ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2006 CENASIT999 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 SPECIALIZACIJA ALI UNIVERZALNOST - KATERA BO ZMAGALA? Večina vodstvenih ljudi v tiskarnah si dnevno postavlja to vprašanje. Vsako naro- čilo, projekt ali naložba zahteva najprej ta odgovor. Alije rešitev enostavna, ali je to enačba z eno neznanko, ali o tem odloča množica dejavnikov? Specializacija odločilno vpliva na produktivnost, seveda le pri izvedeni program- ski specializaciji (program izdelkov). Če smo se odločili za trdo vezane knjige, s tem ni težav, če smo se odločili za tiskarski stroj na pole, potem je že težje, kajti na njem lahko tiskamo od etiket, plakatov do knjig. Torej do odločitve za tehno- loško specializacijo pridemo lahko le potem, ko smo se odločili za programsko. Ali se na trgu lahko specializiramo? Ni enotnega odgovora. Empirični primeri Gorenjskega tiska, Dela Tiskarne, Mla- dinske knjige, Cetisa, Mond grafike, Tiskarne Oman itn. nam prednosti speciali- zacije ne odkrivajo. Prav tako pa nam univerzalnost, kot nasprotni pol odločitve, ni nič bliže. Rast tiskarne je najprej pogojena s tržnimi priložnostmi in tudi z razpo- ložljivo tehnologijo. Ta odločitev o izboru tehnologije je za tiskarno najpomemb- nejša. Odločitve se skoraj v vseh primerih ne da več spreminjati. Časopisna tiskarna Tiskarsko središče Delo je visokospecializirana, danes jo do- hiteva Tiskarna Set. Kaj naj storimo? Tekmovati Kdor bo bolj zanesljiv, kakovosten in z lastno ceno, bo pobral največji del kolača. Vlaganja v te dejavnike limitirajo k tržni popolnosti in za investitorja niso več a pri- ori zanimiva. Ali tiči odgovor v univerzalnosti, dopolnilni dejavnosti, razširjeni de- javnosti? O tem nisem prepričan. To je moja glavna naloga in problem. Leto začenjamo z načrti, tako je običajno, če pa ne vemo, kam bi se dali (odme- ven uvodnik Primoža Kališnika), pa je vsak dan, ki nima jasnega odgovora, nov in nov poraz. Kakšne novosti bo prinesel razvoj tehnologije, ni tako pomembno kot ustrezna presoja vseh priložnosti, tako notranjih kot zunanjih. Uspešnost slovenskih ti- skarn je zelo različna, torej priložnosti ne manjka. Recepti za naslovno vprašanje pa še niso na voljo. Ivo OMAN Sto let Burgo Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana. Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti, da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči, ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje. Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov. www.burgo.com 2005 burg oemarchi ° paper solutions BURGO Zastopnikza Slovenijo: Typographic - Tel. +39 040 371177 - e-mail: info@tgstavar.it NOVA OPREMA ZA NOVE PROSTORE XEROX SLOVENIJA PRISPEVAL OPREMO NOVEMU LABORATORIJU ZA DIGITALNI TISK NA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKI FAKULTETI. Za računalnikom v novem laboratoriju. V ozadju na desni strani slike tiskalnik DocuTech 65, na levi pa skener DigiPath. O Xeroxu Korporacija Xerox je eno vodil- nih podjetij za celovito upravlja- nje dokumentov. Podjetjem in posameznikom ponuja učinko- vite strategije upravljanja tiska- nih, elektronskih in spletnih do- kumentov ter izboljšuje delovne procese. Ponuja inovativne reši- tve in sisteme, med katere sodijo črno-beli in barvni tiskalniki, di- gitalne in multifunkcijske napra- ve ter digitalni kopirni stroji, ki so narejeni posebej za pisarne in produkcijska okolja. Med njiho- ve dejavnosti spadata tudi učin- kovita podpora strankam in ser- visna dejavnost. Z več kot 50-le- tno tradicijo inovativnosti so nji- hove rešitve rezultat napredne tehnologije, visoke kakovosti de- lovanja, ekonomske upravičeno- sti in družbene ozaveščenosti. Ljubljana, 2. december 2005 Podjetje Xerox Slovenija je na odprtju novega laboratorija za digitalni tisk Oddelka za tekstil- stvo na Naravoslovnotehniški fa- kulteti v Ljubljani v živo demon- striralo izdajo biltena z naslovom Oblečene informacije. Ta je s po- močjo Xeroxovega barvnega ti- skalnika DocuColor12 z najno- vejšimi informacijami in foto- grafijami ugledal luč le deset mi- nut po slavnostnem prerezu tra- ku. Laboratorij za digitalni tisk je skupaj z dekanom Naravoslov- notehniške fakultete dr. Rado- mirjem Turkom v okviru Tedna Univerze odprla prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Ju- lijana Kristl. Podjetje Xerox Slovenija je za laboratorij prispevalo večino opreme za digitalni tisk, in sicer tiskalnik DocuTech 65, ki sku- paj s produkcijskim skenerjem DigiPath Scanner omogoča ti- skanje dokumentov iz mreže, in- terneta ali diska, ter barvni tiskal- nik DocuColor 12, ki z vsestran- skostjo omogoča personalizacijo dokumentov ter hitre in kakovo- stne odtise. Digitalni tiskarski stroj Docu- Tech 65 Publisher je stroj, ki omogoča hitrost izpisa do 65 strani na minuto. Raster je gene- riran s pomočjo laserja in natanč- nostjo do 600 dpi, kar uvršča omenjeni stroj v produkcijski ra- zred kakovostnejših tiskarskih iz- delkov. Omogoča nemoteno produkcijo z uporabo šestih pre- dalnikov za papir zmogljivosti od 5 do 150 listov papirja. Omogo- ča tako eno- kot obojestranski tisk. Zaradi svoje prilagodljivosti na format digitalnih dokumen- tov (Adobe, PDL, TIFF, ASCII) kot tudi neodvisnosti od opera- cijskih sistemov (Windows, Mac, Sun, Solaris), ki so v pove- zavi z njim, pa ga je mogoče im- plementirati skoraj v vsako pro- dukcijsko okolje. Xerox DocuColor 12 je stroj, namenjen manjšemu komercial- nemu tisku. Izdelujejo ga v dveh različicah, samo kot tiskalnik ali kot kopirni stroj in tiskalnik v enem, kar pomeni, da slednji premore tudi integrirano enoto za skeniranje. Omenjena napra- va si je leta 2000 prislužila naslov produkt leta, in sicer v okviru prireditve Printimage Internatio- nal 2000. Glede na svojo ceno namreč omogoča presenetljivo konsistentne rezultate iztisa tudi na barvno zahtevnejših podro- čjih grafične produkcije. Kot smo omenili, pa zaradi svoje niz- ke cene omogoča zanesljiv po- slovni uspeh tako na področju kakovosti dela kot tudi dobička. Naprava je oskrbovana s pomo- čjo petih predalnikov za papir kapacitete do 4250 kosov papir- ja, omogoča pa hitrost iztisa do 12 barvnih strani na minuto. Produkcijski skener DigiPath omogoča hitro črno-belo in barvno skeniranje pri ločljivosti od 200 do 600 ppi. Hitrost ske- niranja v črno-beli tehniki je do 65 strani na minuto, v barvni pa 40. Omembe vredna je tudi mo- žnost avtomatskega skeniranja predlog, saj ima skener integri- ran vlagalnik kapacitete do sto predlog. Za kompatibilnost ske- nerja z operacijskimi sistemi skr- bi podpora gonilnikov TWAIN, podpira pa tudi vmesnik SCSI za hitrejši prenos podatkov. Na po- dlagi vseh teh zmogljivosti je ske- ner primeren za zahtevnejšo pro- dukcijo. Poleg podjetja Xerox Slovenija so prispevala opremo za labora- torij še nekatera druga podjetja. Programsko opremo za kon- strukcijo kartonske embalaže EngView je omogočilo podjetje Merus, podjetji PowerCom siste- mi in Apple Center Ljubljana pa sta zagotovili nakup 17-palčnih delovnih postaj za grafično in medijsko pripravo iMac Apple Macintosh. Opremo sta omogo- čila še Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, zna- nost in tehnologijo. Omenjeni produkti bodo gene- racijam študentov omogočali lažje in predvsem inovativnejše ter bogatejše delo pri realizaciji idej in študijskih nalog. Nov laboratorij pomeni za Na- ravoslovnotehniško fakulteto ve- liko pridobitev, saj sledi tehnolo- škemu in raziskovalnemu razvo- ju na tekstilnem, grafičnem in medijskem področju, pri vsakda- njem študijskem procesu pa bo študentom omogočal izdelavo modernih in evropsko primerlji- vih projektov. Fakulteta z novo opremo hkrati napoveduje poso- dobitve in dopolnitve, ki jih bo- do v prihodnjem študijskem letu izvajali z novimi izobraževalnimi programi, s čimer sledijo bolonj- skim načelom. Xeroxova digitalna novost DocuColor 250 Konec leta 2005 je pri Xeroxu prinesel veliko novosti. Tokrat smo se v Sloveniji najbolj razve- selili novega digitalnega stroja, ki glede na razmerje cena : hitrost ponuja idealno rešitev tako za za- četnike kot tudi izkušene mačke digitalnega tiskanja. DocuColor 250, digitalni barv- ni tiskalnik in kopirni stroj, pri- naša profesionalno kakovost iz- pisa in veliko hitrost po zelo sprejemljivi ceni. Ne glede na to, ali ste profesionalni studio, ti- skarnica ali razmnoževalnica, v tem stroju boste našli vso kako- vost, funkcije in fleksibilnost, potrebne za produciranje široke palete digitalnih izdelkov. V podporo potrebam vsakega uporabnika ponuja Xerox štiri različne RIP enote: internega, EFI Fiery EXP250, FreeFlow DXP250 ter Creo Spire CX250. Močan in hiter DocuColor 250 ponuja izje- mno hitro tiskanje - 50 barvnih strani na minuto ter 65 črno-be- lih. Prvi odtis boste dobili že po 4,3 sekunde pri črno-belem in po 7,8 sekunde pri barvnem ti- sku. Najnovejši digitalni tiskarski stroj Xerox DocuColor 250 omogoča številne operacije, ki so bile do zdaj domena serviserjev ali sistemskih operaterjev. Izjemna kakovost odtisa DocuColor 250 tiska pri ločlji- vosti, ki bi jo pričakovali pri stro- jih veliko višjega cenovnega ra- zreda - 2400 x 2400 dpi. Tako visoka ločljivost tiska je prepo- znavna predvsem pri tiskanju ze- lo tankih črt in osenčenih detaj- lov. Izboljšana programska oprema ponuja izjemno natančnost regi- stracije barv, avtomatski nadzor obarvanja pa zagotavlja konsi- stentnost od prvega do zadnjega odtisa. Lahko naredimo tudi ka- libracijo barv za vsak različen medij in s tem še bolj pripomore- mo k izjemni kakovosti in na- tančnosti. Da bi dosegli tako visoko kako- vost, so pri Xeroxu posegli po najnovejši VCSEL tehnologiji, pri kateri ima glavno funkcijo la- ser z 32 žarki. Tako so dosegli tu- di hitrejši izpis pri višji ločljivo- sti. Popolna kakovost proizvoda Ustvarjalci DocuColor 250 so imeli v mislih predvsem popolno profesionalnost grafičnega upo- dabljanja. Za razširitev možnosti uporabe poskrbi tudi dejstvo, da lahko DocuColor 250 tiska na široko paleto medijev, vse tja do 300 g/m2, vključujoč specifične medije - transparentne folije, nalepke, premazne papirje ipd. Tudi kar se velikosti medijev ti- če, ponuja DocuColor 250 pe- stro izbiro, saj sprejme vse for- mate, od velikosti voščilnic in kartic do velikosti 33 x 48 cm. DocuColor 250 premore 250- listni DADF - obojestranski av- tomatski vlagalnik predlog ter pet predalov za tiskovni material s skupno kapaciteto 3260 listov. Za izhodno enoto lahko izbira- mo med izlagalnikom, ki sprej- me do 500 listov, knjigoveško enoto, ki sprejme do 3000 listov, spenja in luknja do 50 listov hkrati, in profesionalno enoto za dodelavo, ki omogoča poleg spe- njanja in luknjanja tudi zgibanje. Za večje potrebe po kapaciteti papirja je mogoče dokupiti še HCF - visokokapacitetni predal, ki sprejme 2000 listov, in tako celotno kapaciteto papirja pove- čati na neverjetnih 5260 listov. Kot da so pri Xeroxu mislili na vse. Tako so stroju dodali še en črn toner, ki ga lahko menjamo med delovanjem, in s tem omo- gočili lažje delo z velikim števi- lom črno-belih izpisov. Uporabniku prijazen stroj Tako kot smo pri Xeroxu že va- jeni, gre tudi tokrat za stroj, ki je »uporabniško prijazen«. Novost je velik zaslon, občutljiv na do- tik, na katerem lahko izbiramo funkcije kopiranja ter nastavlja- mo parametre, kot so omrežne nastavitve, gesla, gramatura pa- pirja ipd. Menjava kartuš pora- bljenega tonerja je lažja kot do- slej. Uporabnik lahko sam za- menja še kup drugih kompo- nent: grelno enoto, bobne, koro- no, posodo z odpadnim toner- jem in sponke. Še ena skrivnost visoke kakovosti tiska Xerox nadaljuje razvoj visoko- kakovostnih tonerjev. Tako tudi DocuColor 250 uporablja naj- novejši toner EA-HG - Emulsi- on Aggregation High Gloss. Skoraj sto odstotkov tonerja se prenese na izpis in tako zmanjšu- je nastajanje odpadnega tonerja. Ker toner EA-HG veže pri nižjih temperaturah, je potrebnega manj segrevanja in s tem manj energije. Ti tonerji so pakirani v posebnih kartušah in že vsebuje- jo razvijalec. S tem je zagotovlje- na vedno sveža dobava razvijalca, kar ima za posledico večjo konsi- stentnost barv. Za več informacij o novem di- gitalnem stroju Xerox DocuCo- lor 250 se lahko obrnete na ene- ga izmed Xeroxovih partnerjev: Grafik, d. o. o. tel. 01 548 32 00 Miška, d. o. o. tel. 01 520 51 50 Matic STEFAN Stroj upravljamo z dotikanjem želenih funkcij na velikem zaslonu. DilDID Trgovina na mrwW\ debelo d.o.o. m ■.