I knjižnica	i
j ESVAROA KARBfUAI
*	V aLJU	I
LETO XXXIX
MAJ
ŠT. 5 - 1985
GLASILO SOZD H M E Z A D, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * ČEBELARSKA ZADRUGA Petrovče ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ★ CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec ★ MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * NOTRANJA TRGOVINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ INTERNA BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD
Ne bodimo črnogledi!
Brez dvoma je potrebno ob delavskem prazniku prvem maju temeljito pregledati svoje delo, svoje ustvarjanje in prispevek oziroma naš delež celotni družbeni skupnosti, katere člani smo. Ob tem prazniku, ki je naš mejnik letnega ali večletnega ustvarjanja, je potrebno kritično oceniti naša ustvarjanja in delo. Pa ne zaradi tega, da nekaj analiziramo in ocenjujemo, marveč zategadelj, da bomo z izkušnjami, ki smo si jih nabrali, laže premagovali probleme in težave.
Praznovanje letošnjega prvega maja je v zadnjem letu srednjeročnega obdobja in bomo lahko ob tej priložnosti tehtali in ocenjevali delovne rezultate, dosežene v tem srednjeročnem obdobju.
Letošnji prvi maj proslavljamo v dokaj zaostreni situaciji tudi v samem Hmezadu. Razna družbena gibanja, posebno še gospodarska kriza, so krepko prizadeli tudi delovne organizacije Hmezada. Nekatere bolj, nekatere manj. Vendar, vsaka OZD je bila prizadeta v takšni ali pa drugačni obliki, ali pa se je srečala s težjo gospodarsko situacijo, ki bo imela daljše posledice.
Prvič smo se v Hmezadu srečali z večjimi izgubami, ki jih večina izvira iz situacije, na katero ne moremo vplivati, ki je izven nas (obresti, tečajne razlike, nekontrolirano dviganje cen itd.). Zlasti v težki situaciji je predelava mleka in ves perutninski reprokrog, kakor vsa živinoreja. Tudi v uspešnih DO Hmezada so komaj prebrodili krizo, zlasti v tistih, ki imajo razvitejšo primarno kmetijstvo, posebno še živinorejo. Nekatera družbena merila, do njih moramo biti zelo kritični, so na kmetijsko dejavnost popolnoma pozabila, oziroma jo kot gospodarsko panogo potiskajo na socialno področje, kjer je ogromno problemov, ki jih na račun samo ene panoge, to je ag-roživiistva, ne moremo reševati.
Prav negativni gospodarski rezultati zahtevajo od kolektivov, da najbolj odgovorno in skrbno obravnavajo nastale razmere. Največ lahko kolektivi pričakujejo od sebe in lastnih akcij. Zato je potrebno v sanacijskih programih precizno opredeliti naloge in konkretne izvajalce.
Tudi v ostalih DO je potrebno ukreniti vse, da bomo gospodarske ovire premagovali čim bolj uspešno. Nastala situacija bo zahtevala maksimalno angažiranje strokovnih delavcev, kakor tudi aktiven pristop organov samoupravljanja in DPO.
Racionalno moramo gospodariti s tistim, kar imamo. Zlasti še z denarnimi sredstvi, ki postajajo iz dneva v dan dražja in predstavljajo veliko obremenitev. Ne smemo pozabiti, da obresti predstavljajo enak izdatek kot OD in v Hmezadu znašajo blizu 40 % od ustvarjenega dohodka. To je podatek nad katerim se moramo zamisliti.
Tudi investicijska dejavnost je v letošnjem letu zelo zožena in omejena. Lanskoletni rezultati in predpisi so večini TOZD onemogočili vsakršno investicijsko aktivnost.
V vsa dogajanja moramo z vso odgovornostjo pritegniti delavca, ki je nosilec razvoja družbeno ekonomskih odnosov. Z nastalo situacijo moramo delavce temeljito informirati in pritegniti k sodelovanju in razreševanju problematike. Posebno jih je potrebno seznaniti, da današnji čas zahteva skupne napore, skupna prizadevanja in delavsko solidarnost Le tako bomo uspešnejši.
Širšo DPS smo temeljito seznanili s problemi, ki se pojavljajo še zlasti v kmetijstvu in pričakujemo, da bo ustrezno reagirala in odgovorno pristopila k sanaciji sedanjih razmer.
Vendar ne glede na težave in probleme ne smemo biti črnogledi. Ne smemo se oprijemati parole oziroma gesla »samo, da se preživi«. Kljub težkim razmeram se moramo gospodarsko organizirati tako, da bomo lahko uspešno delovali in se razvijali naprej. Smo del naše velike socialistične samoupravne družbe, z našim uspešnim delom in prizadevanjem jo bomo krepili in njena hotenja poplemenitili.
Vsem delavcem, združenim kmetom in obrtnikom čestitam za praznik dela in želim čim več delovnih uspehov.
Predsednik PO SOZD Vlado Gorišek
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno e Naročnina Din M—, za MČiana Din 30"—; posamezna itn Uka Din t— e Uredništvo in opran: Colja, Vodnikovi ni. 2. talafon 211
Leto I ___Celje, dne 26. septembra 1930_¿tev. tl
Maja praznuje Hmeljar 55-letnico
ČLAN CK ZKJ tov. Zvone Dragan med nami
Tovariš Zvone Dragan je 27. marca obiskal SOZD Hmezad. Razgovoru s predstavniki SOZD Hmezad — člani PO, direktorji DO in TOZD, predstavniki DPO SOZD so prisostvovali tudi sekretar MS ZK Celje Emil Rojc, sekretar OK ZKS Žalec Ludvik Semprimožnik in predsednik IS SO Žalec Ervin Janežič.
Namen razgovora je bil seznanitev tov. Dragana s poslovanjem in problematiko SOZD Hmezad in problematiko kmetijstva na sploh ter čuti informacijo tov. Dragana o sklepih in nalogah po 16. seji CK ZKJ, gospodarskih gibanjih v državi in aktivnostih komunistov in vodilnih delavcev pri razreševanju sedanje gospodarske situacije.
Po razgovoru si je ogledal novo mlekarno v Arji vasi in farmo v Zalogu. Popoldne je imel še predavanje širšemu političnemu aktivu občine Žalec.
USTANOVLJEN JE »HMEZAD INŽENIRING«
Petindvajsetega marca 1985 je sodišče izdalo odločbo o registraciji DO Hmezad Inženiring. S tem je bila delovna organizacija dejansko ustanovljena in je pričela z rednim poslovanjem s 1. 4. 1985 tj. z novim obračunskim obdobjem.
Že pred tem je bila 1. seja strokovnega sveta DO Hmezad Inženiring. Strokovni svet ima nalogo usklajevanja izvajanja programa
RAZPIS ŠTIPENDIJ
SOZD Hmezad Žalec razpisuje za šolsko leto
1985/86 štipendije za naslednje poklice:
1.	dipl. kmetijski inženir za rastlinsko proizvodnjo (KZ)	1
2.	dipl. kmetijski inženir za živinorejo (2-KŽ, 1-KZSd)	3
3.	dipl. veterinar (KŽ)	1
4.	dipl. inženir kemijske tehnologije (AG)	1
5.	dipl. inženir računalništva (SOZD DSSS)	1
6.	dipl. obramboslovec (AG)	1
7.	kmetijski inženir za rastlinsko proizvodnjo (1 KS, 1-AG)	2
8.	kmetijski inženir za živinorejo (2-KZ, 2-KS)	4
9.	ekonomist - notranja menjava (1-KŠ, 1-AG)	2
10.	ekonomist - poslovne finance (KS)	1
11.	kmetijski tehnik (KŠ)	2
12.	kmetijski tehnik za kmetije (KZSd)	9
13.	elektrotehnik za ind. elektroniko (AG)	1
14.	ekonomski tehnik (1-AG, 1-M1, 1-KŠ)	3
15.	strojni tehnik (Ml)	1
16.	vrtnar (VT)	2
17.	mesar - sekač (CMI)	2
18.	predelovalec mesa (CMI)	3
19.	mlekar (ML)	7
20.	prodajalec - tehnična smer (1-KS, 1-AG)	2
21.	prodajalec mes. izdelkov (CMI)	5
22.	natakar (1-KŠ, 5-GT, 1-KR)	7
23.	kuhar (2-GT, 1-KR)	3
24.	slaščičar (GT)	1
25.	avtomehanik (1-ST, 2-AG, 1-KR)	4
26.	strojni ključavničar (ST)	10
27.	avtoklepar (1-ST, 1-KR)	2
28.	avtoelektrikar (ST)	1
29.	strugar (ST)	3
30.	oblikovalec in spajalec kovin (KŠ)	2
31.	avtoličar (KR)	1
32.	orodjar (ST)	1
33.	kmetovalec za kmetije II. (KZSd)	9
34.	obdelovalec kovin II. (ST)	3
Kandidati morajo izpolnjeni prijavi oziroma vlogi (obr. DZS SPN-1) priložiti:
-	potrdilo o vpisu v šolo,
-	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo VTOZD o opravljenih izpitih do 30. 6. 1985,
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu iz delovnega razmerja iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1984.
Za štipendije pri številki 12 in 33 morajo prosilci priložiti potrdilo TZO, da se njihovi starši združeni kmeti, otroci pa aktivno sodelujejo v aktivu mladih zadružnikov (sklep zadružnega sveta Hmezad KZSd).
Za kadrovsko štipendijo lahko prosijo kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 23.598.-din, kar je 85 % poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS za leto 4984.
Prosilci za štipendije morajo poslati vlogo in vse zahtevane dokumente pod številkami 1-15 na naslov: SOZD Hmezad, DS Skupne službe - kadrovski oddelek, Žalec, Žalskega tabora 1, od številk 16-36 pa na naslov delovnih organizacij, ki so štipendije razpisale in so v razpisu označene s kraticami:
KŽ 'Hmezad Kmetijstvo Žalec, Žalec, Vrečarjeva ul.
KZSD - Hmezad KZ Savinjska dolina, Žalec, Žalskega tabora 1 KS ' Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri Jelšah KR - Hmezad KZ Drava Radlje ob Dravi, Koroška c. 65 MI - Hmezad Minerva Žalec, Zabukovica, p. Žalec VT - Hmezad Vrtnarstvo, Celje, Ljubljanska c. 93 AG - Hmezad Agrina, Žalec, Celjska c. 7 CMI I - Hmezad Celjska mesna industrija, Celje,
Cesta v Trnovlje 21
ML 8j| Hmezad Mlekarna, Arja vas, p. Petrovče ST - Hmezad Strojna, Žalec, Ul. I. Uranjekove 1 GT - Hmezad Gostinstvo-turizem, Žalec, Hmeljarska 2
Rok za prijavo in oddajo vse dokumentacije je 10. julij 1985.
Komisija ne bo obravnavala pomanjkljivo izpolnjenih vlog, vlog z nepopolno dokumentacijo ter vlog, ki bodo prispele po roku.
Kadrovski oddelek SOZD
dela Inženiringa za članice SOZD in imajo v njem vse članice svoje predstavnike.
Strokovni svet je na tej seji sprejel sklepe, ki pomenijo osnovo za pričetek poslovanja Hmezadovega inženiringa
- potrdil je program dela in finančni načrt za leto 1985,
(Nadaljevanje na 3. strani)
MOTNJE V MLEKARNI BODO ODPRAVLJENE
Skupna seja delavskih svetov SOZD Hmezad in DO Mlekarne je bila konec marca sklicana na predlog poslovodnega odbora SOZD Hmezad zaradi takojšnjega sprejetja učinkovitih ukrepov za odpravo motenj v poslovanju DO Hmezad Mlekarna Arja vas.
Kritično so ocenili delovanje samoupravnih organov v ML, ker niso poskrbeli za izvajanje ukrepov sanacijske komisije in sklepov poslovodnega odbora. Tov. Repnik je navedel razmere preselitve proizvodnje v novo mlekarno in povezane dodatne stroške, specifiko dela in kadrovske probleme ter problematiko zastarelosti nekaterih strojev, zaradi katerih so tudi odstopanja pri normativih porabe surovine. Tov. Čater je menil, da je potrebno na skupni seji prvenstveno doseči soglasje za pomoč Mlekarni in zastaviti poslovanje tako, da bo izguba čim manjša (predlagal je tudi, da bi se praksa sej DS SOZD v popoldanskem času nadaljevala); tov. Jelen je navedel finančne pokazatelje iz sanacijskega programa in odstopanja od dejanskega stanja ob zaključku leta 1984; tov. Čulk je menil, da je bila prva faza prestavitve proizvodnje iz stare v novo mlekarno opravljena dobro, da pa se je potem proces upočasnil zaradi vzrokov subjektivne narave. Tov. Gorišek je glede na izgubo poudaril, da Hmezad ne more prevzeti tistega dela izgube, ki ni rezultat njegovega nedela temveč znanih družbenih ukrepov. Problemi so se pričeli kopičiti že pri samih pripravah na izgradnjo z raznimi zavlačevanji s strani zunanjih dejavnikov (slabši pogoji kreditiranja in višje obresti, sprememba deviznega sistema itd.). Sovlagatelji so dali le ime, obveznosti pa plačuje vse Hmezad. Na skupščini sovlagateljev so bili podani nekateri predlogi za pomoč pri saniranju Mlekarne. Res je tudi, da kolektiv nove mlekarne ni vzel za svojo, ukrepi sanacijske komisije se niso izvajali, prav tako tudi ne sklepi poslovodnega odbora. Za neizvajanje so
predvsem odgovorni vodilni delavci v Mlekarni, premalo je bilo tudi prizadevanja, da bi nekatere stvari sami izboljšali. Vsi ti pojavi nam ne dajejo garancije, da bo začela mlekarna uspešno poslovati, zato bo potrebno sprejeti določene ukrepe. Izguba se planira tudi za letošnje leto, je pa potrebno napraviti vse, da bo čim manjša.
O pokrivanju izgube v DO Hmezad Mlekarna je poročal tov. Cetina. Angažirana so sredstva republiških rezerv. Izguba je pokrita v celoti in sredstva tudi nakazana na žiro račun Mlekarne.
Tov. Gorišek je še dopolnil poročilo z akcijo zbiranja sredstev, pri kateri so se angažirali člani PO, delavci Eo in Interne banke, vodilni delavci Mlekarne pa so se pri tem premalo angažirali.
Delavska sveta SOZD Hmezad in DO Mlekarna ugotavljata, da je DO Hmezad Mlekarna Arja vas zaključila poslovno leto 1984 z izgubo 384 milijonov din. Na višino izgube so vplivali tako objektivni vzroki v zvezi z izgradnjo (podražitve, tečajna razlika, obresti) kakor tudi subjektivni vzroki v sami Mlekarni (kadri, organiziranost, vodenje, disciplina).
Delavski svet in drugi organi v Mlekarni v času sanacije ne morejo sprejeti nobenih odločitev brez predhodnega soglasja Poslovodnega odbora kot nosilca sanacije v zadevah, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov za odpravo motenj v poslovanju DO Mlekarna.
Vse DO članice SOZD Hmezad bodo po svojih močeh pomagale pri sanaciji poslovanja DO Mlekarna Arja vas.
Sprejeli so tudi obširen program ukrepov za odpravo motenj.
Novo parkirišče pred Strojno, TOZD PKM v Žalcu
Ustanovljen je »Hmezad inženiring«
(Nadaljevanje z 2. strani)
— sprejel je razvid del in nalog ter plan zaposlitve kadrov v letu 1985.
Posebno točko je posvetil problematiki poslovnih prostorov za novo ustanovljeni Inženiring. Kot je vsem znano, so skupne službe SOZD zelo na tesnem s prostori. Po drugi strani pa rabi tudi KZ Savinjska dolina več prostora. Tako za novo ustanovljeni Inženiring tu ni prostora oz. bi s prostori, ki jih sedaj zaseda Inženiring, za silo zakrpali prostorsko stisko v skupnih službah in KZ. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da za pridobitev poslovnih prostorov Inženiringa delovne organizacije združijo sredstva za dobo dveh let Takšen sklep je tudi logičen iz več razlogov:
Hmezad Inženiring je organizacija skupnega pomena za članice SOZD, ki je ustanovljena na podlagi posebnega Samoupravnega sporazuma med članicami, in ji ustanovi-
teljice s tem pomagajo, da bo lahko zaživela in
nobena od sedanjih delovnih organizacij ni pričela iz nič, ampak je vsaka že imela neko osnovo za pričetek poslovanja ob ustanovitvi.
Še en sklep je bil sprejet, ki je izredno pomemben za novo ustanovljeno inženiring organizacijo. Strokovni svet poziva vse članice SOZD Hmezad, da v največji možni meri poverjajo dela Inženiringu.
Temu pozivu se vsekakor priključujemo tudi delavci novo ustanovljene Inženiring organizacije. Nikakor se ne bi smelo dogajati, da se dela, ki jih lahko opravi Inženiring, poverjajo drugim organizacijam izven SOZD. Le na ta način bo novo ustanovljena organizacija lahko zaživela in uspešno prestala največjo preizkušnjo prvo leto poslovanja. DO Hmezad Inženiring se bo po drugi strani trudila, da s kvalitetnimi storitvami zadovolji potrebe delovnih in temeljnih organizacij, članic SOZD Hmezad.
Polde Škafar
DO Kmetijstvo, DE Govedoreja je za oddano mleko v 1984. letu prejela od DO Mlekarna priznanje in zlato plaketo
Nad 260 pridelovalcev mleka med slavnostjo v dvorani SOZD Hmezad v Žalcu
Grames
Maksimalna obeta lep dan
Težko je terencem, vajenim vsakršnih vremenskih sprememb, mirno in brez negodovanja prenašati tako dolgo in trdo zimo, kot je bila letošnja. Zato so si delavci TOZD Grames ob stabiliziranju lepega vremena oddahnili. Lepo vreme zanje pomeni odprte možnosti za začetek ali nadaljevanje terenskih del, pogoj za dober delovni rezultat in boljši zaslužek.