}/ M * " • - • i E»Sp » ■ C*, «S s s s ci t-? m jMcJ JU .a-: - . . 'H^r^ X j C C s C a t. ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI - 1122 LJUBLJANA Telefon: (01) 546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: lnfo@alpepaplr.sl ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor ©pelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si WIDE ANGLE 2005 wideangle široki ko t sirokehladisko weitwinke) ŠIROKI KOT- fotografija brez meja Delavnica/Workshop: Die Graphische Dunaj, 10.-11. dec. 2005 Razstava: Museumsquartier Quartier 21 - Freiraum Dunaj, 9. dec. 2005 do 8. jan. 2006 Septembra 2004 smo prejeli povabilo dr. Sobotke z Dunaja k sodelovanju pri projektu Široki kot. Cilj projekta je bil ustanovi- tev skupnosti oziroma platforme fotografskih šol ter univerzite- tnih inštitutov v srednjeevrop- skem območju z različnimi pri- stopi k študiju fotografije in multimedije. Prikazale naj bi se razlike in so- rodnosti med inštituti, poleg te- ga naj bi se razvila tudi sinergija med njimi. Pod pojmom »široki kot« si ne predstavljamo samo predmeta z majhno goriščno razdaljo, am- pak tudi to, da nam omogoča ši- rok pogled, ki simbolizira sve- tovno odprtost v fotografiji. »Brezmejno« ne namiguje sa- mo na razširjanje Evropske unije, ampak kaže predvsem na ne- skončne možnosti v fotografiji. Sodelovale so naslednje fakulte- te/akademije: Lazi Akademie, Stuttgart www.lazi.de »Die Graphische«, Dunaj www.graphische.at Academy of Fine Arts and Design, Bratislava www.afad.sk The Associated Secondary- High School of Printing Arts, Bratislava www.polygraficka.sk Univerza v Ljubljani, NTF OT www.ot.ntf.uni-lj.si Na Dunaju sta bili torej od 9. do 11. decembra 2005 v okviru mednarodnega projekta Weit- winkel granzenlose photograp- hie fotografska razstava in delav- nica, na kateri so sodelovali naši študentje s katedre za oblikova- nje tekstilij in oblačil in s katedre za informacijsko in grafično teh- nologijo. Na razstavi v prestižnem Muse- umsquartierju, Quartier 21 - Freiraum, je sodelovalo devet na- ših študentov, izšel pa je tudi ka- talog razstave s predstavitvijo vseh sodelujočih in njihovih del. Na dvodnevni delavnici na du- najski šoli »Die Graphische« pa je sodelovalo šest naših študen- tov grafične tehnologije ter obli- kovanja tekstilij in oblačil. Šola je zelo dobro opremljena, ima štiri fotografske studie za študen- te fotografije, več zelo dobro opremljenih računalniških učil- nic za študente multimedije ter za študente grafike digitalni ti- skarski stroj Xerox iGen3. Tema delavnice je bil akt, štu- dentje so fotografirali v odlično opremljenih fotografskih studiih ob pomoči štirih vrhunskih avstrijskih fotografov: Andreas H. Bitesnich www.bitesnich.com Claude Buri www.claudeburi.com Stephan Doleschal www.doleschal.at Udo Titz www.udotitz.com Prvi dan je bil namenjen pri- pravam, zasnovi in fotografira- nju, drugi dan pa izboru in obde- lavi fotografij ter predstavitvi re- zultatov delavnice. Študentje so bili s sodelova- njem na razstavi in delavnici zelo zadovoljni, saj so prvič delali v profesionalnih studiih, se naučili veliko novega, primerjali pristo- pe različnih šol in na koncu tudi rezultate. Študentje na razstavi: Nina Holc, Saša Jelenc, Jurij Korenjak, Tadeja Krečič, Polona Kuzman, Maja Mehle, Matevž Paternoster, Iva Renčelj in Neli Štrukelj. Študentje na delavnici: Saša Jelenc, Jurij Korenjak, Ta- deja Krečič, Polona Kuzman, Maja Mehle in Izabela Arsovska Mentorji: Darko Slavec, Karin Košak, Marica Starešinič. Tehnični sodelavec: Jure Ahtik Marica STAREŠINIČ Univerza v Ljubljani Generalni zastopnik SCREEN za Slovenijo Inovativnost & zanesljivost Trup*- TruePress 344 Prvi "offset" digitOlni tisk, ki uporObljO klOsiOne tiskOrske bOrve NE SPREGLEJTE TUDI: CTP osvetljevalne enote (termal, violet) Trueflow - PDF, JDF workflow sistem SPEKTA screening [i PEXj_ BtMirf/ ObiOOite nas na sejmu IPEX od 4.- 9. aprila v Birmighamu (Anglija) hala 6, razstavni prostor 06-B40. Z veseljem Vam bomo prikazali vse novitete podjetja Screen. MCA d.o.o., TrOaOka cesta 85, 2000 Maribor / telefon: 02 330 14 00, fax: 02 330 14 20, info@mca.si, www.mca.si GRAFIČNO IZOBRAŽEVANJE NOVI - BOLONJSKI - ŠTUDIJSKI PROGRAMI Na Oddelku za tekstilstvo Na- ravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo pripra- vili nove študijske programe, ki sledijo načelom Bolonjske dekla- racije. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na svoji seji 16. 12. 2005 potrdil nove prvo- stopenjske izobraževalne progra- me našega oddelka. Prvi kandi- dati se bodo v bolonjske progra- me vpisali v študijskem letu 2006/2007. Skladno z načeli bolonjskega procesa pomenijo programi, v primerjavi s sedanjimi, odmik od poučevanja s sicer korektnim ni- zanjem različnih tehnologij, po- loženih na izbrane naravoslovne vsebine. Z novimi programi je privzeta filozofija učenja, pri ka- teri so poleg osvojenih znanj po- membne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti. Programi so bili pri- pravljeni na podlagi analize soro- dnih evropskih, ameriških in tu- di avstralskih programov ob upoštevanju specifičnosti sloven- ske industrije. Programi vključu- jejo notranjo in zunanjo izbir- nost ter predvidevajo mobilnost študentov in učiteljev. Na Oddelku za tekstilstvo v le- tu 2006 praznujemo desetletnico začetka prvega študija grafične tehnike v Sloveniji. Program, ki je najprej ponujal predvsem izo- braževanje na področju konven- cionalnih grafičnih tehnik, smo razširili na dva programa, ju pre- novili in posodobili, da sta v skla- du s sodobnimi gibanji tehnolo- škega razvoja na grafičnem po- dročju. Na področju grafične in medij- ske tehnologije ter interaktivnih komunikacij je Oddelek za te- kstilstvo pripravil naslednja trile- tna prvostopenjska študijska programa: ß visokošolski strokovni štu- dijski program Grafična in me- dijska tehnika ter ß univerzitetni študijski pro- gram Grafične in interaktivne komunikacije. Za vpis v visokošolski strokovni študijski program Grafične in medijske tehnike je pogoj kon- čano katero koli štiriletno sredje- šolsko izobraževanje. V univerzi- tetni študijski program Grafične in interaktivne komunikacije se lahko vpiše vsak, ki je v sre- dnješolskem izobraževanju opra- vil maturo ali poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov. Oba študijska programa se bo- sta izvajala kot redni in izredni študij. Visokošolski strokovni študijski program GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA V prenovljen in posodobljen program Grafične in medijske tehnike smo vpeljali znanja s po- dročja elektronskih tehnologij in sodobnih medijev, ki se prepleta- jo, na nekaterih področjih pa na- domeščajo konvencionalno teh- nologijo tiskanih medijev. Hkra- ti smo razširili in poglobili zna- nja s področja načrtovanja in pri- prave informacij, tako besedilne- ga kot slikovnega gradiva. Danes so načrtovanje, priprava in konč- na realizacija oblike informacij nujno medsebojno povezane de- javnosti, ki ne morejo potekati ločeno, brez medsebojnega po- znavanja dela drugih udeležen- cev v ustvarjalno-produktivnem procesu. V okviru študijskega programa je predviden en seme- ster praktičnega usposabljanja v podjetjih. Slednje študentom poleg znanj, ki jih dobijo o delu v gospodarstvu, omogoča boljše zaposlitvene možnosti. Programsko specifične kompetence programa ß Široko strokovno znanje na področju študija grafične in me- GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA ene Široki kot. Analiza rezultatov nafotodelavnici; glej stran 10. dijske tehnike, dopolnjeno z iz- branimi znanji s področja nara- voslovja, informacijsko-komuni- kacijske tehnologije, estetike in osnov grafičnega oblikovanja ter upravljanja, ß sposobnost povezovanja na- ravoslovnih znanj z znanjem s tehnoloških področij, ß razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, ß sposobnost uporabe sodob- nih orodij, veščin in spretnosti na področju različnih grafičnih in medijskih tehnologij, ß pregled in razumevanje teh- noloških parametrov digitalnih medijev v vizualnih in interaktiv- nih aplikacijah ter storitvah, ß sposobnost splošne in speci- fične občutljivosti v opazovanju, analiziranju in vrednotenju na- ravnih, civilizacijskih, oblikoval- skih in umetniških vizualnih si- stemov, ß sposobnost razumevanja so- odvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, ß poznavanje in razumevanje temeljev grafičnih materialov, konvencionalnih in digitalnih tehnik posredovanja informacij. Univerzitetni študijski program GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE V tem letu bo končala študij pr- va generacija študentov univerzi- tetnega programa Grafične teh- nologije. Program Grafične in interaktivne komunikacije smo prenovili v skladu z bolonjskimi načeli ter potrebami, ki jih zahte- va hiter razvoj na področju gra- fično-medijske tehnologije in in- teraktivnih komunikacij. Študij- ski program podaja poglobljena znanja v temeljnih, naravoslov- nih znanjih, ki so potrebna za podroben teoretični študij, in ponuja možnost nadaljevanja na podiplomskem študiju. Omogo- čena je tudi velika izbirnost. Štu- dent si z ustreznim naborom iz- birnih predmetov sam določi pridobivanje znanj, ki mu ustre- zajo. Tako lahko izbere zelo ra- znolike predmete ali pa se specia- listično osredotoči na posame- zno usmeritev, na primer tehno- loško, medijsko ali oblikovalsko. rograma ß Poglobljena znanja mate- matike, fizike in kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, ß znanje in razumevanje teh- noloških parametrov digitalnih medijev v vizualnih in interaktiv- nih aplikacijah ter storitvah, po- znavanje vizualizacije v digital- nih medijih, poznavanje tehno- loških osnov interneta in pridru- ženih informacijskih storitev, ra- zumevanje večpredstavnosti in interaktivnosti v vizualnih in in- teraktivnih komunikacijah ter storitvah, ß poznavanje in razumevanje fizikalno-kemijskih osnov kon- vencionalnih in digitalnih tiskar- skih tehnik, merjenja procesnih spremenljivk, krmiljenja, regula- cije in vodenja procesa tiska, pre- dnosti in pomanjkljivosti različ- nih tiskarskih tehnik, ß poznavanje lastnosti grafič- nih materialov, povezava med la- stnostmi tiskovnih materialov z lastnostmi materialov, s katerimi tiskamo, in drugih materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi grafič- nih izdelkov, ß razumevanje in uporaba metod kritične analize pri upora- bi tipografskih elementov, pisa- ve, tipografskega oblikovanja, uporabi grafičnih programov za oblikovanje in prelom besedila, sposobnost ustvarjanja novih idej (kreativnost) v uporabi in razporejanju tipografskih ele- mentov, ß znanja o povezavah in sood- visnostih temeljnih likovnih pr- vin in postopkov; poznavanje osnov likovnega jezika, tehnik li- kovnega izražanja in načinov branja in oblikovanja likovne za- snove, ß sposobnost uporabe teore- tičnega znanja in ugotovitev