Ugodnejši veter je pri nas zavel že pred leti, ko smo izvedli notranjo reorganizacijo delovnih enot To je bilo leta 1983, ko smo ob obstoječih DE Servis in DE Nizke gradnje, ustanovili še DE Oskrba, za potrebe opravljanja dejavnosti oskrbe in prodaje. Ob raznolikih dejavnostih TOZD Grames je bil to prvi pogoj za poenotenje in discipliniranje te službe.
Splošna gospodarska situacija je TOZD Grames pokazala, da daje največ možnosti za nadaljnje uspešno delo in za razvoj, usmeritev v potenciran razvoj dejavnosti DE
angažiranost
Nizke gradnje; to je usmeritev v melioracije, izvajanje del na površinskih kopih in namakanje. Ta delovna enota je najmočnejša po številu zaposlenih in tudi po doseženem rezultatu, kar potrjuje pravilnost odločitve.
Usmeritev v izvajanje melioracij je zahtevala tudi ustrezno strojno opremljenost Konec meseca aprila bo ta delovna enota okrepljena še s tretjim drenažnim strojem in z vsem pripadajočim strojnim parkom kompletno opremljena za izvajanje melioracijskih del.
Trenutno izvajajo melioracje za KZ Savinjska dolina na objektih Stebovnik, Virte, Galicija, za DO Kmetijstvo pa v Grajski vasi, za KZ Celje v Zadobrovi in Zepini. V maju 1985 se prične nadaljevanje del za OVP Zagreb na Čemeč polju.
Drugo področje dela DE Nizke gradnje je izvajanje del na površinskih kopih. Ta dejavnost nam je dajala pečat že v preteklih letih, saj
Preizkušanje novega stroja za dreniranje v Zepini.
Lakonca - površinski kop premoga v Trbovljah,

Direktor Strojna, TOZD Grames, je optimist
je že tretje leto uspešna na površinskem kopu premoga Lakonca v Trbovljah.
Poleg svoje številne mehanizacije vključuje TOZD Grames na tem kopu tudi kapacitete svojih kooperantov: SGP Gorica, Transavto Po-stojna-PE Ljubljana, Obrtna zadruga Metlika
Na Lakonci se bodo dela tudi letos nadaljevala v približno enakem obsegu, kot preteklo leto. Letos odpirajo novo področje na Bukovi gori, kjer potekajo pripravljalna dela. V letošnjem planu za odkop
premoga je zapisana impozantna številka 190.000 ton, za kar bo potrebno odkopati iirprepeljati na deponijo 1,000.000 m3 jalovine. Če bo vreme njihov zaveznik, če ne bo prehudih okvar strojev, nihče, ki poznate »bele« rudarje, ne dvomi v realizacijo plana
Da Lakonca ne bo ostala edina tovrstna preizkušnja, priča 4. aprir. la 1985 podpisan protokol, za izvajanje del na površinskem kopu premoga Ostružnja za Elektrobosna-Jajce TOZD Rudnik lignita Stanari. Z deli se bo predvidoma pričelo 22. 4. 1985. Na tem dnevnem kopu gre za lignit mlajšega porekla. Zaradi izredno nizkega procenta vsebovanega žvepla je izredno zanimiv za termoelektrarne. Po planu bo potrebno nakopati 150.000 ton premoga in odstraniti 450.000 m3 jalovine.
Kot tretja smernica dela je v DE Servis nastal zametek proizvodnje kapljičnega namakanja in namakanja z razprševanjem oz. umetnim dežjem.
V mesecu maju je predviden začetek del na instalaciji namakalnega sistema Valandovo na področju 250 ha Investitor je Zemljodelski kombinat Anska reka - Makedonija.
Zastavljen program dela v TOZD Grames, v tem mladem delovnem kolektivu DO Strojne, je raznolik in zahteven. Predpostavlja maksi-
malno delovno angažiranost, velikokrat tudi samoodrekanje, predvsem pri delih na terenu. Kruh delavca bo v letu 1985 obilno prepojen z znojem, a bo morda zato še slajši, zagotovo pa debelejši.
Če bi ob koncu sodili po ljudskem reku, da se po jutru dan spozna, daje zastavljeno delo v prvi četrtini leta slutiti, da se delavcev TOZD Grames obeta trd, delaven in prav zato lep dan.
Direktor Vladimir Podbregar
Vkopana cevna mreža za namakalni sistem v hmeljišču
velik uspeh DO Strojna, TOZD Grames

SADJARSTVO
V DO SADJARSTVO »MIROSAN«
Upokojenci opravijo svoje delo vestno
Tehnologija pridelovanja sadja, predvsem jabolk izredno hitro napreduje. Slovenska proizvodnja išče svoje vzornike predvsem v deželah z največjimi znanstvenimi in praktičnimi dosežki, predvsem v Holandiji, Belgiji in Južni Tirolski.
V sodobnem nasadu jablane rodijo že v drugem letu
Vedno bolj se uveljavlja majhno drevo in veliko število dreves na ha (2500-4000). Takšen način sa-djarjenja omogoča šibka podlaga (M 9, M 27 in M 26), primerna tla in klimatsko ugodne lege. Pri sortah se je slovensko sadjarstvo pravilno usmerilo, saj so bile zadnjih 10 let posajene sorte, ki so se uveljavile tudi v drugih deželah in so cenjene na Svetovnem tržišču: jo-nagold, gloster, elstar, manj idared.
Z veseljem ugotavljamo, da so kupci štajerskih jabolk - predvsem ZRN in Belgija s trpežnostjo in kvaliteto zadovoljni in da se odpirajo možnosti izvoza.
V jeseni 1984 smo izvozili v Belgijo 24.000 sadik jablan
Zadnjih nekaj let je bilo slovensko sadjarstvo v okviru agroživil-stva kot prednostne panoge zapostavljeno. V celoti so bili nekaj let ukinjeni krediti za napravo nasadov. V letošnjem letu ponovno banke kreditirajo napravo nasadov, vendar pod izredno neugodnimi pogoji in ne vemo, kako bo sadjarstvo lahko preneslo tako visoko obrestno mero. Tudi investicijski stroški so zaradi izrednih podražitev repromaterialov dosegli že preko 2 (dva) nova milijona.
Drevesničarska proizvodnja je zaradi manjše obnove stagnirala, letošnja izredno huda zima pa je povzročila izredno visoko škodo v slovenskih drevesnicah. Tako je nastopila tako značilna situacija: investicijska sredstva bodo na razpolago, ne bo sadik za obnovo. Vedno nam manjka sistematičnega dela, tako priljubljene akcije običajno ne rodijo dobrih sadov.
Poleg zimske rezi se vedno bolj uveljavlja tudi poletna
Lansko leto je bila proizvodnja sadja, predvsem jabolk zelo obilna. Kot posledica dobre letine v plantažah in kmečkih nasadih je slabša prodaja predvsem starejših sort jonatan in zlati delišes. Nove sorte se prodajo kar ugodno. Formiranje cvetnih brstov je zaradi obilne letine bilo slabše, poleg tega je tudi zimska pozeba napravila veliko škode, tako lahko pričakujemo podpovprečno letino, v kmečkih nasadih pa slabo.
V DO Sadjarstvo kljub restrikcijam pri kreditiranju naprave nasadov nismo obnove opustili. V zadnjih letih je bilo obnovljeno 45 ha nasadov jablan ali slaba polovica vseh površin. Drugo polovico bi morali obnoviti v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Zaradi pridelave dobre kvalitete sadnih sadik bi lahko drevesničarstvo povečali. Vendar vsako leto nastopajo izredne težave pri preskrbi s primernimi površinami. Zadnji dogovor z DO Kmetijstvom je bil uspešen. Tuji kupci želijo nabaviti pri nas sadne sadike, vendar takšno kvaliteto, ki je za evropski
Travna ruša §| ruša, kot združba rastlin na travnikih, je lahko samonikla - neravni travniki ali pa umetna združba - sejani travniki. Toda tudi umetna združba rastlin na sejanih travnikih se postopoma razvija v združbo rastlin, kjer se pridno uveljavljati samonikle travniške rastline, ki s tem zmanjšujejo prostor in delež sejanih trav in detelj.
Kadar pokriva ruša tiste površine, ki zaradi reliefa, globine profila in sestave tal niso primerne za njive, govorimo o naravnih travniških površinah - naravnih travnikih.
Včasih tudi površine, primerne za njive, zasejemo s travno deteljno mešanico - govorimo o relativnih travnih površinah - sejanih travnikih, ki so praviloma za 3 do 5 let vključeni v kolobar. Praviloma delamo tako, kadar imamo dovolj njivskih površin, manjka nam travniških površin. Dogaja se prav tako obraten proces, da v pomanjkanju njiv preoravamo absolutne travniške površine - naravne travnike in jih spreminjamo v relativne njivske površine, zlasti se to prakticira na melioriranih površinah. Najpogostejša napaka, ki se še vedno ponavlja, je preoravanje ab-
trg primerna. Takšno kvaliteto pa je mogoče doseči le v dobrih tleh. Devizni efekt je lahko bistveno večji s ha površine kot pri hmelju (ca 40.000 DM na 1 ha). Tudi dosežena cena na tujem trgu je interesantna, oziroma višja kot na domačem trgu.
Vid Korber, dipl. ing. agr.
solutnih travnih površin takoj po končni odvodnji in spreminjanje leteli v njive. Prvi posevek na takšnih tleh mora biti ustrezna travnodetelj-na mešanica, kajti le takšna rastlinska združba lahko biološko v najkrajšem možnem času (aktivira) usposobi tla za normalno pridelovanje in tudi za relativne njive.
Naravni travnik je rastlinska združba, ki ne ustreza vedno našim načrtom o pridelovanju krme. Zato z različnimi posegi skušamo prilagoditi in tudi prilagajamo to združbo-rušo našim namenom. Osnovni ukrepi, s katerimi posegamo v rušo in jo uravnavamo po svoijih namenih, so: melioracje (hidro, kemo-), lisifr gnojenje,
fedH način rabe (košnja, paša), sSI čiščenje ruše (zadrževanje in uničevanje plevelov),
- dosejevanje ali izjemoma obnova travne ruše.
Z istimi ukrepi seveda posegamo tudi na zasejanih travnikih, le da je vrstni red postopkov nekoliko spremenjen. Tam si sledi po melioracijah
-	če so potrebna najprej zasejevanja
-	obnova travne ruše, potem pa ostali ukrepi - gnojenje, način rabe, čiščenje.
Agrotehnika naravnih in zasejanih travnikov

Z melioracijami skušamo čim bolj usposobiti zemljišča za pridelovanje ali na travinju ali na njivah. Običajno nam uspe iz absolutnih travniških površin usposobiti zemljišča tako, da pridobimo relativne njive za kolobarjenje na melioriranem zemljišču. Od melioracij so prve običajno hidromelioracije, ko skušamo gladino podtalnice znižati na globino, ki nas ne ovira niti pri pridelovanju niti pri izboru rastlin. Običajna globina podtalnice, ki ustreza pridelovalnim namenom, je od 80 cm do 120 cm pod površino.
Od naslednjih melioracij pa so važne predvsem kemične melioracije, ko reguliramo kislost zemljišča in količino hranilnih snovi v tleh. Praviloma dajemo vzorce zemlje z melio-liranih zemljišč v analizo, zato da lahko ustrezno založno gnojimo s P in K - meliorativno gnojenje in da uravnavamo kislost tal — apnenje. Kislost zmanjšujemo do območja med p H 5,5 in 6, kjer je območje kislosti, ki je primerno za večino rastlin, ki jih lahko pridelujemo na takšnih tleh.
Kadar melioriramo bolj razgibana zemljišča, moramo poseči še po kulturnih melioracijah, ki zajemajo različne izravnave terena in premike zemlje. Kadar so potrebni premiki zemlje, jih opravimo pred kemičnimi melioracijami. Pri kulturnih melioracijah moramo biti posebno pozorni na živico, da je ne zagrnemo z mrtvico pri zemeljskih premikih. Pri vseh večjih premikih je potrebno najprej odrgniti živico (humus), ki jo po končanih glavnih izravnavah zemljišča zopet razgrnemo po površini, kar je eden od osnovnih pogojev za hitro (aktiviranje) usposobitev zemljišča.
Kot sem že omenil, je najprimernejši prvi posevek na melioriranih zemljiščih (na težkih in srednje težkih tleh), posevek travno deteljne mešanice, ki najhitreje in najučinkoviteje takšna tla oživi in usposobi za nadaljnje pridelovanje. Ruša najhitreje izboljša strukturo v rastnem horizontu (do 20 cm), ko jo preplete s koreninami, v tleh se hitro razmnožijo mikroorganizmi, ki so sestavni del živega sloja zemlje, zlasti razne alge, glivice in bakterije - mikroflo-ra tal, kot tudi mikrofavna tal od praživali do deževnikov. S tem je podana osnova za nastanek humusnega sloja, kot najbolj aktivnega sloja za pridelovanje. Za primerjavo samo to, da znaša suha koreninska masa pri travnodeteljnih mešanicah od 9,51 do 14,81 suhe mase na ha, v 101 hlevskega gnoja pa imamo povprečno 1,71 suhe mase.
Zasejevanje ali obnova travinja se izvaja predvsem na melioriranih travnikih. Načini obnove so različni in so odvisni od zemljišča, kako je po melioracijah spremenjeno in od opreme - strojev, s katerimi razpolagamo.
V kolikor so bile na zemljišču izvedene večje izravnave terena, nam pred setvijo ni potrebno uničiti poprejšnjega rastlinja, se lahko odločamo med klasično obdelavo tal in setvijo ali minimalno obdelavo tal in setvijo.
Kadar moramo uničiti poprejšnje rastlinje, plevele ali ostanke travne ruše, takrat moramo kot prvi ukrep izvesti desikacijo - uničenje ruše s herbicidi. V ta namen uporabljamo predvsem Roundup (5-101/ha) ali mešanico Gramoxona in Reglona (31 + 31/ha), ki slabše uničita poprejšnje rastlinje. Po uničenju ruše izberemo enega od postopkov za pripravo zemlje in setev, odvisno od mehanizacije, ki jo imamo. Pri pripravi zemlje in setvi skušamo s čim cenejšimi metodami pripraviti zemljo in zasejati. Vendar pri najcenejših metodah ne dosežemo vedno tudi dobrih rezultatov, zato se, kadar nam opremljenost dopušča, raje odločamo za nekoliko dražji, a temeljitejši način priprave zemlje za setev.
Pregled postopkov priprave zemljišča in setve, ki so bili preizkušeni tudi na našem območju:
IB klasična obdelava tal in setev 520-603 kWh/ha,
a&gf herbicid+minimalna obdelava s setvijo 421-445 kWh/ha,
-herbicid+krožna brana s setvijo, valji 431-454 kWh/ha,
-	herbicid + direktna setev 125 kWh/ha,
-	herbicid + Ireza, setev, valji 421 kWh/ha.
Gornji postopki so dopolnjeni tako, da se namesto krožne brane uporablja zvezdasta brana (Batuje), ki je po delovanju še najbližje {rezi, za valjanje pa Cambridge valji.
Kadar imamo živico pretežno ohranjeno, je najpametneje uporabiti postopek minimalne obdelave ali najbolj podobne postopke (freza, zvezdasta brana), zato da se obdela predvsem živi sloj, v katerega potem pride seme.
Izbor pravilne travno deteljne mešanice je odločilen za bodoči sestav ruše. Pri izboru moramo upoštevati predvsem:
(¡¡t ^a'
-	količino padavin,
-	namen oz. način rabe.
Imamo značilne vrste iz ruše, ki so
zelo plastične in jih lahko sejemo na lahkih in na težkih tleh, druge vrste zahtevajo samo lažja ali samo težja tla. Pri sestavi mešanice skušamo poleg tistih vrst trav in detelj, ki so primerne za določena tla, dodati še kakšno vrsto, ki je bolj plastična oz. prilagodljiva v zahtevah. Obnova travnika je drag postopek, zato se odločamo za obnovo za več let (3—5 let), temu primerno potem sestavimo mešanice. Osnovno razmerje trave: detelje za večletno rabo, je 80:20.
Odločitev za posamezne vrste trav in detelj je pogojena tudi z načinom rabe ali za košnjo ali za pašno košno rabo. Vsekakor moramo izbrati takšne vrste, ki dobro prenašajo pogosto rabo, kajti za 2 košnji letno se ne izplača obnavljati travnika.
Gnojenje travne ruše je poleg načina rabe odločujoč dejavnik, ki nam vpliva na višino pridelka. Kadar govorimo o intenzivnem pridelovanju na travnatem svetu, imamo v mislih pašno-košno rabo ali vsaj 3 odkose, bolje pa 4 odkose. Pri 3 odkosih imamo sicer večji pridelek suhe snovi (75-80 dt/ha) in 797 kg SB, pri 4 odkosih (65-70 dt/ha) suhe snovi nekaj manj, pa več SB - 862 kg/ha.
Na travinju iščemo bolj pridelek beljakovin kot SV, zato je odločitev jasna.
Kako gnojiti: osnova so analize zemlje, kar nam omogoča racionalnejšo porabo gnojil, po izkušnjah s poskusi je znano, da v povprečju gnojimo 4 kosne travnike:
N 40 kg + 60 kg + 60kg + 40 kg: P205 100 kg; K20 150 kg/ha.
Hlevski gnoj za travinje, razen na plitkih peščenih tleh, ni potreben, dočim gnojevko najbolje izkoristimo prav na travinju. Za zemljišča, kjer so bile večje izravnave terena, je hlevski gnoj odlično sredstvo za oživitev zemlje, ker z vnešenimi mikroorganizmi hitreje oživi obdelovalni sloj zemlje. Poseben problem pri gnojenju z gnojevko predstavljajo pleveli, ki se vnašajo, zato gnojevka na novo sejanih - obnovljenih površinah ni priporočljiva, dokler se ruša ne zgosti.