za reševanje konkretnih ekoloških problemov v grafični industriji, ß razvita sposobnost funkcio- nalne uporabe tehnik medoseb- ne komunikacije, pogajanj, tim- skega dela, vodenja in ustvarjal- nega mišljenja. Na Oddelku za tekstilstvo želi- mo s prenovljenima in posod- bljenima programoma s podro- čja grafične in medijske tehnike ter interaktivnih komunikacij za- dovoljiti želje in potrebe študen- tov ter tehnološko hitro spremi- njajoče se grafične industrije. Klementina MOŽINA Franci SLUGA Univerza v Ljubljani Fotodelavnica Široki kot (glej stran 10). Ena izmed fotografij Polone Kuzman. FARBINFO 2005 DINAMIČNI BARVNI MODEL Farbinfo v Goethejevem Wei- marju je mednarodna prireditev, ki jo vsako leto organizira DFZ e.V. (Deutsches Farbenzentrum - nemški barvni center). Tokratna prireditev z naslovom Barva s površino in brez je bila na Bauhaus-Universität Weimar od 6. do 9. oktobra 2005. Tridnevni program je vključe- val strokovne oglede, razstave, predavanja, delavnice, družabne prireditve in letno srečanje cen- tra, kot sledi: W ogled podjetja Jena - pre- zentacija laserskega projektorja Jenaoptik, W odprtje razstave »roza barva«, W odprtje posvetovanja (rektor prof. dr. Gerd Zimmermann) in uvodna beseda predsednika DFZ ter organizatorja posveto- vanja (prof. dr. Karla Schawel- ka), W predavanja oziroma referati Novi častni člani v Deutsches Farbenzentrum. Prof. dr. Slava Jeler iz Društva koloristov Slovenije stoji v sredini skupine. s temami: - barva in arhitektura, - umetnost in filozofija barve, - teorija barve, - umetnost in barva, W delavnica Color Vision - barva v sodobni informacijski tehnologiji, W postersekcija Zaznavanje barve, W diskusija Videnje barve in primeri uporabe, W slovesnost ob imenovanju častnih članov DFZ (iz Slovenije oziroma iz Društva koloristov Slovenije prof. dr. Slava Jeler), W letna skupščina članov, W ogled barvnega kabineta v Goethehausu, W ogled hiše Haus am Horn, W ogled spomenika padlim, Märzgeffallenen - Walter Gro- pius. Med referati je bil posebej zani- miv prispevek Vojka Pogačarja, člana Društva koloristov Slove- nije, ki se že dalj časa ukvarja s te- orijo barve. Iz povzetka referata Okviri di- namičnega barvnega modela - DCM (Dynamic Colour Mo- del) je razviden njegov pogled na problematiko identifikacije bar- ve: V splošni rabi se pojavljajo šte- vilni izbori različnih palet sezon- skih barv, za katere velja, da ne temeljijo na logični razlagi in so pogosto po svoji sestavi kontra- diktorne. Zato je njegov cilj predstaviti dejavnike, ki lahko predstavljajo na naravnih zako- nitostih temelječo povezavo le- tnih časov z barvami. Fenomen letnih časov in barv je sicer možno obravnavati na več različnih ravneh, vendar pa je za to obravnavo najpomembnejša osnovna relacija med Soncem in Zemljo, ki ustvarja letne čase, hkrati pa svetloba sploh omogo- ča videnje barv. Za predstavitev še nestandardi- ziranih razmerij med naravnimi sezonskimi ciklusi in barvami je moral vpeljati in razložiti nekaj osnovnih pojmov, kot so: W dnevni ciklusldaily-cycleslDC, W letni cikluslyearly-cycleslYC in W toplotni cikluslheating- cycleslHC, W dvanajststopenjski model sezon- skih barvltwelve-period- seasonal-colour-modellTPS-CM, W dinamični barvni modelldyna- mic colour modellDCM. Ti pojmi za zdaj še niso v regi- stru besednjaka barvne teorije in so zato predstavljeni v svojih te- meljnih značilnostih in v njiho- vem pomenu za razumevanje lo- gike klasifikacije barv. Opisana razmerja definirajo logiko akro- matske lestvice in barvnega kro- ga ter njuno medsebojno poveza- vo, ki nas pripelje do dvanajststo- penjskega modela sezonskih barv. Obstoječi model štirih letnih ča- sov je dopolnil z osmimi vmesni- mi stopnjami, ki se bolj naravno in logično skladajo z meteorolo- škim koledarjem, v določenem zamiku pa tudi z gregorijanskim. Tak klasifikacijski model nam omogoča jasnejši vpogled v na- ravno sistematizacijo barv, iz ka- tere potem izvirajo določena lo- gična razmerja in zakonitosti. BARVNA TERMINOLOGIJA Dodatno pa vpeljuje možnosti za vnašanje še vrste drugih pojmov- nih, psiholoških, čutno-senzor- nih, čustvenih vrednosti, ki jih lahko potem opazujemo v različ- nih pomenskih razmerjih. Na podlagi dvanajststopenjskega modela sezonskih barv pa je nato izpeljan dinamični barvni model /dynamic colour model/DCM. Doslej je bil barvni prostor de- finiran v tridimenzionalnem prostorskem modelu, dinamični barvni model pa odpira nove po- glede iz zornega kota četrte di- menzije - časa, ki daje že zna- nim relacijam povsem nove raz- sežnosti v razumevanju in nove možnosti za redefiniranje dolo- čenih obstoječih zakonitosti. V osnovi nam omogoča sekvenčno - geološka zbirka, - zbirka o nauku o barvi, - zbirka s področja fizike in kemije, - meteorološki inštrumenti, - zoološko anatomska zbirka, - botanična zbirka. Udeležencem posvetovanja je bila podrobno predstavljena zbirka o nauku o barvi, ki obsega opremo in material, ki ju je znanstvenik uporabljal za izved- bo poskusov (opisanih v prispev- kih iz let 1791/92, 1810, 1817-1823). Med temi so pou- darjeni vodna prizma, zasloni za prizmo, poskusi s prizmami ra- zličnih vrst, leče in lupe, motna stekla, barvna stekla, objekti za opazovanje različnih fizikalnih Dr. Slava Jeler prejema listino o častnem članstvu v Deutsches Farbenzentrum. opazovanje barv v medsebojnih dinamično spreminjajočih se po- vezavah. DCM se tako vzpostavlja kot ši- roko uporabno analitično orodje za vrsto različnih namenov, kot so barvno projektiranje, analiza barvnih ali modnih trendov, oblikovanje, barvno svetovanje itn. Med ogledi je bil v središču po- zornosti Goethejev muzej, s prika- zom Goethejeve aktivnosti: Gospod Vojko Pogačar, član Društva koloristov Slovenije, poroča o svojem na no- vo zasnovanem dinamičnem barvnem modelu. vih idej so bili razviti mikroskopi 1780) (obscura), poleg tega še (leta 1780,1795) in 1927 še pre- nekaj merilnih naprav. nosni mikroskop (Thomas See- beck), botanični pribor (z lupo) 1809, botanična lupa (tridelna), DRUŠTVO KOLORISTOV mala in velika kamera (1791, SLOVENIJE barv, kemijske barvne raztopine, eksperimentalna sredstva (za po- lemiko proti Newtonu), entop- tični materiali in ustrezni apara- ti. Na voljo so tudi barvni vzorci tapet, marmoriranih papirjev, blaga, poskusni materiali, risar- ski pripomočki in bakrorezi za izdelavo tabel nauka o barvi. Prikazana zbirka daje predstavo o Goethejevi zamisli o »potrebni napravi, aparaturi« in o zahtevah aparature. Na podlagi Goetheje- V Nauku o barvah (Die Farbenlehre), plodu dolgoletnih naravoslovnih raziskav, seje Johann Wolfgang von Goethe (na sliki) spoprijel z Angležem Isacom Newtonom. TIPOGRAFSKI KNJIŽNI ZAZNAMEK Pretekla jesen in začetek zime sta bila tipografsko izredno boga- ta. Če ste zamudili razstavo e-a-t, ste nekaj tipografskega dela lah- ko videli na razstavi Bookmark - Knjižni zaznamek. Ta je bila po- stavljena med knjigami knjigar- ne Vale Novak, v pritličju Trgo- vine s konceptom v Ljubljani, med 19. novembrom in 2. de- cembrom 2005. Razstavo je or- ganiziral Arhitekturni muzej Ljubljana v sodelovanju s slova- škim oblikovalskim centrom iz Bratislave in založbo Vale No- vak. Razstava prikazuje tipografski izbor šestih srednjeevropskih dr- žav; Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Na slovenski razstavi je bilo raz- stavljenih trideset pisav devetnaj- stih oblikovalcev. Sodelovala sta dva slovenska avtorja: Lucijan Bratuš in Ermin Međedović. Pr- votna razstava, brez slovenskega sodelovanja, je bila postavljena v nizozemskem muzeju Meerma- no med 17. decembrom 2004 in 13. februarjem 2005. Ob odprtju razstave, 18. no- vembra lani, je govoril slovaški grafični oblikovalec Emil Drliči- ak. Njegova dela (tipografski ge- ometrijski vzorci, zasnovani na šesterokotniku) so bila razstavlje- na že na razstavi e-a-t. Prvotni namen organiziranja razstave je bil predstaviti slovaški oblikoval- ski center. Ker tipografsko obli- kovanje na Slovaškem (predvsem v preteklosti) ni tako močno ra- zvito kot na primer na sosednjem Češkem, so se odločili, da delo oblikovalskega centra prikažejo predvsem s tovrstnimi deli. Tako so prosili več oblikovalcev, naj predstavijo svoja dela. Drličiak je na začetku dejal, da je razstava hkrati majhen pro- jekt, ker je vse delo zajeto v eni knjigi, a tudi velik, ker se da raz- cem knjižnic pri iskanju želenih del. Znak v večji velikosti, na zu- nanjem delu strani, naj bi prika- zoval značilen črkovni znak do- ločenega jezika ali pa posebej za- nimiv znak iz predstavljene pisa- ve. Razstava Knjižni zaznamek v knjigarni Vale Novak. Slika na strani 17 zgoraj prikazuje razstavljena dela, vezana v knjižno obliko. stavo zelo hitro prestaviti. Naslov razstave - Knjižni zaznamek - naj bi pojasnjeval samo praktič- no postavitev eksponatov ter tu- di oznako, ki ponazarja opomnik za »spomin«. Vsa razstavljena dela so vezana v knjigo formata 420 x 150 mm. Z enostavno odstranitvijo knji- goveške niti dobimo posamezne liste, ki jih vstavimo med knjige na knjižni polici ali kako drugače razstavimo (slika zgoraj). Po ve- čini so avtorji pisav predstavljeni na levem oziroma notranjem de- lu desne strani, pojasnjevalno be- sedilo je na notranjem delu leve ali desne strani, nabor črkovnih znakov zavzema sredino strani, zunanji del strani (leve ali desne) je namenjen posameznemu čr- kovnemu znaku. Slednji je, če razstavni list resnično prevzame vlogo knjižnega zaznamka na knjižni polici, tudi viden. Ta- kšen je lahko v pomoč obiskoval- Knjiga oziroma razstavljena de- la so tiskana v dveh barvah: ru- meni in modri. Drličiak pravi, da lahko to barvno kombinacijo ra- zumemo kot značilno barvno kombinacijo Evropske skupno- sti, lahko pa kot t. i. rumene stra- ni; saj so na njih podatki o posa- meznih tipografih. Rumena je uporabljena za ozadje, besedilo in dekoracija sta v modri barvi. Enako je izdelan ovitek. Linije na ovitku predstavljajo državne me- je; torej, v knjigi je prikazana ti- pografija, ki je nastala znotraj teh meja. Knjiga je vezana z rdečo nitjo. Drličiak razlaga, da to prikazuje t. i. japonsko vezavo ali pa tudi, kot cinično pripomni, »banana republic«, kakor naj bi Zahodno- evropejci označevali Vzhodnoe- vropejce. S svojimi deli zastopajo Avstri- jo: Johannes Lang & Wolfram jo v : 5>e ^ r we - v te v, « v. Črka e pisave hexagon, katere avtor je Emil Drličiak. Wiedner s štirimi pisavami, eno klasicistično in tremi akcidenč- nimi; Viktor Solt-Bittner s klasi- cistično pisavo danubia v več ra- zličicah; Fidel Peugeot z akci- denčno pisavo walking-chair v dveh različicah. Češko tipograf- sko delo predstavljajo: František Štorm s tremi pisavami (serapi- on, preissig in tyfa & tfa - sle- dnja se uporablja za časopis), vsa- ka je v štirih različicah; Jana Ho- račkova s pisavo rebecca v štirih različicah, ki je zasnovana na ka- ligrafski pisavi; Tomaš Brousil s pisavo republic v štirih različicah (videli smo jo tudi na razstavi e- a-t). V knjigi so predstavljena de- la treh madžarskih oblikovalcev, in sicer so to: Gabor Kothany s pisavo birland, ki ima »oriental- ski« pridih; Amondo Szegi z ak- Akcidenčna pisava Petra Bilaka, za katero je oblikoval tudi prazen prostor - »pre- sledek« (prvo znamenje v tretji vrsti v obeh različicah pisave). Bookmark-Knjižni zaznamek Bookrna rk-RVi j i zrn zaznamek Bookmhrk-Himjizimi zhznrmek, BOOKMRRM-HNJIŽNI ZRZNPMEH BoOKMRRK-hNJIŽNI ZRZNRMEK Slovenske pisave: makalonca in rokus Lucijana Bratuša ter omar sans v treh razli- čicah Ermina Međedovića. cidenčno pisavo zentes; Peter Csatai s hibridnima linearnima pisavama botond in antagon v štirih različicah. Poljsko zastopa- jo: Lukasz Dziedzic z rokopisno pisavo pitu; Piotr