ZDA imajo zelo razvito hmeljsko mehanizacijo, za ameriške farmarje pa je značilno, da imajo zelo velike proizvajalne obrate in idealne rastne pogoje. V Yakimi dosegajo amerikanci s prvoletnimi nasadi 50-80 % normalne letine. V letu 1984 so v ZDA pridelali 520.000 Ztr hmelja. ZR Nemčija je lani pridelala za primerjavo 722.000 Ztr,/50 kg.
Zgodovinski razvoj:
Začetki hmeljarstva sov ZDA že v 17. stoletju na vzhodni obali. Od sredine 19. stoletja se je hmeljarstvo razširilo tudi na zahod. Ob prelomu stoletja je bila država New York še vedno naj večji proizvajalec pred Kalifornijo in Oregonom, po letu 1909 je začela država New York hitro zaostajati. Vodilna sorta je bila Cluster, s katero je zaradi svoje neodpornosti proti peronos-pori na vzhodni ob.ali hmeljarstvo počasi propadlo. Peronospora se je prav tako razširila tudi na zahodno obalo, vse to je imelo za posledico prestavitev proizvodnje Cluster iz polvlažnih področij Californije, Oregona in Washingtona v področje suhe doline Yakima. Istočasno z umikom sorte Cluster v Yaki-mo so pričeli s sejanjem tudi sorte Fuggle in proti peronospori odpornejših sort Bullion in Brewers Gold, ki so jih prinesli iz Anglije. S temi sortami se je obdržalo hmeljarstvo v Oregonu in Kaliforniji v štiridesetih letih.
Izredno ugodna klima doline Yakima in obsežni namakalni sistemi v tej dolini so imeli za rezultat, da se je hmeljarstvo v kasnejših letih zelo zreduciralo v Kaliforniji na 53 ha in v Oregonu na 1.993 ha. Dolina Yakima se odlikuje po izredno suhi puščavski klimi, z zelo dolgi-
Čiščenje ruše je vzdrževalni ukrep, ki se prične s spomladanskih (ranim) brananjem in obsega uničevanje plevelov med vegetacijo in zadnjo košnjo, da ne pride ruša previsoka v zimo.
Med vzdrževalne ukrepe spada tudi dosejevanje v preslege ali po vsej površini, zlasti če je zima razredčila rušo. Za dosejevanje še nimamo ustreznih načinov, ki bi zagotavljali uspeh tudi na večjih površinah. Kolikor toliko zadovoljive s ko-lutnimi sejalnicami, če je zemlja dovolj vlažna. Ta postopek je uporaben tudi po kemičnem čiščenju ruše s selektivnimi herbicidi, po isteku ka-renčne dobe. Vendar, dokler ne bomo imeli specialnih sejalnic za direktno setev v obstoječo rušo, toliko časa ne moremo pričakovati večjih premikov.
Janez Luževič, dipl. inž. kmet.
mi dnevi in nekoliko nižjimi temperaturami v zadnji fazi rasti hmelja ter z nizkimi zimskimi temperaturami. Zaradi geografske širine so v Yakimi in v Idahu v primerjavi s Kalifornijo poletni dnevi daljši skoraj za 2 uri.
Posamezne sorte se pridelujejo v različnih področjih. V največjem, Y akimi, se v naj večji meri prideluje Cluster, na drugem mestu je Gale-na. V Oregonu tvori sorta Willa-mete skoraj polovico proizvodnje, precejšen delež je tudi na sorti Fuggle. Cascade in Talisman sta edini sorti, ki sta na jugu Oregona v Grande Passu. V državi Idaho (Boise) zavzemata Galena in Eroica polovico proizvodnje, drugo polovico pa sestavljata Cluster in Talisman. Na severu države Idaho v Bonner's Ferry se prideluje izključno Hallertau Mittelfrüh, v Kaliforniji v bližini Sacramenta pa samo Cluster.
Po posameznih sortah so glavne značilnosti sort v naslednjem:
Cluster. Sam izvor sorte ni poznan, je najstarejša sorta, ki je v ZDA. Se vedno pokriva 42 % celotne proizvodnje, čeprav je bil dolga leta edina sorta v proizvodnji. Razen občutljivosti na peronosporo nima negativnih lastnosti. V proizvodnji sta zgodnja in pozna sorta. Nista zahtevni v proizvodnji in zelo lepo se obirata. Skladiščno je obstojen in daje konstantne donose.
Fuggle. Sorta izhaja iz Anglije, od koder so jo prinesli 1861. leta. To je zelo dobra aroma sorta, iz nje se je pri nas razvil tudi Savinjski Golding. Na trgu ima pozicijo dobre aroma sorte, dokaj odporna proti peronospori. Kljub dobrim aroma značilnostnim se je površina sorte znižala na 5 % celotnih površin na račun sort z visoko alfo.
HMELJARSTVO V ZDA
Po reviji »BRAUWELT« št. 8z dne 21.2. 1985 povzemamo članek avtorja G. Probasco - iz Yakime. ZDA, ki so ob Nemčiji največji proizvajalec hmelja v svetu, so pogostokrat tudi vzrok in posledica za najrazličnejša tržna nihanja na tržišču hmelja. Prepričani smo, da bo članek zanimiv tudi za naše bralce in ga zato delno posnemamo.

Pridelovalne površine v ZDA v letu 1984 po posameznih sortah:
Sorta (ha)	Washington Oregon		Idaho	Kalifor- nija	Skupaj
Cluster	5130	0	251	52	5433
Talisman Angleški	30	56	173	0	261
hmelj	898	128	15	0	1040
Eroica	251	18	336	0	604
Galena	1572	47	332	0	1952
Nugget	350	6Ö	9	0	418
Olympic	34 .	0	0	0	34
Fuggle	37	624	0	0	661
Willamette	2	860	0	0	862
Cascade	877	187	61	0	1125
Ostalo	168	13	118	0	293
Skupaj	9349	1993	1295	53	12.683
Pod oznako angleški hmelj ame- bale.			Iz tega vidimo		predvsem
rikanci imenujejo sorti Bullion		in trend	ameriških proizvajalcev po		
Brewers Gold.		zelo visokih vrednostih alfa kislin			
Po posameznih letih so se povr- v zadnjem času. šine posameznih sort različno gi-					
Sorta	1968	1975		1980	1984
Cluster	9874	8719		8261	5433
Talisman	1	487		325	261
Angleški	561	768		2694	1040
Comet	0	170		280	0
Eroica	0	0		34	604
Galena	0	0		134	1952
Nugget	0	0		0	418
Olympic	0	0		0	34
Fuggle	1053	1021		853	661
Cascade	0	1747		2080	1125
Willamette	0	0		120 •	862
Ostalo	0	85		220	293
Skupaj	11.488	12.997		15.001	12.683
Zelo velike razlike so pri ameriš- tabele, v kateri so razvrščeni po do-kem hmelju razvidne iz naslednje nosu in kemični vrednosti.
Sorta	Donos Ztr/ha	Beta kisline %	Alfa kisline %	kg/ha Alfa kislin
Cluster	42,6-49,3	4,5-6,0	6,0-8,0	128-196
Talisman	44,8-51,5	4,0-5,0	7,0-9,0	157-232
Angleski	44,8-51,5	4,5-5,5	8,0-10,0	180-258
Comet	42,6-49,3	4,0-6,0	8,0-10,0	171-247
Eroica	47,1-53,8	4,5-5,5	11,0-12,0	259-323
Gallena	38,1-49,3	7,5-8,5	12,0-13,5	289-333
Nugget	44,8-51,5	4,5-5,5	12,0-13,5	269-348
Olympic	44,8-51,5	4,5-5,5	12,0-13,5	269-348
Fuggle	22,4-35,8	2,5-3,0	3,5- 5,5	39- 99
Cascade	40,3-49,3	5,0-7,0	5,0- 7,0	101-173
Willamette	38,1-44,8	3,5-4,0	5,0- 7,0	95-157
Bullion in Brewers Gold. To so angleške sorte, ki so prišle v Ameriko okoli leta 1931. Pri predelovalcih sta sorti zelo priljubljeni zaradi enostavne obdelave, obiranja, visokih pridelkov in odpornosti na bolezni. Sta slabo skladiščno obstojni in sta srednje pozni. Obdelovalne površine so dosegle maksimum v letu 1981 (17 %) v letu 1984 pa se je njun delež znižal že na 8 % od celotnih površin. Po vsej verjetnosti Bosta polagoma izginili iz ameriške proizvodnje.
Talisman je prva ameriška selekcija. Bil je zelo dobro sprejet, tako pri proizvajalcih, kot pri pivovarnah. Sorta je podobna Cluster-ju, le da ima nekoliko višjo alfa vrednost in je zelo odporna na peronosporo. Je nekoliko poznejša sorta in je manj primerna za strojno obiranje. V zadnjih letih je pri sorti opazna stagnacija pri pridelku in pri zniževanju alfa vrednosti, kar pripisujejo virusnim infekcijam.
Cascade. Sorto so razvili v Oregonu in so jo.pričeli širiti po letu 1972. Smatra se kot ameriška sorta, ki se je lahko enačila z evropskimi aroma sortami. Skladiščno je slabo obstojna, je pa zelo odporna na peronosporo. Površine pod to sorto so dosegle maksimum leta 1981 z 2570 ha, trenutno so površine nekaj nad 1.100 ha. Sorta je zelo občutljiva na insekte, opažajo pa tudi virusne okužbe.
Comet je bila prva ameriška selekcija z visoko alfo. Razvili so ga v Yakimi, vendar ni postal priljubljen zaradi težkega obiranja in velikih izgub zaradi napadov insektov. Največje površine te sorte so bile leta 1980 v višini 280 ha, nato je sorta izginila iz proizvodnje in zamenjale so ga boljše sorte.
VVillamette je triploidna sorta vzgojena v Oregonu. Po aromi je zelo slična sorti Fuggle iz Oregona, je pa rodnejša, k čimer pripomore tudi njena triploidnost Razvili so jo
iz genskega potenciala sorte Fuggle (83 %). Slaba lastnost sorte je venenje in neodpornost na viruse, je zelo odporna zoper peronosporo in prilagojena na klimatske pogoje države Oregon. V letu 1984 ga je bilo zasajenega v Oregonu 810 ha, kar je le 6,5 % celotnih površin.
Galena je prva od super - alfa sort in so jo vzgojili v Idahu leta 1978. Razširila se je tudi v Yakimo, kjer daje celo boljše rezultate kot doma v Idahu. Poznana je po visoki skladiščni obstojnosti, podobno kot Cluster. Sorta povzroča precej težav v pridelovanju, ker je zelo občutljiva na različne dolžine dneva in sicer z upadanjem pridelka. Je tudi zelo občutljiva na peronosporo, viruse, je pa kljub tem pomanjkljivostim najbolj razširjena super sorta v ZDA (15% vseh površin v letu 1984).
Eroica je druga med super sortami. Vzgojena je tudi v Idahu in je prav tako kot Galena polsestra sorte Brewers Gold. Je nekoliko odpornejša na peronosporo kot Galena, jo je precej težje obirati in je poznejša. Prav tako tudi nima optimalne skladiščne obstojnosti. Zaradi teh lastnosti ni posebej atraktivna in obsega 5 % (604 ha) od vseh ameriških površin.
Nugget so vzgojili v Oregonu in je kot nova super sorta zapolnila čas obiranja med Galeno in Eroico. Daje največ alfa kisline na ha izmed vseh super sort in se zelo dobro obira na obiralnih strojih. Na trgu se je sorta pojavila šele leta 1982, je zelo odporna na peronos-
poro in viruse in tudi dobro prena-ča vremenske preobrate v času vegetacije. Skladiščno obstojna je podobno kot Galena in vse te lastnosti so pripomogle, da se je sorta precej razširila v Yakimi in Oregonu. Kljub svoji mladosti je v letu 1984 bilo v ZDA že 418 ha te sorte (3 %) in pričakovali je zelo hiter trend širjenja te nove sorte super.
Olympic je najmlajša super alfa sorta in se je prvič pojavila v proizvodnji leta 1984 (34 ha) v Yakimi. Lahko jo primerjamo s sorto Nugget, vendar ima slabšo skladiščno obstojnost, manjšo odpornost proti peronospori in virusom. Ker je še sorta zelo mlada in še niso opravljeni vsi testi, je težko reči, kakšna bo perspektiva te super sorte.
Povzetek. Iz povedanega sledi, da ameriški proizvajalci s širokim izborom sort lahko nudijo pivovarnam praktično vse, od ekstremno visokih - super alfa sort z alfa vrednostmi 12-13 %, do najbolj finih aromatičnih hmeljev. Za pivovar-narje, ki se odločajo za aroma sorte je na razpolago tudi nova aroma sorta-izboljšava tradicionalno dobre aromatične sorte Fuggle-Wil-lamette. Velike površine, do maksimuma izpopolnjena tehnologija, hitro prilagajanje zahtevam trga, najširša možna ponudba in konkurenčna proizvodnja so glavne prednosti ameriških hmeljarjev, ki še vedno ostajajo kot svetovni imperativ in svetovni izziv tudi v hmeljarstvu.
A. Natek
Sadilniki krompirja pred razvozom v Strojni, TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije
Agrina
V peti številki njihovih Obvestil piše direktor Ivan Debelak v uvodniku Kako gospodariti v DO, da bomo uspešni v zaključnem odstavku: »Dosledno izvajanje dogovorjenih ukrepov je naša nuja. Kajti le na ta način je zagotovljeno naše pozitivno poslovanje, dvig naših osebnih dohodkov in jačanje naše materialne baze. Zato je nujno, da da vsak na svojem delovnem mestu vse od sebe, saj bomo na ta način dali največji prispevek kolektivu - skupnosti.«

KOOPERANTI
Pri Maksu Hropotu v Gotovljah
Oče in strici so mi povedali
»Še pred regulacijo Savinje v drugi polovici prejšnjega stoletja so visoke vode po poljih naredile veliko škode. Takrat so po savinjskih njivah rasli krompir, pšenica, bob, sončnice, zelje, koruza... Poplavljala je tudi Ložnica. Mir pred vodo smo imeli, ko je bil »širn« nasip. Vasi kot so Vrbje in Roje niso bile vame pred vodami. Takrat so bili naši dedje in očetje furmani. Vozili so s konji les s Pohorja celo v Trst
Večkrat ga je zmočil tudi dež. Ob oblačnem vremenu smo spraznili hišo, lese položili na stolice, zakurili v peč in v nasprotnem kotu še v gašper in tako sušili hmelj. Prve sušilnice Linhartove so bile iz lepenke in 6 kvadratne. Sledile so 4 m2 Lorberjeve sušilnice. Takrat niso kurili kot sedaj in še tako je cesto prihajalo do požarov. Premožnejši so imeli celo po 2 sušilnici. Za hmelj so naši starši namenjali naj-
'■UH
Maks Hropot in upravnik TZO Gotovlje Anton Toman
Proti koncu stoletja so gotovelj-ski kmetje in tudi moj oče hodih postavljat štange in opravljat druga dela po hmeljiščih Žalčanom. 1880. leta so ustanovili Južnoštajersko hmeljarsko društvo. Med njimi sta bila tudi Janez Hausenbichler in Anton Petriček«, je za uvod povedal tov. Maks, ko sem mu razložil, da bi rad nekaj iz njegove mladosti.
»Pri nas smo menda nasadih hmelj 1907. leta. Leto prej ali pozneje. Premožnejši hmeljarji, ki so imeh veliko hmelja kot Zagodeti, Jošti, Antloga (Pajk) in še nekateri, so nasadih hmelj že pred letom 1900. Proti pri krompirju zasluženemu denarju je bil takrat za marsikoga denar pri hmelju zaslužen prelahko, zato so mu nekateri, spominjam se strica iz Podloga, pravih, da je hudičev. Ker je bil hmelj takrat borzno blago, je marsikdo, ki je v hmelj investiral preveč in ob nepravem času, šel na kant.«
Da bi tov. Maksa napeljal na njegovo mladost - tov. Maks je sedaj star 78 let - sem ga vprašal, kako so takrat hmelj sušili.
»Počakaj, saj ti bom povedal«, je dejal in se prešerno nasmejal. »Poslušaj in zapiši, da bodo mladi izvedeli. Takrat, ko še ni bilo sušilnic, smo hmelj sušili na lesah iz trstike na soncu. Če je popihal veter, nam ga je raznesel in smo ga pobirali.
boljše njive in vrtove. Ja, in kako so rigolali za hmeljl Tako kot za vinograde. Ko so prišh »Zakovi« ri-golni plugi, so jih vlekli po trije pari konj«, se živo spominja Maks.
In spomin na Slovenskega Hmeljarja?
»Spominjam se, da sta takrat bila dva časopisa Hmeljarski vestnik, ki ga je urejal Anton Petriček. Ta je bil bolj trgovsko usmerjen. Slovenski Hmeljar je bil bolj list za pridelovalce. Oba sta opravila takrat, po letu 1929 mislim, za nas hmeljarje neprecenljivo ideološko, strokovno in nacionalno poslanstvo. Vse sem shranjeval tudi po vojni, požar mi je vse uničil. Velika škoda.
Naj še povem, da so izven Savinjske doline zasadili hmelj na Rogozi pri Mariboru že pred 1. svetovno vojno, mislim, da grofa brata Šerbaum.«
Kako po II. vojni?
»Pod vtisom borznih nihanj prejšnjih cen hmelja se hmeljarstva nismo prva leta lotih z največjo zagnanostjo. Tisti, ki so hmelj shranjevali med okupacijo, so ga drago prodali po osvoboditvi, ker hmelja ni bilo.
Od 1945. leta do danes je ogromen napredek. Sedaj sem član strojne skupnosti za obiranje hmelja. Hmelj oddam zelen in gaposu-še na zadružni sušilnici. Redno
prebiram Hmeljarja, ki prav v maju praznuje svojo petinpetdesetletni-co in mi je všeč«, je končal tov. Maks, a spomini so mu uhajah v mladost, ki je bila povsem drugačna Toda čil in zdrav je zadovoljen z življenjem, čeprav mu nalaga že osmi križ. Lepo pozdravlja svoje vrstnike, ker predvideva, da tudi berejo Hmeljarja.