Wozniak z ak- cidenčno pisavo kropki; Artur Frankowski z linearno pisavo grotesk polski v treh različicah. Slovaško predstavljajo štirje tipo- grafi, in sicer: Peter Bilak s knji- žno pisavo fedra v dveh različicah ter z akcidenčno pisavo craft v dveh različicah, ki je zasnovana na lesorezu in je tako zasnovan tudi »presledek« oziroma prazen prostor; Johanna Balušfkova-Bi- lak z linearno pisavo jigsaw v šti- rih različicah; Emil Drličiak z ekspiermentalno pisavo hexagon v treh različicah; Andrej Kratky z družino pisav bradlo ter klasici- stično pisavo adriq v treh različi- cah. Dela vseh štirih avtorjev smo videli že na razstavi e-a-t. Slovensko tipografsko delo pred- stavljata: Lucijan Bratuš s pisava- ma rokus in rokus script (vsaka v dveh različicah), ki sta namenje- ni poučevanju abecede in pisanja osnovnošolskih otrok, ter pisavo makalonca, katere verzalke so za- snovane na Plečnikovih rokopi- snih osnutkih; Ermin Međedo- vić (avtor družine pisav delo, oblikovane posebej za časopis Delo) s tremi akcidenčnimi pisa- vami fructal, omar sans v štirih različicah in tune v štirih različi- cah. Ob koncu odprtja razstave je sledila še predstavitev slovaške oblikovalske revije Designum. Revija izhaja šestkrat letno že de- set let. V njej opisujejo delo slo- vaških oblikovalcev z vseh po- dročij: industrijskega, modnega, grafičnega in tipografskega obli- kovanja. Besedilo revije je v slo- vaškem jeziku, v zadnjem delu pa so povzetki v angleškem jezi- ku. Ker naj bi slovaška država odpravila večino subvencij v kul- turi, bodo primorani revijo izda- jati dvojezično; v slovaščini in angleščini. S tem naj bi, vsaj upa- jo tako, preživeli na evropskem trgu. Če ste tudi to razstavo zamudi- li, ste morda tipografsko vedo- željnost potešili v Narodni gale- riji v Ljubljani, kjer so bila ob koncu novembra in v začetku decembra 2005 razstavljena dela tipografskih in grafičnih obliko- valcev, ki so sestavljali (medna- rodno) žirijo za podeljevanje Brumnovih nagrad. Upajmo, da bo tudi letošnje le- to tipografsko bogato. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani Fotografije Barbara LOGAR Univerza v Ljubljani VIRI Bookmark: Selection of the Central European Typography Slovak Design Centre, Bratislava, 2004/2005 Designum vol. X, no. 4,2004 Slovak Design Center http:Pwww.Mk.sk 18.11.2005 FLASH 3. NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2005, STR. 17 FLASH-SIMBOLI, PRIMERKI, KNJIŽNICA V tretjem nadaljevanju serije člankov o programu Flash se bo- mo posvetili knjižnici, njenemu pomenu in uporabi. Spoznali bomo dva zelo pomembna poj- ma, to sta simbol in primerek. Pi- sali bomo o dveh načinih izdela- ve simbola v knjižnici: s pomočjo pretvorbe elementa na prizorišču in kot izdelavo novega simbola. Nato si bomo podrobneje ogle- dali okolje knjižnice, spreminja- nja in uporabo simbolov v njej. Na koncu bomo pokazali še pri- mer kombiniranih simbolov. Pomen knjižnice, pojma simbol in primerek Osnovno načelo pri programu Flash je, da če ne uporabljate knjižnice, programa ne znate pravilno uporabljati. Zahtevne projekte je brez uporabe knjižni- ce praktično nemogoče narediti, saj je knjižnica odločilnega po- mena pri učinkovitosti našega dela v Flashu. Dva osnovna poj- ma pri uporabi knjižnice sta sim- bol in primerek. Simboli so vse, kar shranite v knjižnico. Sem spadajo vsi risar- ski elementi, ki jih naredimo v Flashu ali uvozimo, animirani elementi, gumbi, bitne slike (uvažanje smo spoznali v prej- šnjem članku), zvočni elementi in videoelementi (ki jih moramo prav tako uvoziti v Flash). Bolj preprosto povedano, vse, kar shranimo v knjižnici, je simbol. Simboli v knjižnici so lahko taki, ki jih naredimo v Flashu (teh je največ), in taki, ki jih v Flash uvozimo. Primerek pa je izraz, s katerim imenujemo vsakokratno pojavi- tev simbola na prizorišču (torej delovni površini). Iz te definicije sledi, da ima lahko simbol več primerkov na prizorišču, saj lah- ko iz knjižnice prekopiramo na prizorišče poljubno število pri- merkov simbola. Primerek se ve- de kot kopija simbola, v resnici pa ni, ampak je le vrsta povezave na simbol v knjižnici, saj poljub- no število primerkov na prizori- šču skoraj nič ne poveča velikosti datoteke. Iz opisa sledi, da ob pravilni uporabi knjižnice najprej naredi- mo simbole in nato njihove pri- merke uporabljamo na prizori- šču. Primerkov enega simbola je lahko na prizorišču poljubno ve- liko in vsak dejansko, v obliki povezave, samo »kaže« na simbol v knjižnici. To ima dve glavni prednosti: 7 ne glede na število primerkov enega simbola na prizorišču je velikost datoteke praktično odvi- sna le od simbola v knjižnici; 7 če spremenimo simbol v knji- žnici, se avtomatsko spremenijo vsi primerki tega simbola na pri- zorišču. Izdelava simbola v knjižnici Simbol v knjižnici lahko izdela- mo tako, da izbrani predmet pre- tvorimo v simbol ali pa simbol naredimo od začetka. Prvi način je vsekakor lažji. V tem primeru že izdelan element na prizorišču označimo (orodje za označevanje) in z uporabo ukaza Insert Convert to Sim- bol ali kar bližnjice F8 (veščemu uporabniku poznavanje bližnjic zelo koristi) se nam pokaže okno, prikazano na sliki 1. Ime simbola v knjižnici naj bo logično, tako da lahko že iz njega približno ugotovimo, kaj ta sim- bol predstavlja. V velikih projek- tih z več sto simboli v knjižnici je smiselno poimenovanje nujno potrebno. V razdelku Behavior istega okna imamo tri možnosti nastavitve tipa simbola v knjižni- ci: 7 Animiran izrezek (Movie Clip) je najbolj priporočljiv, ka- dar ne vemo, kaj bi izbrali. Mor- da se sliši smešno, vendar je za za- četnega uporabnika to pojasnilo zadovoljivo. V pravem pomenu pa gre za uporabo simbola, ki je sam znotraj sebe animiran (več o tem v enem od prihodnjih član- kov). 7 Gumb (Button) uporablja- mo, kadar izdelujemo gumbe, ki jih običajno kasneje uporabimo v kombinacijami z akcijami, ki našemu projektu dodajo interak- tivnost. 7 Grafiko (Graphic) uporabi- mo, kadar smo prepričani, da bomo simbol uporabili na prizo- rišču le kot grafični element. To se največkrat uporablja pri sin- hronizaciji (pravi pomen boste spoznali v enem od prihodnjih člankov). 7 Druge nastavitve v tem oknu na tej stopnji niso pomembne. Po drugem načinu izdelave simbola v knjižnici naredimo simbol na novo od začetka, z uporabo ukaza Insert New Simbol (Ctrl F8). Pojavi se nam isto okno in po potrditvi vpisa imena in izbiri tipa pridemo v področje ustvarjanja simbola. To vidimo po dveh stvareh: naslovni vrstici (že v prvem članku sem poudarjal njeno veliko pomemb- nost) in po tem, da se nam delov- no prizorišče prikaže brez mej dokumenta. Primer naslovne vr- stice med ustvarjanjem simbola prikazuje slika 2. Ista naslovna vrstica se pojavi tudi med poznejšim urejanjem in spreminjanjem simbola. Sim- bol spreminjamo tako, da dva- krat kliknemo na njegovo ikono v knjižnici ali na njegov prime- rek na prizorišču ali pa da upora- bimo ikono v naslovni vrstici, le- vo od okna za spreminjanje po- večave, ki je prikazana na sliki 2. Takrat se nam delovno prizorišče Zgoraj slika 1. Pretvorba predmeta v simbol v knjižnici. Spodaj slika 2. Naslovna vrstica in ikona za urejanje simbolov. t Library - Audi detovnaJIa Sntmlran tzrezek — -^ grafika -J MovleCIlB IS.nHürcBCS E autSznak Graphic f8, mar« 2QÖ5 23:02:52 mapa ■ gumu - I Gumbi j j.^.j j krtsil ■fe] bop hotf m k«g aia t> u E'^U'jn Button Button Button lt. ]ar,uar -.-V il.'Ji It. )5nuči 200S- Zt^Sf M.Jauar&t» 21 :>!:(« 14. jsrwHJOS J1:5H (11 I«. rrkKLt 2005 Ül—brisanje ii knjižnice L lastnosti nova mapa l— rtov simbol meni z dodatnimi moznoslni - o k no za predogled ■ glave stolpcev Slika 3. Knjižnica. smo že omenili, je primerek vsa- ka pojavitev simbola na prizori- šču. To izvedemo tako, da pri- memo in povlečemo simbol iz knjižnice na prizorišče (Drag & Drop). Primerke na prizorišču seveda lahko tudi spreminjamo. V osnovi jim spreminjamo sedem glavnih parametrov: položaj, ve- likost, usmeritev, nagib, svetlost, barvni odtenek in prosojnost. Primeri so prikazani na spletni obraz naredili naenkrat in ga shranili kot obraz, pozneje se- stavnih delov (oko, usta itn.) ne bi mogli več uporabiti. Ugnezde- nost simbolov pa najlažje vidimo v naslovni vrstici med urejanjem posameznega simbola. Primer na sliki 5. Povzetek Spoznali smo pomen in upora- bo knjižnice ter dva zelo po- membna pojma: simbol in pri- Zgoraj slika 4. Kombinirani simbol, sestavljen iz več ugnezdenih simbolov. Spodaj slika 5. Ugnezdeni simboli. A prikaže brez mej dokumenta (kot pri ustvarjanju simbola) ali pa se preostali del prizorišča zamegli in lahko urejamo samo simbol. Uporaba knjižnice Potem ko smo ustvarili simbole v knjižnici, pa bi končno seveda radi videli knjižnico in simbole v njej. To storimo z ukazom Win- dow Library ali bližnjico F11. Primer knjižnice prikazuje slika 3. Ko vklopimo knjižnico, se ta pojavi v obliki palete. Uporaba knjižnice je zelo preprosta. Glav- ne ikone in pojmi so prikazani na sliki 3. Vidimo, da sta seznam in ureditev simbolov v knjižnici po- dobna ureditvi map in datotek v Windows Explorerju na disku računalnika. Za večjo pregle- dnost je priporočljivo skupine podobnih simbolov shranjevati v mape. Na primeru s slike 3 je v knjižnici ustvarjena mapa Gum- bi scena3 in znotraj nje so simbo- li, ki tja smiselno spadajo. Upo- raba knjižnice je olajšana tudi z ikonami pred vsakim simbolom, ki nam povedo, katere vrste je simbol (animiran izrezek, gumb ali grafika). To je napisano tudi v drugem stolpcu knjižnici. Zelo koristno je tudi okno za predo- gled, kjer lahko vidimo, kakšen je posamezni simbol v knjižnici. Če je to animiran izrezek, ki vse- buje animacijo, jo lahko pogle- damo kar v tem oknu. Izdelava primerkov na prizorišču Po izdelavi simbolov v knjižnici je naslednji korak njihova upora- ba na prizorišču kot elementov animacije ali pa samo kot nava- dnih grafičnih elementov. Kot strani Grafičarja (simbol v knji- žnici je tekst). Kot smo že omenili, je ena iz- med prednosti uporabe simbo- lov in njihovih primerkov tudi lastnost, da če spremenimo sim- bol v knjižnici, se avtomatsko spremenijo vsi primerki tega simbola na prizorišču (primer na spletni strani Grafičarja). Kombinirani simboli Ko na prizorišče postavljamo primerke simbolov in iz njih iz- delamo element, ga lahko nato spet shranimo v knjižnico kot simbol. Tako je ta simbol v knji- žnici v bistvu sestavljen iz več ugnezdenih simbolov. Primer na spletni strani Grafičarja prikazu- je slika 4. Tako vidimo, da je simbol obraz sestavljen iz simbolov gla- va, usta, nos, oko. V simbolu oko je še ugnezden simbol zrklo. Na- men ugnezdenih simbolov je modularnost izdelave in mo- žnost kasnejše uporabe posame- znih sestavnih delov. Kajti če bi merek. Brez uporabe teh elemen- tov animacij v Flashu praktično ne moremo izdelovati. Naučili smo se, kako ustvarimo simbol, kakšne vrste simbolov poznamo in kako jih pozneje tudi urejamo. Spoznali smo, kako ustvarimo primerek simbola na prizorišču. Natančno smo si pogledali tudi paleto knjižnice z njenimi najpo- membnejšimi elementi in ikona- mi. Na koncu smo spoznali še pomen in ustvarjanje kombinira- nih simbolov. Primeri, povezani z tem član- kom, so na spletni strani www.delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje pa v rubriki oziroma oknu ARHIV/Grafičar2006/Grafičar 1/2006). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani SLIKOVNA ANALIZA SODOBNO ORODJE ZA OVREDNOTENJE KAKOVOSTI GRAFIČNIH MATERIALOV Uvod Računalniško podprto procesi- ranje in obdelava digitalnih slik se že vrsto let uspešno uporablja- ta na različnih področjih naravo- slovja in tehnike. Poleg medici- ne, biologije, astronomije, geo- grafije najdemo vse več aplikacij tudi v papirništvu in grafični de- javnosti, zlasti pri nadzoru indu- strijskih procesov in izdelkov. Med klasične primere uporabe sodijo določanje parametrov po- sameznih vlaken (dolžina, debe- lina, porazdelitev velikosti), ugo- tavljanje učinkovitosti odstranje- vanja tiskarske barve iz papirja s postopkom flotacijskega dein- kinga, ovrednotenje strukture papirja v z-smeri in kakovosti od- tisa pri kapljičnem tisku (blee- ding, wicking, slovensko [ra]zli- vanje in nazobčanje). V zadnjem času pa se je uvelja- vilo nekaj pristopov, ki omogo- čajo učinkovito reševanje proble- matike kakovosti strukture - zla- sti površine - papirja in odtisa; nekatere predstavlja ta prispevek. Slikovno procesiranje in analiza Sistem za snemanje (zajem) in obdelavo digitalne slike prikazu- je slika 1. Motiv predmeta, ki ga želimo analizirati, posnamemo s pomočjo skenerja, CCD- ali vi- deokamere, po potrebi v poveza- vi z dodatnimi optičnimi inštru- menti, kot sta mikroskop ali pro- filometer. Videokartica (frame grabber), ki je v računalniku, pretvori analogni električni si- gnal iz naprave za zajemanje slike v digitalno sliko, ki je sestavljena iz dvodimenzionalne mreže sli- kovnih elementov - pikslov. Sli- ko računalnik z ustrezno pro- gramsko opremo obdela (slikov- no procesiranje), čemur običajno sledi še izluščenje koristnih infor- macij (slikovna analiza) v obliki številčnih podatkov. Med po- stopke slikovnega procesiranja spadajo poleg aritmetičnih, geo- metričnih, točkovnih in morfo- loških operacij na slikovnih ele- mentih tudi digitalno filtriranje in Fourierova transformacija, ki ju bomo spoznali v nadaljevanju. Slikovna analiza pa vključuje po- stopke, kot so določanje poraz- delitve sivinskih vrednosti (histo- grama tonov) slike, povezovanje slikovnih elementov s podobni- mi sivinskimi vrednostmi v večje delce, njihovo štetje ter določa- nje velikosti in oblike ipd. Hrapavost papirja in kartona V papirništvu že desetletja uve- ljavljene tehnike za določanje hrapavosti oziroma gladkosti - Bekk, Bendtsen, PPS - imajo številne pomanjkljivosti. Tako gre pri vseh za precej grobe, ne- natančne metode, ki temeljijo na posrednem načinu merjenja vo- lumna ali časa pretečenega zraka in ne omogočajo razlikovanja med posameznimi velikostnimi razredi oziroma območji hrapa- vosti (mikro- ali makrohrapa- vost). Zaradi kontaktnega prin- cipa merjenja tudi ne dobimo uporabnih informacij o resnični topografiji merjene površine vzorca. V svetu se za merjenje površine vzorcev papirja in kartona tako pri nadzoru procesov v proizvo- dnji kot v raziskovalnih laborato- rijih zadnja leta izredno hitro uveljavljajo nekontaktne profilo- metrične tehnike. V uporabi so različni načini karakterizacije po- vršine: interferometrija, triangu- lacija in konfokalna ali autofokus profilometrija, topografska vr- stična elektronska mikroskopija (SEM). Na finskem papirnem inštitutu KCL v Helsinkih upo- rabljajo konfokalni laserski profi- lometer |JScan (slika 2) podjetja NanoFocus. Točkovni merilni senzor zazna spremembe površi- ZAJEM SLIKE DIGITALIZACIJA PROCESIRANJE IN ANALIZA optični skener kamera CCD videokamera H J videokartica računalnik ■ ■ L-.,., ^ vViY.V i».«*"** •V,." Uh J: i -r. :.-■, i * • ■ • J* r 1. ♦»■♦< M.|- : jvS:::: i i ^ "•< : J« 1 • ■ v • programska oprema Slika 1. Shematski prikaz sistema za snemanje in obdelavo digitalne slike. Desno zgoraj slika 2. Laserski profilometer NanoFocus pScan s konfokalnim senzorjem. www.mondibp.com manctt ™ business paper Kako si lahko popestrite življenje? IQ - the ideal paper solution. Če si želite popestriti življenje, potem so IQ večnamenski barvni papirji idealna rešitev. Saj so Vam naši IQ papirji različnega formata in gramature na voljo v 34 izbornih barvah. In ravno to je tisto, kar potrebujete, da bi Vaša pisarniška opravila bila privlačnejša! Z IQ barvami življenje res postane pestrejše. Naš kontaktni naslov: mondibpscp@mondibp.com A member of the Anglo American pic group o ne z 1-mikronsko horizontalno in 0,1-mikronsko vertikalno lo- čljivostjo. Njegovo delovno ob- močje v navpični smeri znaša 1 mm, zaradi česar se lahko upora- blja tudi za ovrednotenje močno hrapavih površin. S profilometrom je možno me- riti tako enodimenzionalne - li- nijske - profile kot tudi izbrano dvodimenzionalno območje po- vršine vzorca, pri čemer lahko z uporabo ustrezne look-up tabele (LUT) barvno simuliramo sto- pnjo njegove hrapavosti (slika 3). Za ovrednotenje vzorca velikosti 10 x 10 mm je pri 5-mikronski ločljivosti v x-smeri in 20-mi- kronski v y-smeri potrebno vzor- čenje milijona točk, kar traja pri hitrosti skeniranja 3 mm/s pri- bližno 40 minut. Računalniški program izračuna iz dobljenih podatkov različne parametre hrapavosti površine papirja oz. kartona skladno s standardom ISO 4287/2000: RMS hrapavost (Rq), Ra, Rsk, Rku, itn. Doblje- no sliko lahko tudi digitalno fil- triramo in celotni profil neena- komernosti površine tako loči- mo v dve komponenti: na mi- krohrapavost, ki je posledica vpliva posameznih vlaken in/ali pigmentnih delcev (krajše valov- ne dolžine), in na makrohrapa- vost oz. valovitost, ki jo povzro- čajo zlasti skupki vlaken (daljše valovne dolžine). Tako lahko preučujemo vpliv tehnoloških parametrov pri izdelavi papirja, premazovanju in glajenju na hra- pavost površine v različnih veli- kostnih območjih (slika 4) ali pa razlikujemo med vzorci papirjev, kjer običajne metode merjenja hrapavosti ne pokažejo razlik. Neenakomernost odtisa - mottling Podobno obliko slikovnega procesiranja lahko uporabimo tudi pri ovrednotenju stopnje neenakomernosti odtisa, nežele- nega pojava, do katerega prihaja tako pri klasičnih kot pri digital- nih tiskarskih tehnikah. Različne papirje za kapljični tisk smo poti- skali z Epsonovim pisarniškim tiskalnikom, 4 x 4 cm velika po- Slika 3. Linijski profil in površina vzorca premazanega kartona (desno): različna obarvanost odraža topografsko heterogenost. Slika 4. Primerjava hrapavosti treh pa- pirjev za časopisni tisk: vzorec PS2 ima v primerjavi z drugima dvema večjo ma- krohrapavost. Slika 5. Neenakomernost cian (levo) in magenta (desno) odtisov na štirih papirjih za kapljični tisk. Slika 6. Testna forma za preizkušanje okroglosti natisnjenih pik. lja cian in magente odtisov po- skenirali in digitalne podatke fil- trirali z ustreznim Gaussovim filtrom (slika 5). Pri odtisih, kjer gre za zelo fino neenakomernost v intenziteti - t. i. zrnavost ali grahavost -, doseže krivulja na sliki 5 maksimum pri nižjih va- lovnih dolžinah, medtem ko je krivulja z visokimi vrednostmi mottlinga v območju višjih va- lovnih dolžin značilna za odtis pri »pravem« mottlingu oziroma neenakomernosti večjih dimen- zij. Diagrama kažeta, da se odtisi testiranih vzorcev razlikujejo ve- činoma le v zrnavosti: najbolj neenakomerna sta cian (levo) in magenta (desno) odtisa vzorca IJ_skl, pri katerih lahko že s pro- stim očesom zasledimo grahasto strukturo. Opazimo tudi, da je potek krivulj pri obeh barvah ze- S slikovno analizo smo raziskali vpliv nastavitev tiskanja - Eve- ryday, Normal, Best - na okro- glost natisnjenih pik pri običaj- nem pisarniškem tiskalniku HP DeskJet 5550. Kot tiskovni ma- terial smo uporabili 80-gramski večnamenski grafični papir. Za- nimali so nas črno potiskani vzorci krožcev različnih velikosti - vzorci A, Bin C: 20,60 in 100 pik -, motive smo skenirali pri dveh ločljivostih 600 in 1000 dpi okroglosti pri tej ločljivosti v vseh primerih nižje od tistih pri 600 dpi, saj sta zaradi gostejše »mreže« nazobčanost pik in s tem odstopanje od idealne, pravilne okrogle oblike večja. Formacija papirja in markiranj'e »Oblačnost« oz. neenakomeren pregled je posledica neenako- merne porazdelitve mase (vla- lo podoben, kar priča o uporab- nosti metode. Okroglost natisnjenih pik pri kaplj'ičnem tisku Poleg neenakomernosti odtisa (mottlinga), nazobčanja (wic- king) in [ra]zlivanja (bleeding) tiskovnih elementov je eden glavnih pokazateljev kakovosti odtisa pri kapljičnem tisku geo- metrijska pravilnost natisnjenih okroglih elementov (slika 6). Z novejšimi tiskalniki je moč nati- sniti pike, pri katerih je volumen kapljice črnila vsega nekaj piko- litrov (1 pikoliter =10' l), s či- mer lahko ob uporabi primerne- ga premazanega papirja dobimo zelo jasen, oster izpis fotografske kakovosti. Slika 7. Povprečna okroglost natisnjenih pik pri nižji (levo) in višji (desno) ločljivosti skeniranja: optimalno razlikovanje med kakovostmi tiskanja omogoča vzorec C, poskeniran pri 1000 dpi. Slika 8. Ovrednotenje formacije in markiranja s pomočjo Fourierove transformacije. Levo zgoraj: originalna slika; desno zgoraj: ohranjena le pravilna struktura (markira- nje); desno spodaj: zgolj prisotnost naključnega vzorca kot posledica formacije. ter na slikah določili povprečno okroglost elementov. Razpon okroglosti znaša od 0 do 1, višje vrednosti pomenijo boljši izpis. Rezultati (slika 7) kažejo, da je za zadovoljivo razlikovanje med različnimi kakovostmi tiskanja (npr. med Normal in Best) pri- poročljivo uporabiti motiv C in višjo ločljivost skeniranja (1000 dpi), saj se šele tako pokažejo ja- sne razlike v povprečni okroglo- sti natisnjenih elementov. Opa- zimo lahko, da so vrednosti kna, polnila itn.) v papirnem li- stu. Poleg tega so na površini pa- pirja pogosto vidni odtisi sita in/ali klobučevin, s katerimi pri- haja papir v stik med postopkom izdelave. S pomočjo transmisiv- nega optičnega skenerja in sli- kovne analize lahko oba pojava identificiramo, ločimo in kvanti- tativno ovrednotimo. Posneto digitalno sliko, na ka- teri sta jasno vidna tako neena- komerna formacija kot vzorci markiranja (slika 8) in ki je v obi- čajni, prostorski domeni, s po- sebnim matematičnim postop- kom - hitro Fourierovo transfor- macijo (Fast Fourier Transform, FFT) - najprej pretvorimo v t. i. frekvenčno domeno. Informaci- jo, ki jo vsebuje slika v takem za- pisu, z uporabo ustreznega filtra namreč lažje ločimo v posame- zne komponente. Če uporabimo primeren filter, ki prepušča zgolj nizke frekvence, ustrezajoče sto- hastičnim strukturam, tj. forma- ciji na originalni sliki, visoke (markiranja) pa zadrži, dobimo po ponovni transformaciji (in- verzna FFT) v prostorsko dome- no sliko, ki vsebuje le vzorec oblačnosti brez odtisov (desno spodaj). Če pa sliko filtriramo s takim filtrom, ki prepušča le vi- sokofrekvenčne, pravilne struk- ture, nam po opisanem postopku ostane slika, na kateri so le perio- dični vzorci markiranj (desno zgoraj). Središčna bela lisa na sli- ki v frekvenčni domeni ustreza naključnim strukturam, posa- mezne bele točke, razporejene okrog nje, pa pravilnim značil- nostim slike. S postopkom lahko med drugim ocenimo, kolikšen je delež markiranja pri enako- mernosti pregleda papirja. Poleg opisanih primerov lahko s postopki slikovnega procesira- nja in analize rešimo številne konkretne probleme, na katere naletimo pri proizvodnji papirja in pri analognem ali digitalnem tiskanju. Na spletu je na voljo vr- sta računalniških programov, na- menjenih uporabnikom različ- nih stopenj zahtevnosti in pred- znanja. Eden takih, ki se odlikuje z enostavnostjo uporabe in širo- ko paleto algoritmov, je brez- plačni program ImageJ avtorja Wayna Rasbanda z ameriškega državnega zdravstvenega inštitu- ta (National Institute of Health, NIH). Zahvala Meritve s konfokalnim laser- skim profilometrom ter analiza neenakomernosti odtisa so bile opravljene v okviru mednaro- dnega raziskovalnega projekta COST Action E32 Characteriza- tion of Paper Surfaces for Impro- ved Printing Paper Grades med dvotedenskim obiskom na fin- skem papirnem inštitutu KCL v Espooju maja 2005 pod vod- stvom