Urednik
UPRAVNIK TZO GOTOVLJE TOV. ANTON TOMAN:
»Naš teritorij je zelo vehk, saj obsega kar 5 krajevnih skupnosti: Gotovlje, Žalec, Vrbje, Griže in Ponikva Zato je zelo razgibano^ in pestro tudi naše delo z ljudmi. Žalec nima nobenega hmeljarja več, Marko Flajs je še edini kmet, Zagode, Strahovnik in Klamfer se s kmetijstvom pečajo le delno. Pri nas je še 80 aktivnih hmeljarjev, ki imajo 78 ha. hmeljišč. Hmelj ne daje več toliko kot je, zato se pojavljajo prvi problemi z opuščanjem hmeljišč v obrobnih predelih, ko njive visijo in niso primerne za strojno obdelavo in škropljenje. Posamezni hmeljarji imajo svoje obiralne stroje, mi imamo 2 obiral-na stroja in v strojni skupnosti je 26 hmeljarjev.
Lani smo prevzeh 103 tone zelenega hmelja in na sušilnici v Gotovljah nismo imeh niti kobule 3. vrste suhega hmelja.Urbanizacija, obvoznica, Inštitut in Kmetijstvo Žalec nam krčijo površine.
Izredno se nam je razvila živinoreja in smo nad planom. Lepe uspehe dosegamo v prašičereji. Visoke cene in obresti puščajo vedno globlje negativne posledice tudi med nami.«
Varnost
Jože Strašek, vratar Hmezad ex-port-import Žalec
Prehod proti Mešalnici krmil, Kmetijstvu Žalec in Hmezadu Export-import je zelo prehoden, zato ima tovariš Jože z osebami, obiski in tovornjaki, odkar se je varnostna služba poostrila, polne roke dela.
»Občasno hodimo v Celje na seminarje o požarih, varstvu podjetja in celotnem zavarovanju objektov. Praktično vadimo z vsemi vrstami gasilnih aparatov in gledamo poučne filme na te teme,« je začel Jože. Pravi, da je posebno vehk poudarek na varnosti in poostrena kontrola prav pred tednom varnosti. Pri njem je že ustaljena navada, da vsakogar, ki želi v podjetje, vpiše v »PRIJAVO OBISKA«. Vpiše h komu gre in ta mu na to prijavo s podpisom potrdi sprejem. Na prijavi je naveden tudi čas prihoda in odhoda.
»Takšna kontrola je zelo pomembna in menim, da bi moralo biti povsod tako. Red mora biti. In ni prav, da se še marsikje nepoklicani nemoteno sprehajajo. Velikokrat pride tudi kontrola vratar-
Jože Strašek
ske službe. Vratar sem dve leti in to dolžnost zavedajoč se morebitnih posledic, opravljam resno«, je dodal Jože.
V Hmezadu je že skoraj 30 let Od začetka je bil v proizvodnji. Časi se hitro spreminjajo. Spominja se, kako so pod nadzorstvom Maršiča in Milana Krašovca še ročno basati 250 kilogramske bale za Amerikance, kmalu so začeti strojno, in sedaj že dolga leta hidravlično. Žal mu je kot rojenemu Žalčanu najboljših žalskih njiv, na katerih je rasel najboljši hmelj, sedaj pa tam stojijo hiše in zemljo prekriva asfalt
Zaradi bolezni je pred dvanajstimi leti postal čuvaj. Sedaj še ima 4 leta do upokojitve.
Do takrat pa srečno in vestno, Jožel
Vy
ČESTITKA
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije je dr. Antonu Vrabiču za petnajstletno aktivno delo v organih Živinorejske poslovne skupnosti podelila spominsko priznanje.
Čestitamo!
Prijatelji

AGRINA
PRIHODNOST JE V ... POTROŠNIKU
Ljudje smo običajno zelo kritični do prodajalcev v trgovini, ki nas nikoli dovolj dobro ne postrežejo. Manj pa smo samokritični za svoje delovne napake, za katere vedno najdemo dovolj opravičila ob nekvalitetni in nepravočasni izvedbi. So pač poklici, v katerih se napaka bolj ali manj vidi v trenutku njenega nastanka, in poklici, kjer se napaka vidi kasneje z večjimi ali manjšimi posledicami. Poklic prodajalca v trgovini spada v prvo skupino poklicev in ker smo v končni fazi tudi vsi potrošniki, smo do prodajalcev še posebno kritični. Toliko za uvodno razmišljanje...
TOZD Maloprodaja je v svojem poslovanju v letu 1984 ponovno povečala fizični obseg poslovanja.
Vse ostale ekonomske kategorije, s katerimi se spremlja uspešnost, so tudi zelo pozitivne. Končni efekt to se pravi ostanek ČD, pa je glede na prejšnje trditve mizeren!
Če bi hotel v tem prispevku obrazložiti vse objektivne, negativne okoliščine, ki pogojujejo ostanek ČD v Maloprodaji, bi prispevek izhajal v nadaljevanjih. Omenil bi samo dve:
Z akcijsko konferenco komunistov v trgovini je trgovina prvič po vojni s toliko publicitete opozorila na svoje težave in hkrati potrdila ekonomsko upravičenost svojega obstoja.
Delež, ki trenutno ostaja trgovini na drobno, je tako majhen, da je po svoje čudež, da trgovina še sploh obstaja (dejansko dosegamo 30 % enostavne reprodukcije).
Ker pa sistemskih oz. objektivnih okoliščin TOZD sam nebo mogel rešiti, je logično, da v TOZD razmišljamo predvsem o tem, kako vnaprej. In ker smo maloprodaja, razmišljamo podobno kot končni potrošnik. V »denarnici« imamo določeno količino denarja, s katero moramo kupiti takšno blago in v takšni količini, da bomo zadovoljili vse potrebe potrošnikov oz. kupcev, ki pridejo v našo trgovino. Bistven faktor je seveda cena, na katero pa razen najugodnejše izbiral nimamo vpliva. To se pravi, da je prvi korak našega nadaljnjega obstoja vtem, da obdržimo najmanj sedanji asortiman. Cena denarja nam narekuje naslednje korake:
Pritisk na proizvodnjo in veletrgovino, da nam izboljšajo pogoje (konsignacija, boljši plač. pogoji, večji deleži trgovini na drobno itd.).
Drobljenje nabave. Ker je cena vezave denarja v zalogah tako velika, bomo morah nabavljati blago pogosteje in v manjših količinah.
Odpravljati slabosti v kolektivu.
Izboljševati delovne pogoje.
Prva naloga obdržati asortiman in ga širiti, je pogojena z ekonomiko in z našo težnjo, da brez tega ne bo dovolj kupcev. Druga in tretja naloga je uresničljiva predvsem
glede na to, da je v prvih dveh mesecih poslovanja že opazno tržno razmišljanje nekaterih veletrgovin (kljub temu, da smo na primer stoti kupec po velikosti pri veletrgovini, nas obišče štab ljudi, ki raziskuje svoje napake in vpeljuje politiko za tekoče leto glede pogojev in odpreme blaga).
Najtežja naloga, ki nas čaka, je odpravljati slabosti v kolektivu in se v praksi sestoji iz dveh delov:
organizacije dela in prodajalca kot subjekta.
Organizacijo dela bomo izboljšali predvsem tam, kjer je situacija kritična Kritična je predvsem v tem, da imamo določene oddelke zasedene samo toliko, da zagotovimo prisotnost prodajalca v dopoldanski in popoldanski izmeni. Normalno kvaliteto prodaje in pokritost kvadrature s prodajalci sploh ne bi omenjal. Optimalno organiziranost je v takšnih pogojih nezasedenosti nemogoče doseči.
Spoštovanje sočloveka je ena imed osnovnih človeških vrednot. Po prvih znakih v letu 1985 pričakujemo vsaj 15 % fluktuacijo delovne sile v TOZD. To nam kaže, da nekaj ni v redu v TOZD; bolj verjetno je, da nekaj ni v redu v trgovini na sploh. Najpogostejši vzrok negodovanj je izmensko delo, ki ni ustrezno nagrajeno, poleg tega, da delo v maloprodaji v celoti oz. v osnovi ni ustrezno nagrajeno. Povprečni neto OD je za 5.000,00 nižji kot je povprečje v DO. To nam kaže na to, da zanesljivega delavca ne spoštujemo dovolj oz. vsaj ne približno enako dovolj v vseh delovnih sredinah v delovni organizaciji (v strukturi kadrov ni bistvenih razlik). Na drugi strani je res, da nam v TOZD ekonomski izračun ob sedanjih pogojih ne kaže najbolje, res je tudi, da fluktuacija ekonomiko še dodatno bistveno zmanjšuje.
Želim opozoriti predvsem na to, da prodajalci niso roboti s prirojeno napako večnega nasmeška in prijaznosti, ampak so normalni ljudje s slabostmi in dobrimi lastnostmi, ki se bolj kot drugi trudijo, da bi bili prijazni. Takšnih in drugačnih službenih osebnih problemov med delovnim časom vedno ne morejo pozabiti.
Naslov prispevka »Prihodnost je v potrošniku« bo v končni fazi rezultat nekaterih gibanj, ki so opazna pri nas v zadnjem času. Dejstvo je, da kupna moč pada; dejstvo je, da vsi opazimo neprimerne poskoke cen; dejstvo je tudi, da takšna gibanja niso mogoča v nedogled. Obstaja osnovni ekonomski zakon, ki pravi, da se mora vloženo delo in material realizirati na trgu (trgovini), v nasprotnem primeru je produkcija nekega art. nesmiselna. Logika (iz naštetih dejstev in zakona) je naslednja:
Kjer proizvodnja ne bo dosegla potrditve na trgu, se bodo kopičile zaloge;
zaloge bodo vnovčljive v trgovini v primeru bistveno ugodnejših pogojev za trgovino in za potrošnika;
boljši ekonomski položaj trgovine bo občutil potrošnik pri kvaliteti in kvantiteti blaga in postrežbe: od konkurenčnosti trgovine bo odvisno, v kateri trgovini bo potrošnik kupil blago.
Kot vsako leto, so tudi letos bili kooperanti Hmezad KZ Savinjska dolina, ki se ukvarjajo s proizvodnjo perutnine, na strokovni ekskurziji. To pot so se srečali s predstavniki perutninske proizvodnje v Murski Soboti. Tako se kooperanti povezujejo med seboj in spoznavajo proizvodnjo perutnine tudi v drugih zadrugah po Sloveniji. Na področju Murske Sobote se kooperanti združujejo v SOZD ABC Pomurka KZ Panonka.
Najprej so se naši rejci zadržali v prostorih TOZD Klavnica in se s predstavniki kombinata pogovorili o njihovih izkušnjah v proizvodnji.
Temeljna organizacija kooperantov pokriva v KZ Panonka 6Q % celotne proizvodnje perutnine. V TO je vključenih 45 kooperantov. Kapaciteta njihovih pitališč znaša od 4.000 do 30.000 piščancev. Proizvodnjo še širijo. Pitališča gradijo na principu sovlaganja, tako kot pri nas v Hmezadu.
Sogovornik je predstavil tudi proizvodnjo v preteklem letu. Piščance so pitah povprečno 52 do 54 dni, v tem času so dosegli težo piščancev povprečno 1,84 kg, pri konverziji 2,40 kg. Krmo dobijo iz tovarne močnih krmil iz Lendave in je specialna za piščance. Značilno zanjo je, da je dodatno ne zamašču-jejo. Pitališča ogrevajo v glavnem samo s plinom.
TOZD zagotavlja kooperantom poleg drugih uslug tudi strokovno službo.
Odplačevanje imajo urejeno tako kot pri nas, na podlagi slovenskega stroškovnika.
Po pogovoru so si kopoeranti ogledali še novo perutnnsko klavnico. Ta je najsodobneje opremljena in odgovarja tudi mednarodnim predpisom. Tako lahko meso izvažajo v skoraj vse države sveta.
Po pogovoru in ogledu klavnice smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, se jim zahvalili za sprejem in jih povabili v našo dolino. Nato smo se odpeljali na dobro kosilo in se še pomenkovali o vtisih iz klavnice. Nato smo se odpeljali do Gornje Radgone in dalje do Lendave, kjer smo tudi prenočili.
Naslednji dan smo si še ogledali delo lončarskih mojstrov v Filovcih in znano Plečnikovo cerkev. Jože Plečnik spada med pionirje modeme arhitekture. Poleg te cerkve v Bogojini je pri nas še znana
Prihodnost je v potrošniku.
Vsi zaposleni v TOZD se zavedamo, da moramo nadaljevati osemletno uspešno delo, da moramo ohraniti sloves odlične trgovine (tudi v teh težjih časih) in upamo, da bodo končno že prevladale tržne zakonitosti, kar za nas pomeni napredek in tudi razširjeno reprodukcijo, ne pa sedanje životarjenje.
Direktor TOZD Maloprodaja Edi Krajnik
tako imenovana Plečnikova Ljubljana (Križanke, Univerzitetna knjižnica...). V Bogojini je Plečnik ustvarjal od leta 1923 do 1927.
Potem smo se odpeljali do Jeruzalema, kjer smo imeli kosilo in degustacijo vin s tega področja.
Nato smo se odpeljali proti domu. BiH smo polni novih spoznanj, prijetno razpoloženi in zadovoljni z organizatorjem ekskurzije poslovalnico Izletnik Žalec.
ANDREJA KRANJC TZO Petrovče
Razstava glasil
Komisija za obveščanje in politično propagando pri ZSS OS Žalec in Osnovna sekcija novinarjev v združenem delu prirejata od 7. do 9. maja kombinirano razstavo »knjige v knjižnice« in tiska v občini.
Vabljeni!
Krvodajalstvo
Kri je vir življenja in krvodajalci so tisti, ki s svojo marsikomu rešujejo življenja. Eden takih je tudi Jože Strašek, kije na svojo »0« zelo ponosen. Krvodajalec je od 1950. leta. Takrat, pravi, so kri še plačevali. Toda krvodajalstvo je zelo humana akcija. Kri je dal že 72-krat. Spominja se, da je na poziv pohitel v Ljubljano in je med operacijo po prometni nesreči dal kri dvajsetletnemu dekletu in prispeval k temu, da je preživelo. Na vabilo .je največkrat odhitel v celjsko bolnico na porodniški oddelek.
Kot praporščak je zelo ponosen na prapor, ki so ga krvodajalci žalske občine razvili že menda pred petnajstimi leti. V dolini je izredno veliko krvodajalcev in razveseljivo je, da med njih prihaja vedno več mladih.
Veliko krvodajalcev ima SOZD Hmezad, toda še več bi jih bilo, če bi bila močnejša propaganda.
Vy
Med perutninarji Pomurja
Mladi zadružniki v Šmarju
Strokovna ekskurzija v Ptuj
V okviru Hmezadovega Kmetijskega kombinata Šmarje že nekaj let delujejo tudi aktivi mladih zadružnikov. Vanje so vključeni mladi kmetovalci, bodisi lastniki kmetij ali otroci naših združenih kmetov.
Teritorialno pokriva aktiv mladih zadružnikov območje ene zadružne enote v TOK Kooperacija. Aktivnih je 120 zadružnikov, vodi jih predsednik v posameznem aktivu. V delovni organizaciji pa njihovo delo usklajuje zaposleni delavec poleg svojih rednih nalog.
Dejavnost aktiva se je v zadnjem času precej izboljšala, tako aktiv organizira vsako leto občinsko tekmovanje v znanju »Mladi in kmetijstvo«, sodeluje na kmečkih igrah na Vranskem, organiziral je več strokovnih predavanj o kmetijski proizvodnji, strokovno ekskurzijo. V načrtu so tudi nova športna in kulturna srečanja, delovne akcije, strokovna izobraževanja in podobno.
Letošnja strokovna ekskurzija (6. 4. 1985) je bila namenjena ogledu nekaterih kmetij na ptujskem območju in njihovega kmetijskega kombinata - vinske kleti. Ekskurzije se je udeležilo 80 zadružnikov, kar je vsekakor pohvalno. Zadružnike sta
v Šikolah sprejela predstavnika Obdravsko živinorejskega veterinarskega zavoda. Nato je sledil ogled sodobno usmerjene kmetije v proizvodnjo mleka. Hlev je zgrajen za prosto rejo. Proizvodnja mleka oz. reja krav mlekaric temelji na doma pridelani krmi. Krave se predvsem prehranjujejo s travno in koruzno si-lažo. Zaradi tega je potrebno intenzivno gnojenje travnatih površin (tudi do 300 kg čistega dušika na ha). Takšna krma omogoča mlečnost do 221 mleka na dan. Podoben ogled je sledil še na več kmetijah. Tudi zanje je značilna velika obremenitev živine na hektar, intenzivno gnojenje, 5-6-kratna košnja, visoka mlečnost in podobno.
Nato so si zadružniki ogledali tudi vinsko klet v Ptuju ter poskušali več sort vin.
Pred zaključkom ekskurzije v Jeruzalemu je bil še postanek pri Toplakovih, kjer so se preusmerili v kmečki turizem.
Jeruzalemčani so mlade zadružnike gostili z dobro jedačo, pijačo in glasbo vse do poznih večernih ur.
Danilo Stane Ferdinand Osojnik
Priznanja inovatorjem
Komisija za inovacije SOZD je predlagala delavskemu svetu SOZD, da v skladu z določili 10. člena pravilnika o podeljevanju priznanj SOZD Hmezad dodeli priznanja spodaj navedenim inovatorjem. DS je predlog potrdil.
1' Avtorja: Jože BREŽNIK, dipl. ing. agronomije, Ciril PŠAKER Tehnična izboljšava: Hmeljska žičnica - vzdolžne nosilne žice.
2.	Avtor: dr. Boris SKALIN Tehnična izboljšava: Nov način
vzreje postrvi šarenke.
3.	Avtorja: dr. Anton VRABIČ, Majda ŠOSTER, dipl. ing. agronomije
Koristni predlog: Tehnološke novosti pri vzreji brojlerjev.
4.	Avtor: Vili ČERČE Tehnična izboljšava: Izboljšave
na obiralnem stroju Bruff.
5.	Avtor: Anton GROBELNIK Koristni predlog: Izboljšave na
sušilnici.
6.	Avtor: dr, Boris SKALIN Tehnična izboljšava: Nov način
siljenja witlofovih korenov.
7.	Avtor: Stanko HRIBERNIK Tehnična izboljšava: Preureditev Tomos črpalke za brušenje diskov rezalnika hmelja-
8.	Avtorji: Rudi JANEČIČ, ing. kmetijstva, Vinko PAVLINC, ing. kmetijstva, Ivan PIKL, Milan VE-RONEK, ing. kmetijstva
Tehnična izboljšava: Učinkovitejša obnova hmeljišč z ozirom na sejanje hmelja.
9.	Avtor: Janez TEKAVC Tehnična izboljšava: Dodatno
vodilo za barvni trak na printerju ISKRA DELTA C 18-20.
10.	Avtor: Franc MASTNAK
Tehnična izboljšava: Dozator za
pakiranje topljene masti.
11.	Avtor: Vojko ŽAGAR, ing. tehnične matematike
Korisni predlog: Projekt GLEJ-FEL.
12.	Avtor: Viki PODBREGAR
Tehnična izboljšava: Rekonstrukcija trosilca hlevskega gnoja SIP v krmilni voz.
13.	Avtorji: Edi OMLADIČ, dipl. ekonomist, Anton KUDER, Stanko ZUPANC, Rudi JANEŽIČ, ing. kmetijstva, Milenko ROJNIK, ing. kmetijstva.
Koristni predlog: Pridelek hmelja je v močni odvisnosti od optimalne izkoriščenosti vegetacijskega prostora.
14.	Avtor: Vojko VIDMAJER, ing. org. dela
Koristni predlog:	Program
WLIST.
15.	Avtorja: Anton GROBELNIK, Ivan BASLE
Tehnična izboljšava: Izboljšave v briketirnici in hmelj arni.
16.	Avtor: Dr. Boris SKALIN
Tehnična izboljšava- Proizvodnja krapov na osnovi krvi.
17.	Avtor: dr. Boris SKALIN

Tehnična izboljšava: Izdelava krme za postrvi iz odpadne krvi iz klavnice.
18.	Avtorja Peter POVŠE, dipl. ing. strojništva, Peter POSINEK, dipl. ing. strojništva
Tehnična izboljšava Kondicio-nima naprava.
19.	Avtorji: Marjan POVŠE, ing. strojništva, Peter POVŠE, dipl. ing. strojništva, Dani LEŠER
Tehnična izboljšava: Toplozračni kotel na trdo gorivo za sušenje hmelja.
20.	Avtor: Roman GORJUP Tehnična izboljšava: Avtomatska krmilnica Herkules.
21.	Avtor: Roman GORJUP Tehnična izboljšava: Električni
pasni aparati Herkules.
22.	Avtor: Ignac OŽIR Koristni predlog: Izboljšave na
sadilcu.
23.	Avtor: Jožef RANČIGAJ Tehnična izboljšava: Izdelava
varjenih naprav.
24.	Avtorja: Ivan JOŠT, Janez ZUPANEC, dipl. ing.
Tehnična izboljšava: Čiščenje obiralnih bobnov na obiralnem stroju WOLF 220 z njihovim izvlekom.
25.	Avtor: Anton NAHTIGAL Koristni predlog: Posnemalnik
nožev za finalno dodelavo dilatacij skih spojk.
26.	Avtor: Anton NAHTIGAL Koristni predlog: Preureditev varilne naprave za varjenje PE spojnih elementov pod kotom 75 %.
27.	Avtorja: Milan MASTNAK, Boris CIMERMAN, ing. strojništva
Koristni predlog: Sistem transportirani a in tehtanja kolutov cevi.
28.	Avtor: Franc VIPOTNIK Tehnična izboljšava: Elektronski
impulzni rele.
29.	Avtor: Franc VIPOTNIK Koristni predlog: Avtomatično
vzdrževanje temperature prostorov.
30.	Avtor: Aleksander KITEK Koristni predlog: Povečanje pogonske sile navijalnega bobna.
Tehnični pregledi traktorjev na Polzeli
KRATKE IZ DO GOSTIN-STVO-TURIZEM ŽALEC
V Samopostrežni restavraciji Celje so 29. marca dosegli letošnje rekordno število malic, saj so jih ta dan pripravili kar 6924.
Želimo še več takšnih dni!
-0-
V restavraciji Slovan se je zganilo nekaj novega. Izdelali so program popestritve ponudbe in ga tudi pričeli izvajati.
Tako so okrog 8. marca ves teden pripravljali ribje specialitete, v začetku aprila je lepo uspela žabarija, v aprilu pa je bil tudi teden lovskih specialitet ppd naslovom »VEČERI ZELENE BRATOVŠČINE«.
Želimo, da to ne bi bilo samo nekajkrat, temveč, da bi takšna ponudba postala tradicionalna.
Je to izziv drugim enotami?
-0-
Odbor za odpravo motenj v hotelu Golding-Rubin je na seji dne 10. aprila sprejel sklep, da se pristopi k adaptaciji sedanjega disca, ki naj bi bil poslej nočni klub. Pokrili naj bi tudi teraso pred hotelom, tako bi bil vrt pokrit s streho že v začetku junija.
IZŠLO V URADNIH LISTIH
I. SRS
Na osnovi Poročila o povprečni ceni kvadratnega metra površine v SRS Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora je bila povprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine zgrajene v letu 1984 v SR Sloveniji 42.179 din (Ur. L SRS 7/85).
-0-
Na osnovi poročila Zavoda SR Slovenije za statistiko je bil povprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu v letu 1984 36.703 dinarjev in povprečni mesečni čisti osebni dohodek 27.222 din (Ur. 1 SRS 7/85).
-0-
V	Uradnem listu SRS 9/85 so objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o davkih občanov, veljajo in uporabljajo pa se od 31.3.1985 dalje. S spremembami in dopolnitvami je podrobneje urejen davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti.
-0-
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti je delovni človek, ki dosega dohodek z opravljanjem kmetijske dejavnosti kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskem opera-tu.
Določeno je tudi, kaj je osnova za davek iz kmetijstva, kaj se šteje med materialne stroške, oprostitve davka iz kmetijstva, davčne olajšave, ipd.
Važnejša sprememba je tudi pri davku od premoženja, saj se osnova za davek od premoženja zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, medtem, ko se je do sedaj le za vrednost 70 m2 stanovanjske površine.
-0-
Zakon o družbeni kontroli cen je objavljen v Ur. 1. SRS 9/85. Ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen v SR Sloveniji in med ostalim določa, da Zavod SR Slovenije za cene določa, za katere proizvode in storitve morajo OZD pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov.
Zakon velja od 31. 3. 1985 dalje.
-0-
V	Uradnem listu SRS 10/85 je objavljen Odlok o davkih občanov v občini Celje, občini Šmarje pri Jelšah, občini Žalec. Po odloku o davkih občanov občani plačujejo davek od osebnega dohodka, od dohodka iz kmetijske dejavnosti, od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, davek od premoženja in davek na dobitke od iger na srečo. Med ostalim odlok o davkih občanov določa plačilo davka od stavb, ki se plačujejo od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za odmero davka je vrednost stavbe. Davek se plačuje v različnih stopnjah oz. zneskih glede na posest stavbe, poslovnega prostora, prostorov za počitek, oz. rekreacijo v sezoni in od plovnih objektov z nad 8 m dolžine.
II. SFRJ
V	Ur. 1. SFRJ 6/85 je objavljen Pravilnik o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za OZD. Pravilnik velja od 24. 2. 1985 dalje.
l||p -
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sanaciji in prenehanju OZD je objavljen v Ur. 1. SFRJ 7/85.
-0-
V	Ur. 1. SFRJ 10/85 je objavljenjo Navodilo o tem, katere OZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oz. opravljanjem storitev, morajo Zveznemu zavodu za cene pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja in sicfer v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
-0-
V	Ur. 1. SFRJ 11/85 je objavljen Odlok o oblikovanju cen nafte in naftnih derivatov. Povprečna cena uvozne nafte se sme povečati po poteku treh mesecev od dneva zadnjega povečanja teh cen. Če se je povprečna cena uvozne nafte povečala za 5 % v primerjavi s povprečno ceno uvozne nafte, ki je bila določana ob zadnjem povečanju cen.
- 0 -
V	Ur. 1. SFRJ 11/85 je objavljen Pravilnik o načinu za določitev zneska sredstev za izplačilo akontacije čistih osebnih dohodkov v TOZD, ki izkažejo izgubo pri poslovanju.
-0-
V	Ur. 1. SFRJ 11/85 je objavljen tudi Dogovor o temeljih davčne politike, s katerim udeleženke - republike prevzemajo obveznost, da bodo z davčno politiko zagotovile uresničevanje ustavnega načela plačevanja davka v sorazmerju z ekonomsko močjo davčnega zavezanca. Najpozneje v šestih mesecih od sprejema bodo udeleženke uskladile svoje predpise s sprejetimi obveznostmi po dogovoru.
-0-
V	Ur. 1. SFRJ 12/85 je objavljen Odlok o pogojih, organizaciji in delovanju enotnega deviznega trga v letu 1985.
-0-
Odlok o dopolnitvi Odloka o obveznem soglasju za uvoz posameznih vrst blaga je objavljen v Ur. 1. SFRJ 12/85.
-0-
V	Ur. 1. SFRJ 12/85 je objavljena Odredba o določitvi dneva storitve v zunanjetrgovinskem prometu.
Vm-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih prestopkih je objavljen v Ur. 1. SFRJ 14/85. Določbe Zakona spreminjajo predvsem višino kazni, natančneje pa določa odvzem premoženjske koristi, pridobljene z gospodarskim prestopkom. Tako bo od dneva uveljavitve tega zakona, to je od 1.7.1985 najmanjša mera denarne kazni, ki se sme predpisati za pravno osebo,
25.000	din, največja pa 10,000.000 din.
Najmanjša mera denarne kazni, ki se sme predpisati za odgovorno osebo, bo namesto doslej 1.000 din 5.000 din, največja pa namesto doslej 50.000 din
500.000	din!
-0-
V Ur. 1. SFRJ 14/85 so objavljeni: Odlok o zaščitni ceni koruze letine 1985, Odlok o zaščitnih cenah pšenice letine 1985, Odlok o zaščitnih cenah živine za leto 1985, Odlok o zaščitni ceni mleka za leto 1985.
Zaščitna cena koruze letine 1985 je
27.00	din za kg, za pšenico I. vrste 30,00 din/kg, II. vrste 29,00 din/kg, III. vrste
28.00	din/kg.
Te cene so zagotovljene OZD, ki pridelujejo te pridelke same ali v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci ter individualnim proizvajalcem, ki prodajajo preko OZD.
OZD, ki redijo živino same ali v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, so zagotovljene naslednje
Z odlokom ZIS, objavljenim v Ur. 1. SFRJ 15/85, je od 30.3.1985 dalje obrestna mera za zamudne obresti, ki so jih dolžni plačevati dolžniki -OZD ali druge organizacije in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ter imetniki obrtov in drugi posamezniki, ki opravljajo kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost, če ne poravnajo pravočasno zapadlih denar-
zaščitne cene klavne živine: za prašiče 231,65 din za kg tople polovice; pitani piščanci - brojlerji I. vrste 170,00 din za kg žive teže, II. vrste 163,00 din/kg žive teže.
Za govedo - junci ekstra vrste 375,00 din za kg tople polovice, I. vrste 364,30 din/kg, H. vrste 357,00 din/kg, izven vrste 346,00 din/kg.
Za goveda, stara nad 30 mesecev za I. vrsto 273,20 din/kg, izven vrste pa 231,30 din/kg. Zaščitna cena za ovce pa je od 458,20 din/kg do 315,40 din/kg, odvisno od kvalitete.
Zaščitna cena mleka je 10,40 din za enoto mlečne maščobe franko zbirališče prodajalca, laktofriz ah premična cisterna.
-0-
Od 23.3.1985 je prepovedan uvoz in tranzit čez SFRJ živih prašičev, izdelkov, surovin in odpadkov prašičjega izvoza iz kraljevine Belgije.
Pravni oddelek - Nuša Rojc
nih obveznosti iz gospodarskih pogodb, 71 %.
Obrestne mere se obračunavajo: 8% do 16. 4. 1982,
25 % od 17.4.1982 do 29.7.1983, 35% od 30.7.1983 do 5.10.1984, 62 % od 6.10.1984 do 29.3.1985, 71 % od 30. 3. 1985 dalje!
Pravni oddelek Nuša Rojc
' V ' v	■■■' ■ V';-"	\
v ■ M'-
8I1ÍÍK
S paše polne nektarja in cvetnega prahu
V maju, ko vse cveti, Prebold po palačinkah diši
V mesecu maju v Hotelu Prebold poteka mesec palačink. Pripravljajo jih preko 20 vrst, od tega: domače, črnogorske, slivove, sirove, gratinirane, čokoladne s smetano, kmečke, sadne s smetano, orehove palačinke z vinsko peno ...
Od slanih pa: palačinke z mesnim nadevom, palačinke na madžarski način, palačinke z možgani, gobove palačinke, špinačne palačinke ...
SPREMENJENA JE OBRESTNA MERA ZAMUDNIH OBRESTI
RIZIČNI DEJAVNIKI
PRI ALERGIČNIH OBOLENJIH
Prof. dr. mgr. Janez Kraševec
(Nadaljevan)e in konec)
Več kot 100 preparatov vsebuje acetsalicilno kislino ali salicilate. Že sam klasični aspirin reagira z nekaterimi snovmi ob istočasnem jemanju, ki nimajo z aspirinom nikakršne strukturne sličnosti, npr.: indometazin, flufenaminska kislina diklofenak, brufen, fenilbuta-zon in sl. Mnogi kozmetični pripomočki in drugi kemični proizvodi povzroče reakcijo slabega prenašanja s strani telesa ter razne alergične manifestacije. Navesti je treba tudi nekatere konzervanse in barvila, ki se dnevno rabijo v prehrambeni industriji, kot: natrijev benzoat, hidroksibenzoična kislina, tartrazin in drugi, ki so sicer neškodljivi in dovoljeni za uporabo. Za prikaz rizika diagnostike in ugotavljanja teh neželjenih reakcij, ki so v nepravem času in na nepravem mestu usodne, da, celo življenjsko nevarne, imamo na razpolago več možnosti ugotavljanja preobčutljivosti, oz. testiranja. Gre torej za že omenjene kožne teste, ki jih je več vrst. Nadalje, razne vrste testov na sluznici, kot na očesni veznici, nosni sluznici ter inhala-cijske teste. Slednje vnašamo v telo z inhaliranjem s posebnimi aparati Prav tako so na voljo razne preiskave brisov sluznice, preiskave sprememb krvne slike, vrednosti posameznih frakcij imunoglobuli-nov, test degranulacije bazofilcev, transformacije limfoblastov, migracije levkocitov in še vrsta drugih. Vse to je domena izvežbanih ljudi in opremljenih laboratorijev in bolnišničnih oddelkov.
Za primer navajam nekaj pomembnejših kemičnih spojin, ki z navzkrižno reakcijo ob istočasnem jemanju fenotiazinskih preparatov lahko izzovejo alergijo: sintetični anestetiki, pikrinska kislina, nitro-benzol, parafenilendiamin, sulfo-namidi. To so torej aromatične spojine, nadalje klorpromazin (largak-til), fenotiazin sam in prometazin. Pri slednjih treh je možna komplikacija alergične reakcije, sprožene tudi s sončnimi ali pa samo ultra-violetnimi žarki. Terpeni so tudi pogosti rizični dejavnik: anetol, perujski balzam, sveži vosek, cimet, kavčuk, lavandino olje, med, barve in laki, žafran, ambra, terpentin, paradižnik, vanilija, pa celo vitamin A. Taka pestrost možnih povzročiteljev alergičnih reakcij pa nam narekuje poleg testiranj in laboratorijskih preiskav tudi jemanje pravilne in izčrpne ter usmerjene anamneze, ki lahko izvrstno služi pri presoji. Wemer pravi, da je dobro odvzeta anamneza pri alergičnih bolnikih že 80 odstotkov postavljene diagnoze. Z dobrimi odgovori na zastavljena vprašanja o simptomih in težavah zmanjšamo tudi riziko pri predpisovanju zdra-
vil. Pomaga tudi dobra informacija bolnika o predpisanem zdravilu, o možnih škodljivostih, omejitev ostalih zdravil, ki jih prizadeti jemlje je koristno zmanjšati na minimum. Ta bi utegnila kaj škodovati, pospešiti ali pa celo kompliciran situacijo. Včasih, ko sumimo na možnost alergične reakcije, zdravila celo zamenjamo s tistimi, ki bi le utegnila povzročiti manjše ali pa celo nikakršne komplikacije. Tudi skrajno omejena poraba lokalno delujočih preparatov, posebno antibiotičnih, v obliki mazil, krem, pudrov, kapljic in sprejev je utemeljena v cilju preprečevanja alergičnih manifestacij. Taka, lokalno de-; lujoča in aplicirana zdravila so velikokrat zaradi majhnih doz delujočih snovi neučinkovita, povzroče pa preobčutljivost telesa, ga senzi-bilizirajo na bodoče ponovljene večje ah manjše doze istega zdravila. Rezultat je manifestna alergična reakcija, lokalna ah pa splošna, tja do alergičnega šoka (penicilinska in sulfonamidna mazila!!!).