dr. Karija Juvonena. Go- stitelju in sodelavcem inštituta se zahvaljujem za pomoč pri izved- bi meritev in seznanitvi z ome- njenima metodama, odboru COST E32 pa za finančno pod- poro delovnega obiska. Acknowledgements Confocal laser profilometer measurements and print nonu- niformity analysis were perfor- med in the frame of COST Acti- on E32 Characterization of Pa- per Surfaces for Improved Prin- ting Paper Grades during my Short Term Scientific Mission (STSM) in May 2005 at KCL, Finland - host dr. KariJuvonen. The author gratefully acknow- ledges both help and hospitality of KCL host and staff members as well as financial support of COST Action E32. Aleš HLADNIK Inštitut za celulozo in papir Ljubljana LITERATURA - internetne povezave NanoFocus pScan http:llnanofocus.infolproduct overview.php?produc- tld=8 Hewlett-Packard Supplies whitepapers - Color advantage http:llwww.hp.comlsbsolproductlsupp/ieslco/orad- vantage.html ImageJ http:llrsb.info.nih.govlij Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Črnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega ja razreda: OFSETNI TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) TACIJSKI OFSETNI TISK (I za vse tehnike tiska I (za lakirne enote> i kontakt...) la bazi vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) k organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje Praktičnega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31,1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net KAKOVOST LEPLJENE VEZAVE - BROŠURE 1. UVOD Aktualen pogled na pomemb- nost in uporabnost tiskanih me- dijev dokazuje, da potreba po uporabi množično narašča po vsem svetu. To potrjuje tudi dej- stvo, daje ob koncu tisočletja Ti- me Magazine potrdil sociološko in kulturno pomembnost izuma tiskanja knjig. Iznajdbo tiska Jo- hannesa Gutenberga so izbrali za enega najbolj odločilnih dogod- kov v minulem tisočletju. Res je, da se čas elektronskih medijev še- le začenja, vendar tiskana infor- macija je in ostaja povsod. Pred- stavljena je v tiskanih medijih, kot so knjige, katalogi, časopisi, brošure in drugi tiskani mediji, kot je embalaža. Lepljena vezava je ena izmed tehnik knjigoveške dodelave. Največkrat se uporablja za izde- lavo lepljenih brošur in redkeje za lepljenje knjig. Brošura mora vse- bovati informacijo in mora biti tehnološko in oblikovno dodela- na. Naročnik in oblikovalec po- data porabniku informacijo in končni videz (slika 1). Pri tem je pomembno, da pravilno izbere- mo format in tehniko vezave. Pridobljeni tehnični in tehnolo- ški podatki nam prikažejo, koli- ko bo brošura izpostavljena me- hanskim in drugim vplivom. Namenu uporabe se mora prila- goditi tudi sama brošura. Po- membno je, da vemo, kateri cilj- ni skupini uporabnikov bo na- menjena, v kakšnih klimatskih razmerah se bo uporabljala in ka- ko dolgo naj bo uporabna. Naloga grafične stroke je, da bo vezana brošura poleg dobrega ti- ska v optimalnih razmerah upo- rabe obdržala vse prvotne lastno- sti, funkcijo in videz. Pomemb- no vlogo pri zagotavljanju opti- malne kakovosti in obstojnosti lepljene vezave imajo izbira in delovna temperatura lepila, vrsta papirja in obdelava hrbta knji- žnega bloka (KB). Kako uspešni bomo pri tej izbiri, je zelo odvi- Brošura (brochure - angl., die Broschüre - nem.) je manjši mehko vezan spis, broširana knjiga, navadno tanjša. Mehka vezava (limp binding - angl.) je tista, pri kateri je knjižni blok kakor koli povezan ali zašit in zaščiten samo s prevleko in v platnici nima trše opore. Lepljena vezava (die Klebebindung - nem.) vezava, pri kateri sta vez med platnico in knjižnim blokom ter vez v samem knjižnem bloku narejeni z lepilom. Knjiga (book-angl., das Buch - nem.)-več trdno sešitih tiskanih listov. Trda vezava - vsaka vezava, ki ima v platnici trdo oporo (lepenka). Slika 1. Primer lepljene brošure (5). sno od poznavanja vseh vrst upo- rabljenih materialov, od nastavi- tve strojev in naprav, na katerih izdelujemo brošuro, do klimat- skih razmer hrambe in uporabe. 2. STRUKTURA BROŠURE Brošure in knjige so najzahtev- nejši grafični izdelki. V obliki brošur in knjig izhajajo mono- grafije, katalogi, revije, prospekti in drugo. Brošure imajo mehke, knjige pa trde platnice, medtem ko je KB v obeh primerih lahko izdelan iz enakih materialov in z enako tehnologijo. Kadar gre za obsežne brošure ali knjige, je KB lahko tudi šivan z nitjo in lepljen v hrbtu. V takem primeru odpa- de rezkanje brošure v hrbtu. Pla- tnice brošure so mehke in upo- gljive, predvsem pa lahke, zato imenujemo to vrsto vezave tudi mehka vezava. Pri tej zadostuje, da nalepimo platnice le na hrbet, pri knjigi pa jih moramo nalepiti na gazo in predlist. Bistvena ra- zlika med brošuro in knjigo je tu- di v velikosti platnic. Pri brošu- rah so najpogosteje enako velike kot KB, pri knjigah pa so za ne- kaj milimetrov večje. Izdelava brošur dosega v za- dnjem času vedno večji pomen, predvsem zaradi cenenosti. Je priljubljena in manj zahtevna kot trda vezava in ni namenjena dol- gotrajnemu hranjenju informa- cij. Glede na navedeno prišteva- mo brošure v nižji kakovostni ra- zred, izdelane pa so predvsem iz manj kakovostnih materialov. Po uporabi jih običajno zavrže- mo oziroma končajo kot koristni papirni odpadek (stripi, žepni romani, broširane revije ipd.). Obstajajo pa tudi brošure, ki so izdelane iz kakovostnejših mate- rialov in so šivane s sukancem (katalogi, debelejše revije). Poleg klasične izvedbe brošure obstaja- jo še druge izpeljanke, ki vsebuje- jo posamezne dodatne sestavine, kot so: Slika 2. Vrste brošure (a - klasična brošura, b - klasična brošura, okrepljena s pla- tnenim trakom, c - speta brošura, vezana kot knjiga z robovi). STRUKTURNE PRVINE BROŠURE LIST- kos papirja oz. list. Izraz se uporablja v povezavi s papirnimi kodeksi - srednji vek. Je pravokoten kos papirja, primeren zlasti za pisanje. LEGA- več združenih prepognjenih listov, tudizgibana knjigoveška pola (KP). KNJIŽNI BLOK (KB) - več papirnih listov, združenih v fizično enoto. Sestavljen je iz posameznih ali v lege združenih listov. HRBET- tisti del knjige, kjer so listi ali snopiči listov med seboj povezani. V slovenščini poimenujemo hrbet tudi del prevleke, ki ščiti in prekriva hrbtni del zaščitene- ga knjižnega bloka. MEHKA PLATNICA - platnica brez opore, sestavlja jo debelejša usnjena ali pergamentna prevleka (srednji vek). ■ klasična brošura, rezkana in lepljena v hrbtu z dvakrat žleblje- no kartonsko platnico, ■ klasična brošura, rezkana in lepljena v hrbtu in stransko le- pljena s štirikrat žlebljeno kar- tonsko platnico, ■ brošura z nalepljeno karton- sko platnico in obrobki, ■ brošura, okrepljena s platne- nim trakom, ■ brošura, zašita s sukancem, lepljena v hrbtu z dodatno gazo in v poznejši dodelavi vezana kot knjiga na liniji trde vezave (LTV). Poleg navedenih vrst obstajajo še različne druge izvedbe, vendar pa se v praksi redko uporabljajo. Nekaj vrst brošur je prikazanih na sliki 2. Tehnološki proces grafičnega izdelka s tiskom še ni končan. Odtis, ki ga naredimo na tiskar- skem stroju in ga imenujemo ti- skarska pola (TP), vsebuje enega ali več grafičnih polizdelkov. Te moramo do končne uporabne vrednosti še dodelati na tiskar- skem stroju, če so nanj neposre- dno vezane ustrezne naprave, v knjigoveznici in kartonaži. Osnovni namen odtisov v knji- goveznici je razširjanje in hranje- nje informacij. Glede na zahtev- nost tehnološkega procesa po- znamo različno število faz dela. Za najenostavnejši izdelek je po- trebna ena ali dve, za bolj zahtev- ne pa precej več. Glede na to tudi knjigoveške izdelke delimo na manj ali bolj zahtevne. Brošure izdelujemo na linijah mehke ve- zave (LMV) oziroma na brošir- nih strojih. Danes se uporabljajo predvsem broširni stroji, ki so neposredno povezani z drugimi knjigoveškimi stroji (znašalno- broširni), kar omogoča predvsem hitrejšo izdelavo končnega izdel- ka, brošure. Postopek izdelave brošure vključuje izdelavo make- te in pripravo materialov za izde- lavo lepljene brošure, ki vključu- je pripravo knjigoveških pol (KP), kartonskih platnic in lepi- la. Broširni stroj je sestavni del tehnološke linije za mehko veza- vo, lahko pa deluje tudi samo- stojno. Delo na njem sestavljajo delovne postaje oziroma operaci- je, ki so vlagalni sistem, rezkanje hrbta, ščetkanje, grobi nanos le- pila, glajenje, bočni pasovni na- nos lepila za kartonsko platnico, žlebljenje kartonske platnice, združitev KB s platnico, stiskanje v hrbtu, izlagalni sistem v pove- zavi s troreznikom. Dodatni de- lovni operaciji sta lepljenje gaze ali platnenega traku na hrbet KB in izdelava brošure s kartonskimi platnicami, ki so okrepljene s platnenim trakom. Navedeno ponazarja slika 3 na strani 26. Znano je, da klasično vezana brošura (rezkana in lepljena v hrbtu ter lepljena v hrbtu s kar- tonsko platnico) lahko povzroča težave pri odpiranju in listanju, večkratno prelistana brošura pa celo izgubi ravnoležnost ali pa se kartonska platnica zaviha na- vzgor. Sodobni broširni stroji so opremljeni z raznimi dodatki, kot so: dvakratno lepljenje v hrb- tu, vezava z IR, sušenjem in upo- raba novega lepila DOF (Disp- O-Fusion). S tem reaktivnim dvokomponentnim postopkom lepljenja dosežemo tudi pri zah- tevnejših papirjih in napačnem teku vlaken presenetljivo dobre rezultate. Tisk na rok in na zahtevo (predvsem pri digitalnem tisku) sta dva aspekta v sodobni praksi, ki lahko povzročata težave pri proizvodnji brošur. Pri znašanju zgibanih pol in sortiranju lahko nastanejo napake, ki jih ne more- mo več odpraviti. Zaradi poveča- nih hitrosti je pri vezavi nujno potrebna uporaba hitro sušečega se lepila, vendar tak način ne ustreza optimalnim razmeram vezanja in ni skladen z zahtevami o kakovosti papirja. Vendar lah- ko kljub temu s primerno konfi- guracijo dodelavnih strojev ustrežemo tem novim zahtevam. 3. VREDNOTENJE KAKOVOSTI BROŠURE Problem kakovosti lepljene ve- zave je precej zapleten. Novejši podatki iz literature priporočajo, da je pri optimiranju kakovosti nujno treba upoštevati vrsto in lastnosti papirja, lepila ter lastno- sti mehanske obdelave hrbta knji- žnega bloka. Eden izmed načinov ugotavljanja kakovosti lepljene vezave je preverjanje trdnosti knjižnega bloka. Doseženo lahko primerjamo z želenimi vrednost- mi po priporočilih inštituta Fo- gra in opredelimo kakovost veza- ve. Slika 3. Shematski prikaz postopkov izdelave lepljene brošure (vir: Marko Kumar, Tehnologija grafičnih procesov, TZS Ljubljana 1993). 