Tudi psihološka priprava bolnika oz. porabnika raznih zdravil o možnostih alergičnih reakcij in preprečevanje strahu pred njo, je eden od dejavnikov borbe proti hitro reagirajoči spastični komponenti, saj je astmatični napad eden od takih tipičnih. Velikokrat srečamo ravno pri alergičnih reakcijah dihalne sluznice, najsi bo nosne ah nižje ležeče, kot osnovo ravno nevrotično dispozicijo prizadetega.
Poklicni dejavniki in njihov pomen
Druga vehka rizična možnost alergične reakcije je v pokhcnih dejavnikih na delovnem mestu, ah pa celo izven njega. Srečamo jo celo pri hobiju. Novi kemični proizvodi petrokemije, industrije barvil, čistila, pa celo proizvodi prehrambene industrije, nove vrste eksotičnega lesa, smole in pod., povzročijo vedno nove možnosti nastanka alergičnih obolenj. Ravno ti dejavniki tudi pogojujejo nova znanja o medsebojnih reakcijah alergenov in »sumiranja« učinka.
Velikokrat so le kožni testi, tako v živalskem eksperimentalnem poskusu, kot v klinični praksi pri človeku premalo. Zato moramo uporabiti še vrsto drugih pomožnih metod, ki sem jih nekaj že naštel. Najboljša preventiva takim poklicnim alergičnim obolenjem bi bila vsekakor; izogniti se tem škodljivim snovem ah pa odstranitev le-teh iz našega neposrednega dotika, vdihovanja ipd. Pri vseh teh pokhcnih, večinoma kontaktnih alergenih najdemo lahko splošno kožno reakcijo v obliki koprivnice, sr-
benja, lokaliziranih otekhn, mehurjev na koži in sluznici. Lahko pa v omenjeni obliki, lokalizirano, kot so otekline glasilk, nosnih školjk, kontaktni ekcem. Naj pri tem naštejem nekaj važnejših povzročiteljev ekcema: perujski balzam, kahjev bikromat (v cementu, usnju), formalin, lorberjevo olje, merkaptobenzotiazol, živosrebmi precipitat, parafenilendiamin, nik-ljev sulfat itd.
Alergija dihal in rizični dejavniki
Zelo pogosta alergična manifestacija, pogojena s slabimi ekološkimi pogoji, se lokalizira na dihalih, od nosu do pljuč. Po nekaterih podatkih je skoro 50 odstotkov obolevanj v predšolski dobi ravno na dihalih, pri odraslih se giblje med 20-25 odstotkov. Seveda so to letna poprečja, posamezna obdobja kažejo razhčno shko. Prav dihala so v intimnem kontaktu z okoljem, oz. vdihanim zrakom. Ta pa vsebuje organske in neorganske primesi, od prahu, bakterij, virusov, dima in raznih drugih aerosolov, pa do vlage in izparin, kar vse je lahko alergen. Mesto odgovora je mnogokrat odvisno od vehkosti takih vdihanih delcev. Večji so, bolj blizu vhodu ostanejo (nos, žrelo), manjši pa prodrejo v spodnje dihalne poti, pa tja do pljuč. Imamo dve vodilni obliki, ki sta najbolj pogosti kot- alergični manifestaciji: alergični ah va-zomotorni nahod s spremljajočo simptomatiko in bronhialno astmo. Vmes pa je precej prehodnih oblik in različne jakosti.
Alergični in vazomotomi nahod spremlja kihanje, ponavadi v serijah, 5 do 7 krat zapovrstjo, solzenje in pekoči občutek v očesni veznici, vodeni negnojen izcedek iz nosu, pa še večja ah manjša zamašenost nosu. Tudi obnosne votline, sinusi imenovane, so večinoma prizadete in to lahko ugotavljamo tudi z rentgenskimi posnetki le-teh. Spomnimo se le vnetih komplikacij, katerim slede punkcije obnosnih votlin ah pa celo operacija. Druga oblika pa je na splošno poznana astma z vsemi svojimi odtenki in komplikacijami.
Najpogostejši rizični dejavniki, ki izzovejo alergično manifestacijo na dihalih so: seno, semena raznih trav, cvetlični prah, posteljnina rastlinskega izvora, pa tudi živalskega. Sem spadajo tudi tobak, dim, gljivice in bakterije, cvetje raznih dreves, kemikalije v vdihanem zraku, saje itd. itd. Rastline pogosto izzovejo nam znani »senski nahod« ah »sensko mrzhco« imenovano. Bolj je zrak nasičen s potencialnimi alergeni, pogosteje srečamo klinične težave. Osebna zaščita z umikom iz takega okolja, odstranitev možnosti kontakta in vdihavanja, pa celo posegi v ekološki sistem in ravnotežje okolja igrajo kar pomembno vlogo. To velja npr. pri alergiji na kostanj, lipo, ciprese, konopljo, repico, razna žita, hmelj in pod. Tu lahko s spreminjanjem rastlinskih kultur ah kolobarjem
spremenimo in odstranimo določene alergene. Seveda, pa gre pri posameznikih za take nosne in astmatične težave, ne pa za epidemiološki problem. V hteraturi je zaslediti probleme celo na prej naštete ciprese kot alergene. Zato verjetno ne samo preventiva, temveč kar zdravstveni ukrep pomeni odstranitev iz takega okolja, kadar sumimo ah pa je že dokazana preobčutljivost za take, določene rastline.
Druga, nič kaj manj pomembna alergološka komplikacija ha dihalih je astma oz. astmatični bronhitis, kateremu vzrok so lahko isti ah podobni alergeni, kot onim v nosu. V bistvu velja to za celoten mehanizem odgovorov dihalne sluznice, saj vemo, da je celotna sluznica tako v anatomskem (tj. zgradbi), kot v funkcionalnem smislu (odgovarjanju) sorodna Še več, enaka je, razlike pa so mestoma le majhne. Eden od pogostih povzročiteljev alergičnih manifestacij v nosu, kot tudi grlu, sapniku in dušnikih, je hišni prah s svojimi sestavinami. Med vodilne sestavine hišnega prahu, ki povzroča alergijo, prav gotovo sodijo pršice ah grinje. Teh je mnogo vrst O tem je bilo že mnogo govorjenega in napisanega ter dokazanega. Zato nekaj besed o tem; Že dolgo je znano, da v planinskih predelih komajda pride do alergije na hišni prah. Večkrat pa je ta prisotna v vlažnih, nižinskih predelih. Ugotovili so zvezo med prahom in pršicami, katere so v suhih, gorskih in sončnih krajih redke. V študijah iz večjega števila industrijskih središč je razvidno, da obstoji zveza med množino pršic v hišnem prahu in nastopanjem otroške astme. Prisotnost pospešujejo stare, vlažne hiše, star les v podih in pod. Skoro bi lahko dejali, da ima na ta rizični dejavnik vpliv socialno stanje, oz. pomanjkanje sodobnih, modemih stanovanj.
Omejeno je bilo, da ima zagotovo odločilen pomen za manjvrednost dihalne sluznice stalno onesnažen zrak s svojimi primesi. Tudi povezava med onesnaženim zrakom in alergijo na hišni prah je znana. Na koncu pa ne gre zanemariti tudi bolj modeme rizične dejavnike, ki so prisotni v našem ožjem in širšem ozračju, kot so razni kozmetični spreji, spreji za usnje, spreji uporabljeni v gospodinjstvu, dezinfekcijska sredstva, pralni praški, osvežilne vodice itd. Najmanj, kar je, je da povzročijo draženje sluznice in s tem njeno manjvrednost. Ko dodamo k temu še alergene hišnega prahu, ali pa druge, imamo opraviti z dokaj neugodnimi posledicami.
Prehrana kot rizični dejavnik
Tudi ta je pomembna in je pri pojavu alergičnih manifestacij ne smemo zanemariti! Iz leta v leto se spreminja naša prehrana, tako v kvalitativnem, kot proizvodnem smislu. Konzerviranje hrane, pod-hlajevanje v hladilnih skrinjah, zaščita zelenjave in sadja z raznimi škropivi, uporaba antibiotikov in
(Nadaljevanje na 14. strani)

(Nadaljevanje s 13. strani)
pospešujočih dejavnikov v živinoreji, umetna prehrana in pitanje živali, so gotovo stvari, ki pogojujejo nove možnosti alergičnih oboljenj. Smatramo lahko, da se je v zadnjih desetletjih naša prehrana spremenila bolj, kot prej v sto letih. Težko je dokazovati razne dodatke v predelavi prehrane kot alergene, vendar je pogostost alergičnih manifestacij zaradi prehrane kar v 10 odstotkov vseh koprivnic (urtika-rij) ter kroničnih lokaliziranih manifestacij na koži in sluznici. Ne moremo mimo problema onesnaženja hrane s. prej omenjenimi pesticidi, konzervanski, antibiotiki in hormoni. Prav gotovo zavisi pojavljanje alergičnih znakov po zavžiti hrani še od drugih dejavnikov, kot npr. stanje ohranjenosti prebavne sluznice. Namreč, vsaka poškodovana sluznica, sprememba v tkivni sestavi le-te in vnetja sluznice prebavnega sistema lažje pogojujejo vdor prehrambenih alergenov v telo, kot pa zdrava in odporna sluznica
Na koncu še nekaj napotkov za razmišljanje o alergiji na hrano, prah, pršice, dlako domačih živali ter ukrepov zoper njo. V zadnjem času vse bolj srečujemo v stanovanjih domače, pa celo eksotične živali: pse, mačke, ptiče raznih vrst in pod. Posebno otroci so v ozkem kontaktu z njimi. Z nekaterimi ukrepi lahko preprečujemo nastanek
preobčutljivosti na to povzročitelje oz. njihovo dlako in perje. Prvo je, da v stanovanju nimamo tovrstih živalih. To velja še posebej za spalnice in dnevne prostore, kjer se največ zadržujemo. V kolikor so te živali prisotne in je dokazano, da gre za alergično obolenje posredno ali neposredno, jih moramo absolutno odstraniti. Drugo je, da moramo vzdrževati naše stanovanje čimbolj brezprašno. Posesajmo prah s sesalcem vsak dan. V stanovanju naj bo čimmanj tekstilnih oblog, preprog, raznih sintetik v katerih se nabira prah. To velja tudi za bogate zavese, živalske kože. Tretje, kar je Važno, je dejstvo, da je alergija na hišni prah pogosto alergija prav na pršice. Zato nekateri svetujejo sintetiko v blazine za ležanje, vzglavnike pa na-
V SPOMIN
Nenadoma in mnogo prezgodaj je umrla
Marija
Zadravec
Marljivo in vestno delavko DE Žovnek, Hmeljarstvo Poljče bomo ohranili v lepem in toplem spominu.
Delavci Kmetijstva, TOZD Latkova vas
V	spomin
V	prvih spomladanskih dneh smo se v Šempetru poslovili od naših dolgoletnih članov zadruge:
FRANČIŠKE VINDER,
rojene leta 1905 iz Šempetra 82
JOŽEFE COKAN,
rojene leta 1901 iz Roj 1
PETRA KAČA,
rojenega leta 1899 iz Roj 15
Naj jim bo lahka domača zemlja, ki so jo tako ljubili!
TZO Šempeter
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, DO HMEZAD EXPORT-IMPORT in krajanom, ki ste nam nudili pomoč, darovali vence in cvetje in pospremili na zadnji poti
FRANCA CVIKLA
iz Gotovelj. Zahvala tudi pevcem, tovarišu Dragu Kumru za lepe besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoča žena in otroci.
polnjene s penasto gumo in ne perjem in volno. Cimveč zraka in sonca v naše sobe ter posteljnino, naj bo imperativ.
Naj zaključim z željo in mislijo, da je problematika in simptomatika alergičnih obolenj tako razširjena, pestra in obsežna, da jo je nemogoče prikazati le v bežnih obrisih.
Podane so le nekatere misli o rizičnih dejavnikih pri najpogostejših alergičnih obolenjih, na katera včasih pomislimo ali pa tudi ne. O resnejših simptomih, testiranjih, diagnostiki in odrejanju terapije ali pa celo o sprejemu v bolnišnico pa bo vedno in povsod odločal le zdravnik.
LETOVANJA
SOZD HMEZAD ŽALEC organizira v poletni sezoni letovanja ob morju v domu v Crikvenici, v kamp prikolicah v kampih Stupice pri Premanturi in Puntica pri Poreču, v planinah - v brunarici na Golteh.
DOM V CRIKVENICI:
Letovanje bo organizirano v sedemdnevnih izmenah in to v predsezoni od 22. 6. do 6. 7., v glavni sezoni od 6. 7. do 17. 8. in v pošezoni od 17. 8. do 7. 9. 1985 v našem domu in najetih sobah v neposredni bližini doma.
Po sklepu komisije za letovanje SOZD HMEZAD ŽALEC z dne 11. 4. 1985 bodo cene penzionov naslednje:
A)	predsezona
od 22. 6. do 6. 7. 1985
1.	za delavce SOZD, upokojence, kooperante in njihove družinske člane
-	gostje nad 10 let
-	otroci od 7 do 10 let
-	otroci od 3 do 7 let
2.	za tuje goste
, gostje nad 7 let ; t - otroci od 3 do 7 let
B)	glavna sezona od 6. 7. do 17. 8. 1985
1.	za delavce SOZD, upokojence, kooperante in njihove družinske člane
-	gostje nad 10 let
-	otroci od 7 do 10 let
-	otroci od 3 do 7 let
2.	za tuje goste
. : - gostje nad 7 let S- otroci od 3 do 7 let
Turistična taksa se plača posebej!
in posezona od 17. 8. do 7. 9. 1985
872.00	din
705.00	din
595.00	din
1.125,00	din
894,00	din
1.014,00	din
823.00	din
694.00	din
1.352.00	din
1.074.00	din
PRIKOLICI V KAMPU »STUPICE« PRI PREMANTURI
Letovanje bo organizirano v 10-dnevnih izmenah od 10. 6. 1985 do konca sezone. V primeru več prijav kot bo na voljo terminov bodo izmene le sedemdnevne.
Cena za dnevno uporabo kamp prikolice je 650,00 din. Turistična taksa se plača posebej.
PRIKOLICI V KAMPU »PUNTICA« PRI POREČU
Letovanje bo organizirano v 10-dnevnih izmenah od 10. 6. 1985 do konca sezone. V primeru več prijav kot bo na voljo terminov, bodo izmene le sedemdnevne.
Cena za dnevno uporabo kamp prikolice je 650,00 din. Turistična taksa se plača posebej.
BRUNARICA NA GOLTEH:
Za letovanje v brunarici na Golteh so predvidene sedemdnevne izmene z začetkom v soboto. Tu si lahko pripravljate hrano sami v kuhinji brunarice ali pa koristite usluge Hotela Golte.
Cene so enake kot v zimski sezoni!
Prijave:
Prijave za letovanje sprejemajo kadrovske službe TOZD, DS, DO od dneva objave razpisa, ki pa morajo biti posredovane v kadrovski oddelek
DSSS SOZD HMEZAD ŽALEC do 15. 5. 1985.
Prijave napišite na obrazec z vsemi zahtevanimi podatki, dobite pa ga
v vaši TOZD, DS, DO.
Organizator družbenega standarda Anton Ajdič

Moji sprehodi
Čeprav sem v že zelo zrelih letih, sem kot mnogi, zelo otročji. Rekel bi, da se sploh ne obnašam kot odrasel človek. Tudi sicer čisto po odraslo ne premišljujem, besede in dejanja odraslih me spravljajo v smeh ali pa v jezo.
In kot tak kolovratim po našem skrivljenem svetu.
Sprehod je najboljša vsakdanja telovadba, potrebna vsakomur, ki dela sede v zaprtem prostoru. Da pa ima sprehod tudi potreben učinek, moramo na sprehodu globoko dihati in hoditi v dobrem zraku.
Sprehodi so neke vrste pravljica.
Zadnjič sem, denimo, videl mamico, ki jo je razganjalo od kilogramov in za katero vem, da bi dala za vitko linijo vse na svetu, ko je morila svojega sinka:
»Vse pojej, kar je na krožniku, vse je plačano! In s kruhom pomaži, kruh je zastonj!«
»Trapa!« sem rekel. »Ti že lahko govoriš, da je kruh zastonj, ko ti stari vsak me- ■ sec odšteje po deset in tudi petnajst starih milijončkov!«
-0-
Rad zaidem k Savinji. Savinja mi je kot Gregorčiču Soča. Srečam znanca z družino. Vse kot v pravljici - Mizica, pogrni sel V senci pa mercedes. O, še kar dobro ohranjen.
Ni se mu ljubilo vstati, kar lepo leže se je pomenkoval z menoj.
»Zares si otročji. Pot je gladka, s fiča-kom bi se pripeljal.«
»Greva jutri nabirat smrčke?« sem mu predlagal.
»Se mi ne ljubi«, se zasmeje. »Saj vidiš |§f- trebuh, trebuhi«
»Pa pojdiva malo na sprehod...«
»Se mi ne da. Poslušaj, kolega, imam dva zaboja piva. Stopi in prinesi nekaj steklenic.«
V prtljažniku mercedesa sta bila dva polna zaboja. In še in še dobrot. Tri steklenice zalučam v grmovje, tri odnesem prijatelju, ki iz naslonjača kriči:
»Neroda, eno kišto bi prinesel!«
Gospod, gospa in jaz pospravimo vsak svojo steklenico. Gospa priganja: »Tovariš, sedite in jejte, jejte!«
Opravičim se, grem na breg, poiščem steklenice in naprej, naprej. Na njivi vihtijo motike tri že kar v letih ženice. Ponudim jim tri steklenice in ena izmed ženic se glasno zahvaljuje: »Hvala, gospod. Saj to je trideset jurjev!«
»Že prav. Nisem gospod. Gospod leži pri tistem mercedesu, jaz pa sem tovariš. Adijo.«
K o -
Novakova gostilna mi je drugi dom. Tako pravijo nekateri. Zgodilo se je, da so z bližnjega igrišča pritekli trije fantiči. Otroci družine, ki živi iz dneva v dan.
»Prosim, tri kozarce vode!« proseče dviga oči najstarejši.
Natakarica Nataša natoči tri kozarce radenske.
»Hvala, hvala, hvala!«
-0-
Včasih jo mahnem čez polja in travnike. Grem mimo hmeljišča. Družbena njiva. Preko trideset ženic, nekatere ne tako mlade, se sklanja k sadikam. Štrefanje, sonce pa že kar močno pripeka.
»Nič kaj prijetno delo, kajne?« nekaj nerodno vprašam.
»Kaj delo, plača je slaba!« skoraj ostro odgovori zagorela ženica.
»Pa stranišča ni, pa vode, vode...«
Da, voda je osnovni vir življenja, pomislim.
-0-‘
Kar precej poti nizdol proti mestecu me spremlja drobcen fantič. Poznam njegovo življenje. Doma ima še dva bratca, mati
je samohranilka z najnižjimi osebnimi dohodki. Zato po šihtu h kmetom v tavrh, to je njen dodaten zaslužek.
»Mirko, si lačen?'« "!
»Malo že...«
»Na sto dinarjev. Kupi žemlje sebi in bratcema.«
»Hvala, tovariš, nikoli vas ne bom pozabil ...«
■ ^0 -
In moje otroško življenje teče dalje ... Včasih se mi nasmehne sreča. Za praznik, ko vsepovsod vihrajo zastave, me je prijatelj povabil na piknik. Ko smo končali piknik, je bil na travniku svinjak. Papirji, prazne steklenice, ogorki, nepo-teptano ognjišče...
»Alo, otroci, gremo«, je rekel ata.
»Dosti ste se naletali«, je zagoslolela mama.
Doma so malčki segli po papriju in Škarjah in se igrali. Ko je v sobo stopila mamica, jo je skoraj kap:
»Kakšen nered! Ja, kje ste pa to videli? To pa ne bo šlo. Kar brž pospravite/ In ko smo ravno pri tem: vso svinjarijo v hiši in okoli voglov bomo zmetali na kup in očka bo jutri vse skupaj odpeljal v hosto ali pa k Savinji. Pri nas bo red, vam rečem!«
-0-
Kadar sem otožen, ko me razjeda skrb za jutrišnji dan, se povzpnem k Jedrti. Tu je cerkvica, tu je iz kamna sklesana klop. Sedem nanjo in gledam po dolini. Globoko v srcu začutim: ni tako lepega košča na svetu kol je Savinjska dolina. Pokojni Fran Roš ji je zapel:
■ Vsa svetla je pesem, ki veter z gora jo šumi in v mehkih valih jo poje srebrna Savinja. Te pesmi dih grenkobno po hmelju diši, ki s toplim zelenjem ljubo dolino pregrinja.
-oS
Na nekem sprehodu sem se spomnil zgodbe o pijanem volu. Gospodar je pripeljal domov sod vina. Nosili so ga v škafih v klet. Ko pa je poklicala gospodinja ljudi k južini, so pozabili pol škafa pod sodom. Tedaj je prišel na dvorišče vol. Ker je bil vajen piti vodo iz škafa, se je takoj lotil pijače. Kmalu je začel vol s povzdignjenim repom tekati po dvorišču. Nihče ni upal blizu. Mislili so, da je žival znorela. Gospodar ga je že hotel zabosti, kar je začutil, da mu diši iz penečega gobca vino. Polivali so ga z vodo in ga pustili ležati. Drugi dan je bil že precej zdrav. Iz škafa pa ni hotel piti nikdar več. Tudi ob največjih živinskih sejmih ne. Ako ga je opazil, se mu je daleč izognil.
Pa pravijo, da je vol neumen!
Mii0 mi
Cesto so mi sprehodi prava muka. Naj-češče me spremlja psica. Z njo se ne morem pogovarjati. S smrekami, hrasti, bukvami in drugim drevjem tudi ne. Tako pridejo na vrsto pogovori s samim seboj. Na nedavnem sprehodu sem šopku pomladnega cvetja govoril: Se bom poboljšal. Ne bom pil in ne kadil. Vstajal bom uro prej in telovadil. Skrbel bom za osebno higieno. Svojih tovarišev ne bom več opravljal. Vsem bom povedal resnico. Več bom delal. Postal bom bolj prijazen: Dovolj je bilo lenobe, razvad, majhnih laži in goljufij, dovolj je bilo slabosti. Stopil bom, denimo, v gostilno, in naročil:
»Sadni sok, jabolčni.« Ko bodo drugi začeli opravljati krajevnega ali občinskega funkcionarja, bom protestiral: »Da vas ni sram grdo govoriti o človeku, ki ga ni tukaj!«
Po kosilu ne bom legel. Šel bom na sprehod. Potem se bom vrnil in vprašal ženo, če ji pomagam pri pomivanju. Če ne bo potrebno, bom pomagal ostarelim sosedom.
Na vse sestanke bom hodil redno in nikoli več n e bom zam ujal. M a teriale, ki jih kot delegat dobivam, debele kot ilustrirano Sveto pismo, bom do pike preštudiral. Vsak odvečni dinar bom dal v hišno blagajno. Sam se bom bril, strigel me bo sosed. Da, tak bom odslej. Zato pa bom današnji, zadnji dan svobode, ko še živim po starem, čimbolj izkoristil. Brž steklenico vina. Prazno pa v kot, da je tudi še tako »skrbna« tašča ne najde. (V nekaj letih jih je našla nekaj sto!) Postal bom socialistično in stabilizacijsko usmerjen svetnik v pravem pomenu besede. Stran s pregovorom: Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Figo. Spoštoval bom vse praznike: krajevne, občinske, republiške, državne in cerkvene. Nočem biti izjema, no-čeeem.. .1
Zganejo se krošnje mogočnih dreves, gozdna sapica narahlo zapihlja, šopek pomladnih rož močneje zadehti, mene pa v prsih nekaj zapeče. Nečesa sem se spomnil. Poglejte: jaz bom po novem tako dober, zgleden in čudovit. Drugi pa se ne bodo spremenili. Občani, ki imajo deset-sobna stanovanja, ne bodo odstopili sobe novoporočencema, ki živita tako rekoč pod milim nebom. Osnovni delavec in kmet še naprej ne bosta spoštovana kot se spodobi. Še naprej bodo v kantah za smeti kosi pečenke, klobas in drugih dobrot. Ali bom sploh lahko vzdržal v tem krutem in goljufivem svetu? Pravijo, da je tisti, ki je predober, oslu podoben ...
Ne, za osla jim pa že ne bom! Nikomur! sem se pridušil, nabral še več pomladnih rož in jih podaril ženici, ki bo tudi v cvetočem maju priklenjena na invalidski voziček.
Drago Kumer
Razstava
V Savinovem salonu v Žalcu je Ljubo Korber razstavljal, aprila, reportažne fotografije pod geslom »Moja dolina«.
Razstava je bila vredna ogleda in dobro obiskana.
Križanka
Nagrade:
1.	2.000,00 din 2; 1.500,00 din
3.	1.000,00 din
4.	in 5. 500,00 din
Rešitve pošljite v uredništvo do 15. maja. Obilo razvedrila in vesele praznike
vam želi urednik
ČLOVEK
ČLOVEK, stopi pred ogledalo poglej se v dno duše!
Ali vidiš, da je notri vse polno umazanije, hudobije, sovraštva?
Zakaj si tak?
Moraš vedeti, čemu živiš?
Ali zato, da izpodžiraš
korenine življenja tistim,
ki jih imajo globoko in trdno v zemlji?
Ali zato, da ji zalivaš s čašo
topline, razumevanja in prijateljstva?
Obrni se proč, pojdi globoko v naravo!
Opazuj, kako je čista in pravična, kako ti je blizu in te razume.
Ponovno stopi pred ogledalo in tvoja slika bo lepša, čistejša.
Lahko si rečeš, spet sem ČLOVEK.
Maša
Ne prezrite!
Prispevke za naslednjo številko pošljite do 15. maja 1985.	Hmeljar
MAJ
Majnika hlad vinu in senu zaklad. Velikega travna luža ne prinese slabega leta.
Samo ena morala je in nima množine.
Modrec opazi vse. Bedak daje k vsemu pripombe.
Ce zapiha nov veter, se najprej upognejo prazne glave.
Življenje je cvet, med v njem je ljubezen.
Poslednji izraz vseh misli in najpreprostejša oblika vseh prizadevanj je molk.
Delo ustvarja srečo.
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec - Ureja uredniški odbor: predsednik Slavko Košenina; člani: Metka Vočko, Ivan Vodlan, Eva Orač, Martina Krajnc, dipl. inž. kmet., Miljeva Kač, dipl inž.kmet - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 - Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.200 izvodih - Mesečna naročnina 50 din - Tisk AERO Celje - TOZD Grafika
Celje - skladišče D-Per
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽ, 70/1985
GOBISS
MAJ - ŠT. 5 - STRAN 16

OSREDNJP KNJ
Mag. ERNEST ERMENC
SEJA EKONOMSKE KOMISIJE, TEHNIČNE KOMISIJE IN PREDSEDSTVA IHB V PARIZU 8. IN 9. MARCA 1985
V Parizu so bile 8. in 9. marca letos seje ekonomske komisije, tehnične komisije in predsedstva IHB. Udeležili smo se jih tudi predstavniki jugoslovanskih hmeljarjev.
Na seji ekonomske komisije, ki jo je vodil predsednik gospod Blest iz Anglije, so predstavniki posameznih dežel podali poročila o površinah hmeljišč in pridelkih hmelja za leto 1983 in 1984 ter načrt površin pod hmeljem za leto 1985.
Podatki o pridelkih hmelja mednarodnega hmeljarskega biroja v svetovnih površinah
Država	ha	1983 q	1984 ha q		1985 ha
Avstralija	1474	16.950	1.317	26.146	1.317
Belgija	813	■ 16,259	'762	14.085	717
BRD	19.785	368.439	19.628	355.160	19.400
ČSSR	18.772	125.480	11.927	108.447	12.173
DDR	2.250	34.500	2.370	32.550	2.480
Anglija	5.622	5.073	5.090	99.000	4.450
Španija	2.003	29.161	2.0.03’ :	28.447	2.003
Francija	716	13.246	671	12.558	615
Madžarska	563	5.226	532	■ '5.795 ,	518
Jugoslavija	1 3,408	45.785	3.426	60.967	• 3.389
Poljska	2.410	29.500	2.433	27:450	2.468
USA	15,050.	308.585	12.678	254.770	11.736
Skupaj:	65.866	1,078.587	62.337	1,004.375-	.61.206
V svetu se površine pod hmeljem počasi zmanjšujejo. Nekoliko večajo hmeljišča Češka in sicer za 187 ha, Nemška demokratična republika za 80 ha in Poljska za 35 ha. Pri članicah IHB so se površine iz leta 1983 na 1984 zmanjšale za 3529 ha in iz leta 1984 na 1985 po planu za 1131 ha, skupaj v 2 letih za 4660 ha. Največ hmelja so skrčili Amerikanci, nato Angleži, Belgijci in Francozi, le počasi se površine pod hmeljem zmanjšujejo tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Hmelj, letnik 1984 je v glavnem prodan, pa tudi pri trgovcih ni večjih zalog, razen v ekstraktu. Večje zaloge hmelja pa so v pivovarnah. Nadaljnje povpraševanje po hmelju na svetovnem trgu pa bo močno odvisno od pridelka hmelja v letošnjem letu.
Trend razvoja hmeljarstva v svetu, zlasti na zahodu je, da se širijo kultivarji hmelja z večjim odstotkom alfa kislin. Ti kultivarji dajejo večje pridelke in boljše prenašajo novo tehnologijo pridelovanja. Le Češka ostaja na aromatičnem hmelju. Že sedaj, zlasti pa v bodoče bo primanjkovalo aromatičnih hmeljev, zato je pravilna odločitev naše Hmeljarske poslovne skupnosti, da moramo na polovici hmeljišč zadržati savinjski golding. Za svetovno hmeljarstvo ni dobro, da
se širijo hmeljski kultivarji z veliko vsebnostjo alfa smol, kajti pivovamarji hmeljijo pivo po alfi in čim večjo alfo ima hmelj, tem manjše količine hmelja potrebujejo. To pa seveda v veliki meri vpliva na hmeljne površine.
Povpraševanje po hmelju na svetovnem trgu je trenutno slabo. Tudi predprodaja za naslednje leto gre bolj počasi, vendar imamo mi proste količine hmelja za svetovni trg v glavnem prodane.
Med članicami IHB je bilo tudi precej prepirov glede površin pod hmeljem. Nemci so očitali Čehom, da v sedanjem času povečujejo površine pod hmeljem, kakor tudi Vzhodni Nemci in Poljaki. Čehi pa so zopet nazaj ugovarjali, da so prav v Zvezni republiki Nemčiji in v Ameriki v zadnjih desetih letih najbolj povečali površine pod hmeljem in tako povzročili hiper produkcijo hmelja in krizo v prodaji. Zaskrbljujoče je vprašanje, kako širijo hmeljišča.dežele, ki niso članice IHB. To so v glavnem Sovjetska zveza, Kitajska in Japonska. Kitajska ima že okrog
6.000	ha hmelja in Sovjetska zveza okrog
15.000	ha. Sedaj Kitajska prodaja hmelj Sovjetski zvezi, ki ga je prej kupovala v Zahodni Evropi. Vendar po najnovejši informaciji gradijo Čehi okrog 100 pivovarn v Sovjetski zvezi. Kaže, da se bo v bodoče prav v vzhodnih deželah poraba hmelja večala. Proiz vodnja piva tudi v zahodnih deželah narašča čeprav počasi. Če bomo tudi v bodoče zmanjševali površine pod hmeljem v svetu, se bosta proizvodnja in potrošnja hmelja uskladili in prodaja hmelja na svetovnem trgu normalizirala.
Sejo tehnične komisije je vodil' dr. Maton iz Belgije. Kakor vsako leto bo tudi letos na kongresu hmeljarjev zasedanje tehnične komisije na katerem se bo v glavnem razpravljalo o obdelavi hmelja. Zato zasedanje tehnične komisije so določene tri glavne teme:
1.	Tehnika obdelave tal v hmeljiščih. Referat bo imel dipl. ing. agr. Franz Gmelch, direktor inštituta za hmeljarstvo v Hullu - ZRN.
2.	Tehnika obdelave tal v hmeljiščih v Nemški demokratični republiki. Referat bo imel dr. Borde.
3.	Obdelava tal v hmeljiščih v zimskem času in uporaba mladih poganjkov hmelja za solato. Referat bo imel direktor inštituta iz Belgije dr. Maton.
4.	Kot koreferat pa bo tudi uporaba gnojevke v hmeljiščih, ki ga bo imel dipl. ing. agr. Dolinar Milan iz našega inštituta.
V razpravi so predstavniki posameznih dežel razpravljali o tem, da imajo - tako kot pri nas -tudi drugje velike težave z obiranjem, sušenjem in basanjem hmelja. Nekateri so bili mnenja, da bi tudi o tej problematiki morali razpravljati. Končno smo se odločili, da bi o tehnologiji spravila razpravljali na kongresu prihodnje leto in bi razpravo posvetili samo tem vprašanjem. Belgijci so tudi postavili vprašanje o mednarodni izmenjavi novih kultivarjev hmelja in o vzgoji brezviroznih sadik hmelja. Tudi to so problemi, o katerih bo v bodoče potrebno širše spregovoriti.
Sejo predsedstva IHB je vodil namesto predsednika g. Sebacherja, ki je zbolel, podpredsed-
Kljub ostri zimi struktura zemlje ni takšna kot smo pričakovali
nik g. Sinerati iz ZDA. Nato so bili imenovani predstavniki posameznih dežel v predsedstvu IHB. Jugoslavijo je zastopal predsednik jugoslovanskih hmeljarjev dipl. ing. Veljko Križnik. Bile so tudi volitve novega predsednika IHB, ker je dosedanjemu g. Sebacherju potekel mandat Za novega predsednika IHB je bil na predlog dr. Kastnerja izvoljen g. Sinerati iz ZDA in za podpredsednike pa so bili izvoljeni na predlog predstavnika ČSSR g. Sebacher iz ZRN, g. Borci e iz DDR in g. Bureš iz ČSSR. Za sekretarja IHB je bil ponovno izvoljen dr. Lojze Četina iz Jugoslavije.
Nato je podal poročilo predsednik ekonom-
ske komisije g. Blest, ki je ugotovil, da so se pri članicah IHB površine pod hmeljem zmanjšale iz leta 1983 do sedaj za 4660 ha Proizvodnja piva v svetu pa v glavnem stagnira, oziroma malo narašča. Zaloga hmelja v svetu se ocenjuje za 10 mesecev in je v glavnem v obliki ekstrakta. Zaskrbljujoče pa je, da nimamo točnih podatkov o pridelku hmelja in proizvodnji piva za LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Ti dve deželi sta veliki in lahko veliko pomenita v svetovnem merilu. Ves aromatičen hmelj je prodan in je še povpraševanje po njem. Nearomatični hmelj pa se težje prodaja.
Predsednik tehnične komisije dr. Maton je
podal poročilo iz seje tehnične komisije in povedal kateri referati bodo podani na kongresu hmeljarjev letos.
Ker bo letos kongres hmeljarjev v Čehoslo-vaški od 5. do 8. avgusta v Nitri, so predstavniki čehoslovaških hmeljarjev povabili vse članice IHB, da se udeleže hmeljarskega kongresa v Nitri. Zasedanje ekonomske kakor tehnične komisije in predsedstva je bilo bolj umirjeno kot prejšnja leta. Razprave so bile zavzete in strokovne. Če bo letos letina hmelja v svetu normalna, potem ne pričakujemo večjih težav v zvezi s prodajo hmelja.