3.1 VRSTE IN LASTNOSTI PAPIRJA Po podatkih CEPI za leto 2004 je poraba vseh zvrsti grafičnih papirjev v Evropi okrog 49 %, od tega je 60-70 % klasičnih ti- skovnih papirjev, medtem ko je poraba novejših zvrsti grafičnih papirjev, predvsem za digitalne tehnike tiska, okrog 30-40 % in se zelo hitro povečuje. Grafični papirji so papirji, med katere glede na surovinsko sesta- vo prištevamo naslednje osnovne vrste: ■ časopisni papir, v gramaturi 40-52 do največ 65 g/m2, iz le- sovinskih in/ali recikliranih vla- knin, glede na končno obdelavo je primeren v vseh tehnikah ti- ska; ■ lesovinski nepremazan papir, vsebuje najmanj 90 % lesovin- skih vlaknin in veliko polnil, je visoko glajen in se uporablja predvsem kot papir za revijalni tisk, ki se tiska v globokem tisku ali v ofsetni tehniki; ■ brezlesni nepremazan papir, vsebuje najmanj 90 % celuloznih vlaknin, z dodatki polnil, pi- gmentov, klejiv; je glajen ali ne, vsebuje vodni znak ali ne in je primeren za tisk ali druge grafič- ne namene; nanos površinske obdelave ali pigmentiranja ne sme biti višji kot 5 g/m2; ■ premazan papir, vključuje vse vrste papirja ne glede na vla- Slika 4. Klasifikacija porabe grafičnih papirjev v državah CEPI/EPI za leto 2004. kninsko sestavo, primeren je za tisk ali druge grafične namene; je premazan eno- ali obojestransko z mineralnimi pigmenti, kot sta kaolin ali kalcijev karbonat; pre- mazan je lahko v različnih tehni- kah, v kombinaciji z visokim gla- jenjem; primeren je za vse vrste tiska. Papirničarji delijo papirje pred- vsem glede na surovinsko sesta- vo, tehnološki postopek izdelave in površinsko oplemenitenje, medtem ko jih glede na splošni namen uporabe ločijo v pisalne in tiskovne papirje. Na podlagi uporabljene tehni- ke grafične obdelave in predelave papirja ter tehnike razmnoževa- nja informacije pa ločimo: ■ skupino klasičnih tiskovnih papirjev (visoki tisk: knjigo-, fle- ksotisk; globoki tisk: linijski, ra- strski; ploski tisk: mokri, suhi of- setni tisk; propustni tisk: sitotisk, ciklostil), ■ skupino novejših zvrsti ti- skovnih papirjev, predvsem za pisarniške in vedno bolj tudi za druge grafične namene uporabe. To so papirji, ki so uporabni za vse tehnike kopiranja, fotokopi- ranja, in papirji za uporabo v no- vejših digitalnih tiskarskih tehni- kah, ki vključujejo tehniko elek- trofotografije in kapljičnega (ink-jet) tiska. Glede na surovinsko sestavo, proizvodni postopek in dodelavo ima lahko papir zelo različne la- stnosti. Kljub temu pa je za vse papirje značilno, da so higrosko- pni, neizotropni (nimajo v vseh smereh enakih lastnosti) in visko- elastični, so nehomogeni in dvo- strani. Papir je higroskopen material, njegove lastnosti se spreminjajo s spremembami klimatskih raz- mer v okolju. Preizkušanje papir- ja poteka v standardnih klimat- skih razmerah pri temperaturi 23 °C in 50-odstotni relativni vla- žnosti ozračja. Papir je nehomo- gen material, sestavljen iz homo- genih materialov, kot so vlakni- ne, polnila in z zrakom napolnje- ne pore. Dejansko je papir ho- mogen le na površini nekaj mi- krometrov do nekaj milimetrov, v smeri vlaken. Papir je dvostran material, predvsem zaradi tehno- loškega postopka izdelave. Papir je lahko elastičen kot trdna snov ali plastičen kot zelo viskozna te- kočina - ima viskoelastične la- stnosti. Pri delovanju manjše na- tezne sile so vlakna elastična, pri delovanju dovolj velike sile pri- haja do viskoznega tečenja, to je drsenja vlakna ob vlaknu, in do plastične deformacije. Papir ima v raznih smereh različne fizikalne lastnosti, je anizotropen. To je posledica anizotropije posame- znih vlaken v sestavi papirja in vzdolžne naravnanosti vlaken v papirnem traku pri izdelavi pa- pirja na papirnem stroju. Usmer- jenost vlaken je pri papirju zelo pomembna, ker vpliva na tehno- loške pogoje pri dodelavi in pre- delavi (tiskanje, knjigoveznica). Vzdolžna smer je stranica lista papirja ali lepenke, ki je bila pri rezanju vzporedna s papirnim trakom oziroma s potekom izde- lave na papirnem stroju. Oznaka je MD (MachineDirection). Prečna smer pa je stranica, ki je bila pri rezanju pravokotna na papirni trak oziroma na smer iz- delave na papirnem stroju. Oznaka je CD (Cross Direction). Pri tiskanju knjig je treba biti zelo pozoren na to, da je usmer- jenost vlaken vzporedna s hrb- tom knjige ali brošure. V naspro- tnem primeru se pri vlaženju in lepljenju hrbta papir razteza vzporedno s hrbtom in listi se na- kodrajo. Raztezanje vlaken pri povišani zračni vlagi je po širini do tri-, po dolžini pa enoodsto- tno. Pri ofsetnem tisku naj bo smer teka papirja vzporedna z os- jo tiskarskega valja. Žlebljenje in upogibanje pa naj bo vzporedno s smerjo teka vlaken. Poznano je, da je največji pro- blem vezanje tako imenovanih visokokakovostnih papirjev. Ve- lja, daje nekatere lastnosti papir- ja mogoče doseči brez polnil, vendar je to precej dražje. Pre- dnost polnil v papirju pomeni iz- boljšanje optičnih in tiskovnih karakteristik papirja. Hkrati s tem vplivajo tudi na lastnosti, ki so povezane s kakovostjo vezave. Na proces vezanja precej vplivajo gladkost in vpojnost ter poro- znost papirja. Poleg dobrih la- stnosti dajejo polnila papirjem tudi neželene lastnosti, ki se ka- žejo v zmanjšanju mehanske od- pornosti, slabšem klejenju papir- ja in odpornosti proti upogiba- nju. Prav tako neželen pojav je tudi prašenje papirja, ki se lahko poja- vi že pri izdelavi, kasneje pa tudi pri tisku in dodelavi. Polnilo po- vzroča prašenje, ker poslabša medvlakensko povezavo v struk- turi papirja pri oblikovanju pa- pirnega lista. Če je vsebnost pol- nil visoka, se mehanske odpor- nosti precej poslabšajo. Pri dode- lavi papirja se je treba problemov pri vezavi lotiti z optimalnim iz- borom lepila. 3.2 VRSTE IN LASTNOSTI LEPIL Lepila lahko na splošno glede na sestavo razvrstimo v značilne skupine: 1. Lepila na osnovi vode ■ naravna vodna lepila na osnovi škroba, dekstrini, na osnovi proteinov, z naravnimi la- teksi, ■ sintetična vodna lepila (ime- novana disperzijska) - polivinila- cetatna (PVAc), kopolimeri PVAc in poliakrilatov, kopoli- meri PVAc in polietilena, druga (lateksi + natrijev silikat). 2. Lepila na osnovi organskih topil so enokomponentna (poli- vinilacetat, polivinilklorid, akril- na in sintetična guma) in dvo- komponentna (prvotno poliure- tanska lepila s katalizatorjem). 3. Lepila na osnovi taline - ta- lilna lepila (so eno- ali večkom- ponentna). 4. Reaktivna lepila ■ polimerizacijska lepila, ■ poliadicijska lepila, ■ polikondenzacijska lepila. 5. Mešanice lepil. V praksi uporabljamo dve me- todi izdelave lepljenih brošur: ve- zava s pomočjo hladnih ali disper- zijskih lepil in vročih talilnih (hot-melt) lepil. Disperzijska lepila so disperzije ali suspenzije zelo finih trdnih, v vodi netopnih visokopolimernih delcev, pridobljenih v postopku emulzijske polimerizacije. Utrje- vanje poteka z odstranjevanjem vode in združevanjem dispergi- ranih majhnih delcev v film. Le- pila potrebujejo za utrjevanje in vezanje daljši čas. Največkrat je osnova polivinilacetat (PVAc), ki nastane s polimerizacijo vinilace- tata. Poznamo različne vrste po- livinilacetatnih lepil, ki se razli- kujejo glede na viskoznost, hi- trost strjevanja, odprti čas, zače- tne lastnosti, strojne karakteristi- ke. Za doseganje tako različnih lastnosti vsebujejo tudi vodoto- pne zaščitne koloide (PVA ali ce- lulozne etre, emulgatorje), povr- šinsko aktivne snovi, mehčala, polnila, protipenilce, konzervan- se ipd. Kopolimeri VAc in etile- na imajo dobre lepilne lastnosti na papirju, odlikujejo se pred- vsem s kratkim časom vezanja. Knjige, lepljene z disperzijskim lepilom, so trajne, lepilni film je odporen proti visokim tempera- turam in kemijskim spremem- bam, lepilo je elastično in brošu- re, lepljene s tem lepilom, so pri- merne za recikliranje. Slaba stran je, da lepilo prodre med liste knjižnega bloka, pojavi se nabi- ranje lepila na hrbtu knjižnega bloka, sušenje je počasno (tudi do osem ur) in posledično priha- ja do težav pri skladiščenju knjig. Čas sušenja se skrajša z uporabo sušilnih predorov, ki pa zahteva- jo veliko porabo energije. Talilna lepila so eno- ali več- komponentna visokomolekular- na termoplastična, brez vsebno- sti topil v trdnem stanju. Pred uporabo jih segrejemo, da se zmehčajo in postanejo pri povi- šani temperaturi tekoča, pri ohlajevanju pa dobijo vezivne la- stnosti. Ne vsebujejo vode ali or- ganskega topila. Sestavljajo jih veziva (kopolimeri EVA, SBR, poliamidi, poliestri, nizkomole- kularni PE, amorfni polipropi- len), lepljive smole (na osnovi ko- lofonije ali sintetične), voski (pa- rafini, mikrokristalinični vosek, sintetični vosek) in dodatki (niz- komolekularni ogljikovodiki, stabilizatorji, antioksidanti, pol- nila). Z naraščajočo molekulsko maso osnovnega polimera posta- neta kohezija filma in viskoznost taline višja, z zniževanjem mole- kulske mase se kohezija in visko- znost taline zmanjšujeta. Utrje- vanje poteka z ohlajanjem. Veže- jo se hitro, zato se najhitreje str- dijo izmed vseh lepil. Pri tem lahko nastane problem, da se str- dijo prej, preden je omočena po- vršina lepljenca, kar vpliva na slabšo lepljivost. Za zagotavlja- nje dobrega vezanja je zelo po- memben nadzor temperature, vi- skoznosti in uravnavanje hitrosti nanašanja. Marjeta ČERNIČ Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Alenka BITENC NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 2/2006 ~27 O NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2005, STR. 33 UVOD V FLEKSOTISK 2 Slika 17. 250-kratna povečava barvnih izvlečkov na 140-linijskem rastrskem valju za fleksotisk. Avtotipijski raster je 48-linijski, rastrske pike pa so 5-odstotne. Izvleček za cian barvo je glede na smer tiska zasukan pod kotom 7,5°, magenta pod kotom 37,5°, rumena 67,5° in črna 37,5°. Alveole rastrskega valja morajo biti zasukane pod kotom 45°. 4.5 Alveole in mostički na rastrskem valju Število alveol, tj. rastrskih čašic, na površinski enoti rastrskega va- lja določa gostota rastra, naklon- ski kot piramidnih stranic pa nji- hovo prostornino in širino mo- stičkov med alveolami. Z istim številom alveol na povr- šinsko enoto, denimo, da jih do- loča linijatura 80 L/cm, lahko iz- delamo raster z majhno površino čašic in širokimi mostički ali ta- kega z veliko površino čašic in ozkimi mostički. Širina mostičkov pa ne določa samo prostornine alveol in koli- čine prenesene tiskarske barve, marveč tudi obstojnost rastrske- ga valja pri mehanski obrabi. V praksi moramo vedno poiskati kompromis med želeno prostor- nino alveol in sprejemljivo traj- nostjo rastrskega valja. Zaradi mehanske obrabe se sčasoma prenaša vse manj tiskarske barve. 4.6 Prenašanje tiskarske barve Pravilo, da rastrski valj z grobi- mi alveolarni prenese več tiskar- ske barve kot tisti s finimi, ne ve- lja več. Pri današnjih rastrskih valjih sklepamo o učinkoviti pro- stornini alveol na podlagi prene- sene tiskarske barve, ki je vseka- kor tudi funkcija njihove geome- trijske oblike. Glede na soodvi- snost z geometrijo rastrskih čašic je možno, da lahko fini rastrski valj prenese več tiskarske barve kot grobi. Na podlagi geometrijske oblike alveol lahko izračunamo prostor- nino kvadratnega metra rastrske- ga valja v kubičnih centimetrih. Izračun temelji na površini, glo- bini in kotu piramidnih stranic. Ker ne more popolnoma upošte- vati oblike alveol, saj ta niti ni popolnoma konsistentna po vsej površini valja, in ker se iz rastr- skih čašic nikoli ne prenese vsa tiskarska barva, je taka informa- cija lahko zgolj teoretična smer- na vrednost. 4.7 Sukanje rastra in moare Rastrska struktura natisnjene reprodukcije je najmanj vidna, če je zasukana pod kotom 45 ali 135°. To v klasičnem barvnem tisku, še manj pa v fleksotisku, ni mogoče; v prvem primeru lahko pod tem kotom zasukamo samo enega izmed barvnih izvlečkov, v drugem je ta kot rezerviran za al- veole rastrskega valja. Barvnih izvlečkov ne moremo sukati pod standardnimi koti (cian 15°, ma- genta 75°, rumena 0° in črna 135°, tudi 75, 15,0 in 45°), kar povzroča dodatne zaplete z moa- re učinki: < klasični moare nastane z na- pačnim sukanjem rastra v barv- nih izvlečkih; < moare rastrskega valja na- stane takrat, ko njegova struktu- ra preveč odstopa od kota 45 oz. 135°; < moare linijature nastane pri napačnem razmerju med linija- turo tiskovne forme (klišejev) in linijaturo rastrskega valja ali pri napačnem sukanju avtotipijskih rastrov glede na izbrani rastrski valj; < tonski moare nastane zaradi nepravilno sukanih dominan- tnih barvnih izvlečkov. Izvlečki za barve z dominantnim tonskim obsegom in/ali risbo morajo biti zasukani tako, da se v kritičnih tonskih območjih ne pojavi mo- are; < moare raztezanja je posle- dica enostranskega raztezanja ti- skovnih form (klišejev ali ovoj- nih plošč); < barvni moare nastane zara- di različnega prenašanja proce- snih tiskarskih barv pa tudi zara- Slika 18. Različni pojavi moareja. di njihove neusklajene kemijske sestave ali reologije; < tlačni moare povzroča pre- visok tiskovni tlak ali kemijske sestavine tiskarskih barv, zaradi katerih nabreknejo tiskovne for- me, tako da se tiskovni tlak ne- nadzorovano poveča; < strojni moare povzročajo ekscentrični rastrski ali ploščni valji - neprimerno skladiščenje; < moare zaradi obrabe po- vzroča prevelik pritisk strugala (rakla) na rastrski valj. Zato se povečajo mostički in spremeni rastrska struktura, kar vodi do nastanka moareja. Slika 19. Ena izmed mnogih možnosti za sukanje rastrske strukture pri štiri- barvnem fleksotisku. 