Dr. DRAGICA KRAU
PRIZNANJE IN PRIDELOVANJE HMELJNEGA SADILNEGA MATERIALA
V slovenskem registru je 218.5 ha matičnih hmeljnih nasadov (986.000 rastlin). Od tega je 72 ha (327.000 rastlin) savinjskega goldinga, 101 ha (46.600 rastlin) aurore, 20 ha (79.000 rastlin) atlasa, 2 ha (11.000 rastlin) apolona, 0,5 ha (2000 rastlin) bobka, 6 ha (31.000 rastlin) buketa in 17 ha (70.000 rastlin) bliska. Iz prizna-valnega postopka smo v letu 1984 izločili 12 ha in 2,75 ha iz registra. V register pa smo vpisali novih 16,21 ha (72.300 rastlin) savinjskega goldinga, 2,40 ha (12.100 rastlin) aurore in 3 ha (15.000 rastlin) bliska.
Zaradi sortne pomešanosti traja selekcija več kot 2 leti. Pomešanost je posledica zamenjave kultivarja brez kolobarja, sajenje z netipičnimi ukoreninjenci in dosajanje s sadikami drugega kultivarja. Neočiščeno hmeljišče od predhodnega hmelja bo povzročalo poleg sortne pomešanosti še prehitro reinfekcijo z virusi, ko bomo sadili brezvirusne sadike.
Priznan sadilni material pogojuje kondicijsko dobra hmeljišča in sortno čistost Vzdrževanje sortne čistosti v hmeljiščih pa predstavlja stično točko med žlahtnjenjem hmelja, ki se odvija na Inštitutu za hmeljarstvo in delom tehnologov v proizvodnji. Ohranjanje homogenetske populacije ima osnovo v reprodukcijskem materialu, nad katerim je kontrola zaupana priznavalni službi. Ta sprejema prijave za potencialne matične nasade in jih po uspešno opravljeni negativni selekciji prizna. V drugi fazi pa priznava pridelovanje sadik v teh matičnih nasadih. S priznavalno službo je bila do nedavna, ko smo pridelovali samo en kultivar, zglajena pot za uvajanje novih kultivarjev v proizvodnjo, hkra-
ti je bila zagotovljena vzdrževalna selekcija. Danes, ko imamo širši Sortiment pa je vzdrževanje sortne čistosti pogojeno z več dejavniki, z osvojeno metodiko priznavanja pa ne moremo zagotavljati zdravstveno neoporečnost sadilnega materiala iz vidika skupine virusov, ki zmanjšujejo pridelek in kakovost a znaki obolenja niso vidni na rastlinah.
Savinjski golding je bil do leta 1959, ko smo začeli z uvajanjem priznanega sadilnega materiala, pomešan s češkimi in nemškimi tipi hmelja in tudi s takšnimi, ki niso dali pridelka zaradi virusnih obolenj. Danes so hmeljišča savinjskega goldinga pretežno očiščena teh tipov. Uvajanje širšega sortimenta v proizvodnjo pa je povzročilo vedno večjo pomešanost hmeljne populacije, ne glede na to, da je bil za sajenje uporabljen priznan sadilni material. Pojav je zaskrbljujoč, saj nas vodi v nove, neprijetne situacije, zmanjšuje nam danosti, pridobljene z večjim izborom kultivarjev.
Zaradi koncentracije hmeljišč v Savinjski dolini primanjkuje primernih tal. Prepogosto zamenjujejo kultivar, ne da bi upoštevali predpisani kolobar. Takšna tla izgubijo rodovitnost, prav tako pa niso očiščena, ostanki predhodnega kultivarja se ukoreninijo in rastejo intenzivneje kot poganjki iz na novo posajenih sadik. V takšno nepripravljeno zemljo posajene priznane sadike, z zagotovljeno nadpoprečno kondicijo in sortno čiste, ne dajo pričakovanega rezultata. Ne samo, da kultivar v utrujenih tleh ne razvije svojega genetskega potenciala za pridelek, temveč izgubi tudi svojo identiteto zaradi prevelike sortne pomešanosti. Pomešanost je
Pozornost žičnicam, posebno sidrom
tako velika, da negativna selekcija ni več učinkovita. Prvič traja predolgo, drugič pa nastane prevelika škoda, saj je potrebno izločiti do 30 odstotkov rastlin. Takšno hmeljišče je ne glede na priznan sadilni material obsojeno na trajno slabši pridelek in slabšo kakovost Sortna pomešanost je pogosto tudi posledica sajenja z ukoreninjenci. Ukoreninjanje sadik v posebnih nasadih daje možnost, da potencialno hmeljišče v istem letu dobro pripravimo za sajenje. Zal pa zaradi hlastanja po pridelku tudi tako pridobljeno leto ne izkoristijo za kolobarjenje, temveč posadijo ukoreninjence v neočiščeno in utrujeno zemljo. Pri ukoreninjanju sadij
Metanje gnojil v vrste je dvakratna škoda, ki ima lahko hude posledice na pridelek
Odstranjevanje ostankov hmeljevine se obrestuje že spomladi, je pa potrebno tudi zaradi uničevanja prosene vešče
različnih kultivarjev na enem mestu, pride pogosto tudi do naključne pomešanosti. Posledica je nehomogena, sortno pomešana populacija. Sortna pomešanost je zadnji čas povzročena tudi z nepravilnim dosajanjem. Zaradi velike delovne konice se namreč dogaja, da hmeljišče dosadijo pomotoma s sadikami drugega kulti-varja. Zaradi takšne pomešanosti populacije proizvodnega hmelja, so matični nasadi še posebno dragoceni ker v njih ohranjujemo sortno tipičnost
Trenutno imamo 218 ha matičnih nasadov, kar je v skladu s planirano obnovo. Letno izločimo 10 odstotkov ostarelih nasadov, prav toliko žehmo pridobiti novih. Žal zadnja leta tega plana ne dosegamo iz preprostega razloga, ker je v prijavljenih drugoletnikih sortna pomešanost prevelika. V letu 1983 smo npr. od 36 ha prijavljenih drugoletnikov odklonih 10 ha. Sortna pomešanost je bila več kot 20-odstotna. V takšnih nasadih je negativna selekcija škodljiva, saj povzroči preveč praznih mest V letu 1984 smo imeh v priznavalnem postopku 69,9 ha hmeljišč, priznali smo 21,6 ha. Ponovno smo pregledali in ponovili negativno selekcijo v
13,6 ha nad 10 let starih matičnih nasadih. Med njimi smo izločili iz registra 2,3 ha savinjskega goldinga zaradi slabe kondicije.
V dolgoročnem programu imamo pridelovanje brezvirusnega sadilnega materiala za starejše kultivarje. Ker znaki obolenja niso vidni na rastlinah, okuženih rastlin ne moremo z negativno selekcijo izločati. Dolinarjeva (1984) pa je dokazala, da sta oba močno razširjena kultivar-ja aurora in posebno savinjski golding, okužena s skupino virusov, ki zmanjšujejo pridelek in kohčino grenčičnih smol. Hmeljarsto si z uvedbo brezvirusnih sadik obeta večje pridelovalne efekte, posebno kar se tiče savinjskega goldinga. Vendar problem ostaja isti kot pri priznanem sadilnem materialu. Sortna čistost tudi v tem primeru ni pogojena samo s sadilnim materialom, temveč tudi z načinom priprave zemljišča in je tudi v tem primeru neobhodno potrebno vključevati v delovni proces kolobar. Neočiščeno hmeljišče od ostankov predhodnega hmelja je v primeru sajenja brezvirusnih sadik še škodljivejše, saj poleg sortne pomešanosti, ki je nujna posledica, lahko povzroči še prezgodnjo reinfekcijo z virusi.
Preveč vodil ni dobro za pridelek
REGISTER MATIČNIH HMELJIŠČ V SRS ZA LETO 1984
	Savini, eoldine		Aurora			Atlas	Apolon		Bobek		Buket			Blisk
Organizacija	ha	število	ha	število	ha	število	ha	število	ha	število	ha	število	ha	število
		rastlin		rastlin		rastlin		rastlin		rastlin		rastlin		rastlin
Inštitut za														
hmeljarstvo Žalec	0,56	2760	3,09	11825	0,56	2670	0,56	2670	0,26	1000	1,15	6840	1,70	9960
K Hmezad														
TOZD Latkova vas DE Vransko	8,36	31815												
DE Žovnek	6,63	24960	4,26	15300										
DE Latkova vas	4,98	26842	4,31	16550	4,53	21100							10,05	36713
TOZD Petrovče														
DE Šempeter			4,26	20630									3,00	15170
DE Vrbje	21,44	113060	12,30	63380	4,45	19800					0,90	6070		
DE Petrovče	1,80	6840	8,54	32090							1,72	6280		
DE Šmarjeta	3,37	12900	2,40	12110										
PE Vojnik	8,40	38166	4,00	18460										
TOZD Radlje ob Dravi													0,38	1820
KZ Savinjska dolina TZO Braslovče	1,58	6550	4,19	17330	0,42	1246								
TZO Polzela	0,81	2420	3,97	15706									0,49	1730
TZO Petrovče	2,64	7640	5,26	23580							0,11	815		
TZO Prebold			0,97	4550							0,34	1960		
TZO Šempeter			2,49	11327	1,22	3470	0,64	3150	0,20	1000	0,45	1760		
TZO Trnava			6,42	30120	2,00	5300								
TZO Gotovlje			3,81	17210										
TZO Vransko	0,60	1970	1,46	5660	1,82	5590	0,80	4600						
TZO Tabor	1,67	5240	1,80	8558										
Z KZ Mozirje Rečica/Savinji	4,00	22560												
Mercator Sevnica			4,35	20475										
Agraria Brežice Pos. Trnje			5,47	27400	4,19	20050								
Koroška KZ TZO Ledina Slovenj Gradec			4,50	20500										
KZ Zadružnik Ruše			5,25	30950									0,96	5000
KK Ptuj Zavrč	5,50	23140												
Turnišče			8,40	42120							1,50	7220		
Skupaj	72,34	326,863 101,50		465831	19,19	79226	2,00	10420	0,46	2000	6,17	30945	16,66	70393
Skupaj v SRS 218,32 ha in 985.678 rastlin
Dipl. ing. agr. MILAN DOLINAR
LETNI SEMINAR HMELJARSKIH
TEHNOLOGOV
IN POSPEŠEVALCEV
Hmeljarski tehnologi in pospeševalci smo se zbrali v Lipici 4. in 5. marca. Udeležba je bila rekordna, 117 predavateljev in poslušalcev. V to število zajemamo dva gosta iz Madžarske, štiri iz B. Petrovca, dva od njih sta bila tudi predavatelja, nadalje devet kmetov in pet pripravnikov. Na govorniškem odru se je zvrstilo 14 predavateljev iz Inštituta, Hmezada, in B. Petrovca; PS Styrie, s pozdravnim govorom pa tudi gost iz Madžarske, ki je predstavil njihove hmeljarske uspehe v pridelovanju in med drugim obžaloval, da niso dobili naše tako zaželjene aurore. Namreč v nadzorskem sortnem poskusu presega v vseh pogledih ostale sorte.
Že samo dejstvo, da se je zvrstilo za pultom 15 govornikov pove, da je bil program sestavljen iz veliko tem in da je bil prenatrpan ah z drugo besedo prekratek, če upoštevamo, da smo prvi dan začeli s predavanji šele ob 11.30, drugi dan pa zaključili ob 16.30 uri. Vmes smo si ogledati še pršutamo in vinsko klet v Sežani, ter kobilarno v Lipici. Res naporna dva dneva, vključno s prevozom v obe smeri, utemeljujeta sklep, da se v bodoče organizira seminar za tri dni, saj še za sindikalni izlet včasih komaj zadostujeta dva dneva, je hudomušno (vendar resnično op. p) pripomnil eden od udeležencev seminarja.
Razumljivo, da ob takšni časovni stiski ni bilo diskusije, saj je vsak udeleženec ob pogledu na program uvidel, da če se bo oglasil ne bomo prišli nikamor. Zato je s te strani gledano bila slaba volja upravičena, še težje pa je bilo povzeti vsebino seminarja in sugestij za zaključke.
V ta namen smo imenovati komisijo za izdelavo zaključkov v kateri so bili referenti iz inš-titua in tehnologi iz kmetijstva Žalec, KZ Savinjska dolina, predstavnik Export-import in sekretar PS za hmeljarstvo.
Na sestanku komisije smo ugotoviti realizirane zaključke iz leta 1984, jih je bilo 25, izločiti tiste, ki so imeti kratkoročni značaj in tiste, ki so kot delovna dolžnost za vsakega kmetijskega
Prav in lepo je, če so hmeljišča skrbno obdelana, vendar pretirana obdelava več škodi kot koristi
Po rezi, pred razrastjo poganjkov, je potrebno opraviti prvo škropljenje proti peronospori - kuštravcem
strokovnjaka obvezujoče in manj strokovne. Skleniti smo nadalje, da še vedno aktualne in delno realizirane ponovno objavimo za široko hmeljarsko javnost in kot opomnik za udeležence seminarja, nove pa dodamo. Smatrati smo, da objavimo kot stalne tudi take zaključke, o katerih na seminarju sploh ni bilo govora.
Nekatere stare zaključke, smo združiti, druge drugače oblikovati:
1.	Nasipanju hmelja in sušilnico, temperaturi sušenja in navlaževanju moramo še naprej posvečati vso skrb tako, da bomo pri 55 °C na gra-vitačnih in 65 °C na sušilnicah s podpihom, hmelj sušiti največ 8 ur in pri tem ohranili vsebnost eteričnih olj in mehkih smol. Posušen hmelj naj ima 8 % vlage, pred basanjem pa 11 %.
2.	Ža tehnologe, vodje sušilnic in sušače naj se ponovno organizira seminar pred začetkom sezone obiranja.
3.	V posušenem hmelju ne sme biti več kot 20 ppm ditiokarbamatov (cineb, ciram, metilme-tiram mankozeb, maneb, propineb, metiram), zato škropiv na osnovi detiakarbamatov začetka cvetenja dalje ne smemo več uporabljati. Hmelj z vsebnostjo reziduov nad navedeno vrednostjo, ni več trgovsko blago.
4.	Proizvajalec hmelja je odgovoren za kakovost hmelja še po prevzemu do prodaje ter nosi riziko morebitnih reklamacij.
5.	Hmeljno komisijo se še naprej zadolžuje, da v času obiranja hmelja preko svojih organov izvaja kontrolo in preglede sušilnic in obiranja strojev.
6.	Inštitut naj pred začetkom obiranja progno-zira čas polne tehnološne zrelosti hmelja za orientacijo začetka obiranja.
7.	Za zmanjšanje škode po proseni vešči morajo sodelovati vsi tehnologi in pospeševalci z občinskimi inšpektorji, da bodo ostanki rastlin, zlasti koruzne slame, hmeljevine in ostankov rezi uničeni, odnosno zaorani do konca aprila.
8.	Da bi popraviti fizikalne lastnosti tal in uničiti ves hmelj v času premene, zlasti ko menjavamo kulitvar, je potrebno uvesti dveletni kolobar z žitom in metuljnicami.
9.	Več skrbi je posvetiti sortni čistosti nasadov na ta način, da bomo redno opravljati negativno odbiro v proizvodnih nasadih, vse prvo-letne nasade pa obravnavati kot matične nasade, brez ozira na to ati bodo vključeni v priznavanje ati ne.
10.	Pri napeljavi števila vodil in trt na vodilo se moramo ravnati po gostoti sajenja, zemlji in kultiviranju, v nobenem primeru pa ne več kot tri trte na vodilo ob koncu vegetacije.
11.	Ponovno se naj organizira razstava hmeljnih vzorcev in jo razširi s prikazi napak pri spravilu.
12.	Hmeljna komisija naj formira odbor za prijavo uzanc za trgovsko vrednotenje kakovosti, s skladu z EGS uzancami.
13.	Na seminarju podani referati se naj objavijo v »Hmeljarju«.
NOVI ZAKLJUČKI IZ LIPICE
14.	da bi pričeti z intenzivnim varstvom hmeljišč, je potrebno usposobiti kmetijske strokovnjake na enem od tehnoloških sestankov.
15.	Aktivirati že formirano mrežo dežemer-nih postaj za prognozo namakanja hmeljišč.
16.	Ker je veliko hmeljišč že prav dobro založenih s hraniti, opustimo založno gnojenje, ko je fosfora več kot 35 in kalija 40 mg/100 gr tal. V takih primerih gnojimo le še za odvzem.
17.	Uničevanje divjega hmelja moramo ponovno intenzivirati s sistematičnimi pregledi.
18.	Da bomo proizvedli zadostne količine savinjskega goldinga, moramo pri obnovi nasadov upoštevati sklep PS, da bo vsak proizvajalec dosegel razmerje površin SG : A + B 50 : 50, proizvodnjo pa 40 : 60.
19.	V bodoče naj bodo seminarji 3 dnevni, da bo več časa za diskusijo, organizirajo pa naj se izven hmeljarskega področja.
20.	Referenti naj v bodoče pripravijo pismeno gradivo pred pričetkom seminarja, za boljše spremljanje komentarja.
21.	Sušilnice se naj opremijo z anemometri, sondami in vlagomeri in daljinskimi termometri, obiralni stroji pa z merilci števila obratov.
22.	Za hitrejše in kakovostno sušenje hmelja se naj upošteva optimalna enakomerna debelina nasutega sloja, ki naj se po potrebi občasno premeša.
23.	Potrdijo se predstavljene raziskovalne naloge, ki jih sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije in hmeljarji Slovenije.
Na tem mestu se želimo posebej zahvaliti že v uvodu omenjenemu gostu iz kombinata Boly na Madžarskem ing. Ambrus Lajošu, dipl. ing. Janu Sabu iz Bačkog Petrovca za podan rezultat o odvzemu hranil in potreb po hranilih v razmerah Vojvodine, kolegu dipl. ing. Stevici Pretiču za predstavitev kombajna za obiranje hmelja, ki ga je posnel v Angliji v času delovanja, obema slednjima pa še za prinešene vzorce z izdelano pentljo 0,6 mm debele žice za sidranje vodil. Zahvaljujemo se tudi pivovarnam Laško, Union in Tališ za vzorce piva.
Mladi nasadi brez plevelov