5. DOZIRANJE TISKARSKE BARVE Doziranje tiskarske barve na ti- skovno formo je mogoče na dva načina: a) z iztisnim tlakom, b) s strgalom (raklom). 5.1 Doziranje z iztisnim tlakom Doziranje z iztisnim tlakom pomeni, da se potrebna količina tiskarske barve definira z iztisom med jemalcem in rastrskim va- ljem. Pri majhnem iztisu (tlaku) se prenese veliko tiskarske barve, pri velikem pa malo. Dejavniki, ki vplivajo na želen iztis, so razmerje med alveolarni in mostički na rastrskem valju ter prostornina površinske enote ra- strskega valja, pri jemalcu barve pa: - debelina gumijeve prevleke, - trdota gumijeve prevleke, - prenosni faktor gumijeve prevleke, - obodna hitrost glede na rastrski valj, - dolžina in ukrivljenost ter ležaji jemalca barve. K navedenemu je treba dodati še reološke lastnosti tiskarske barve in tiskovno hitrost, da bi nastavili pravilni iztisni tlak med jemalcem in rastrskim valjem; slika 20. 5.2 Prenašanje tiskarske barve pri doziranju z iztisom Količina prenesene tiskarske barve je tu popolnoma odvisna od tiskovne oziroma kotne hitro- sti tiskovnih valjev. Z naraščajočo hitrostjo se zvi- šuje zastojni tlak v tiskarski barvi in učinkuje proti iztisnemu tla- ku; lahko je celo višji. Uščip med jemalcem in rastrskim valjem se nenadzorovano zmanjšuje in prepušča vse več tiskarske barve, tako da se rastrski valj nabarva bolj, kot je želeno. Ta učinek je primerljiv z akvaplaningom pri hitri vožnji avtomobila; slika 21 na strani 30. Fizikalna odvisnost zastojnega tlaka od hitrosti je opisana z ma- tematičnimi obrazci, ki pa na splošno povedo, da se pri višji hi- trosti prenese večja količina ti- skarske barve. Seveda se s tem spreminja tudi upodabljanje tonov. Primeren iztisni tlak pri dani tiskovni hi- trosti lahko torej določimo s ti- skom primerne testne forme in denzitometričnim merjenjem. TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse SVETOVANJE • HKS® osnovne nianse IN SERVIS • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) SEDEŽ V • ECO barve LJUBLJANI • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSO barve na vodni in TORAY organski osnovi polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. mešanje iz barvnih koncentratov maksimalna pigmentacija barv odlična kakovost barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv kratki roki Izdelave MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV Zastopa in prodaja PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Slika 20. Tiskovni člen na fleksotiskarskem stroju: tiskovni valj A, ploščni valj B, rastrski valj C, jemalec z gumijasto prevleko D, barvnik s tiskarsko barvo E, iztis oziroma tlak med jemalcem in rastrskim valjem, s katerim doziramo tiskarsko barvo, F, ti- skovni material G. NABARVANJE V FLEKSOTISKU minimalna hitrost maksimalna hitrost Slika 21. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z iztisnim tlakom pri majhni in veliki tiskovni hitrosti. smer vrtenja takoj po raklanju po 0,1 sekunde Slika 22. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z raklanjem. Za štiribarvni tisk z enakomer- nim upodabljanjem barv v vsej nakladi pa doziranje in prenaša- nje tiskarske barve zgolj z izti- snim tlakom ni primerno. Za te vrste del moramo nujno upora- biti doziranje s strgalom oz. ra- klanje na vseh tiskovnih členih; tudi na tistih za tiskanje procesne in globoko črne. Prvo uporablja- mo za tiskanje rastrskih repro- dukcij, drugo kot dodatno barvo le za tiskanje besedila, ki mora imeti zelo črne znake. Ker pa se tudi v fleksotisku vse bolj uveljavlja nadomeščanje sive komponente GCR z dominan- tno črno barvo, mora biti tudi procesna črna temu prilagojena. Vsekakor je zelo temna, zato za besedilo ni treba uporabljati do- datnih tiskovnih členov. Merilni trak je resnično bolje natisnjen. Črn tekst bo še bolj črn, če ga bo- mo tiskali kot dodatno peto bar- vo. 5.3 Doziranje s strgalom Strganje tiskarske barve s povr- šine rastrskega valja ali raklanje ima nalogo, da se tiskovna forma ne glede na tiskovno hitrost in reologijo tiskarske barve vedno nabarva z enako količino. To je Lahko povzamemo, da raklanje 5.4 Kotna nastavitev rakla rastrskega valja zagotavlja enako- merno nabarvanje ne glede na ti- Pozitivno in negativno nastavi- skovno hitrost in reologijo (vi- tev rakla ponazarjata sliki 27 in skoznost) tiskarske barve. 28. Več možnosti za nastavitev je Tiskovni členi z raklom so na pri pozitivnem tudi skupnem te- fleksotiskarskih strojih različno ku, manj pa pri negativnem ali zasnovani in konstruirani; to ilu- proti teku. Pozitivne nastavitve strirajo slike 24, 25, 26 in 27. od 45 do 65° so najbolj običajne. želeno prav pri vseh tiskovinah, ki jih realiziramo v fleksotisku, zato je vse več sodobnih strojev opremljenih s strgali nad rastr- skimi valji; slika 22. Strgalo oziroma rakel je iz ela- stičnega jeklenega traku debeline 0,1 mm in osdlatorno strga (giba se levo in desno vzdolž osi rastr- skega valja) prebitek tiskarske barve, tako da kot v globokem ti- sku v alveolah ostane samo žele- na količina tiskarske barve. Rob rakla, ki strga površino, ima lah- ko majhne raze, mora pa biti po- polnoma raven in redno brušen. Obstajajo pa tudi tako imeno- vani planparalelni rakli, tak je denimo MDC-rakel, ki nimajo koničnega, marveč rezilo popol- noma enake debeline po vsej širi- ni. Zaradi obrabe se ne debeli, kar dolgoročno zagotavlja popol- noma enakomerno nabarvanje pa tudi brusiti ga ni treba; sliki 23AinB. Rakel lahko ob rastrski valj na- stavimo z različnim tlakom in pod različnimi koti: »pozitivno« je nastavljen v smeri vrtenja ra- strskega valja, »negativno« pa na- sproti vrtenju, kar pa vsekakor vpliva na preneseno količino ti- skarske barve. delovno območje /m / i Slika 23A. Klasični rakel ima konično rezilo, ki postaja zaradi obrabe vse bolj topo. Zaradi tega se spreminja povečanje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija, ki ni konstantna niti med isto naklado niti med nakladami. debelina lamele delovno območje strgalna debelina s2ZZ3 Slika 23B. Rakel MDC ima planparalelno rezilo, ki zaradi obrabe ne otopi. Poveča- nje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija je konstantna ne le med eno nakla- do, marveč v vsej uporabni dobi rakla. FLEKSOTISKARSKE PLOŠČE tiskovni valj barvnik Slika 24. Tiskovni člen s štirimi valji ima v barvniku (koritu s tiskarsko barvo) jemalec, ki nabarva rastrski valj, ta pa po raklanju tiskovno formo na ploščnem valju. rakel tiskovni valj barvnik Slika 25. Tiskovni člen s tremi valji nima jemalca, pač pa se v barvniku vrti neposre- dno rastrski valj, ki po raklanju nabarva tiskovno formo na ploščnem valju. komorni rakel tiskovni valj Slika 26. Tiskovni člen z raklom v obliki komore, zato komorni rakel, nima barvnika, pač pa tiskarska barva prihaja skozenj kot skozi šobo in se pod pritiskom vbrizga v alveole. 5.5 Površinska ukrivljenost jemalca Gumijasta prevleka jemalca v barvniku mora biti površinsko ukrivljena navzven, to je izboče- na ali bombirana. Pri nizkem iz- tisnem tlaku se rastrskega valja dotika samo v sredini (slika 29A) in ga samo tam tudi nabarva. Ko ga povečamo, se površina valja poravna in enakomerno pritisne ob rastrski valj, ki ga tudi enako- merno nabarva. Tudi iztisni tlak 6. IZDELAVA TISKOVNE FORME 6.1 Fotopolimerne tiskovne forme Večina nekovinskih tiskovnih form za knjigotisk in fleksotisk so danes fotopolimerne tiskovne forme. V zgodovino grafične tehnologije so prišle okrog leta 1970. Hkrati je bil izveden po- skus, da bi se uporabljali tudi ka- kšni drugi materiali, vendar pa so Slika 29A. Slika 29B. Slika 27. Pozitivna nastavitev rakla: strmi kot A, normalni kot B, C, položni kot D. Slika 28. Negativna nastavitev rakla. Slika 29C. je enakomeren in omogoča učin- kovito doziranje tiskarske barve; slika 29B. Če pa je jemalec na sredini vbo- čen, celo pri povečanem tlaku nabarva rastrski valj samo na koncih, v sredini pa ne. Precizno doziranje tiskarske barve je ne- mogoče, pretirano povečanje iz- tisnega tlaka pa povzroči, da se ukrivi celo os jemalca; slika 29C. se vse do danes še vedno ohranile tiste, ki se jih pridobi s fotopoli- merizacijo. V dostavnem stanju je plošča sestavljena iz fotoobčutljivega monomera. Pod vplivom svetlo- be določene valovne dolžine, ki na ploščo pada čez negativ, pride do fotopolimerizacije. Pri tem topljiv monomer prehaja v neto- pljiv polimer. Osvetljena mesta FOTOPOLIMERNE TISKARSKE PLOŠČE postanejo tiskovni elementi, ne- osvetljeni monomer pa se raztopi s prostih površin. Fotopolimerne plošče se upora- bljajo za izdelavo klišejev za ne- posredni in posredni knjigotisk, danes večinoma za fleksotisk na- mesto zastarelih gumijastih kliše- jev. V ta namen se izdelujejo ne- posredno, z analognim ali digi- talnim kopiranjem kot tako ime- novane originalne tiskovne for- me, medtem ko so gumijasti kli- šeji duplikati predhodno izdela- nih cinkovih klišejev. Fotopolimerni materiali so v ti- sku bolj vzdržljivi kot kovinski, zato lahko z njimi natisnemo znatno višje naklade. 6.2 Vrste fotopolimernih plošč Zanje je značilno, da ima foto- polimerni sloj debelino reliefa, ki je potreben za izdelavo klišeja, in sicer: < na podlagi iz aluminijaste plošče, za ravne tiskovne forme, < na podlagi iz tanke jeklene plošče ali plastične folije za ovoj- ne tiskovne forme in < brez podlage, za ravne in ovojne tiskovne forme. Fotopolimerne plošče lahko razdelimo tudi glede na agrega- tno stanje, pri dobavi. Čvrste fo- topolimerne plošče imajo sloj, ki je zmes tekočega fotomonomera in inertnega polimera, a cela zmes je topljiva. Večina fotopoli- mernih plošč pripada temu tipu. Dobavljajo v oslojenem stanju in večino takoj pripravljene za ko- piranje. Tržno najbolj znane fotopoli- merne plošče za izdelavo klišejev so NAYLOPRINT (proizvajalec BASF), DYCRIL (proizvajalec DuPont), LETTERFLEX (proi- zvajalec W. R. Grace) in APR (Japonska). Posebej za fleksotisk pa so na- menjene CYREL (Du Pont), NAYLOFLEX (BASF, Nemčija) in APR-FLEX (Japonska). Za raztapljanje oziroma razvija- nje neosvetljenih prostih površin se uporabljajo različna topila, odvisno od vrste fotoobčutljive- ga sloja. 6.3 Analogno kopiranje Kopiranje na fotopolimerne materiale se nekoliko razlikuje od običajnega postopka kopira- nja v kemigrafiji. Glavna razloga za to sta drugačna spektralna ob- čutljivost fotopolimernih slojev (UV-območje) in gladkost foto- polimerne plošče. Osvetljevanje Negativi so enotonski. Počrni- tev neprozornih mest mora biti večja kot 3 D, na prozornih ob- močjih pa manjša kot 0,05 D. Negativ mora biti na oslojeni strani matiran, da lahko vakuum v kopirnem okvirju izsesa ves zrak in zagotovi neoporečen kontakt med kopirno predlogo in kopirnim slojem. Pri kopira- nju so geometrijske spremembe velikosti tiskovnih elementov neznatne. Spektralna občutljivost fotopo- limernih slojev je v področju va- lovnih dolžin, krajših kot 365 nm, zato se uporabljajo izvori svetlobe, ki emitirajo pretežno v ultravioletnem območju. Obi- čajno so to fluorescentne cevi, ki morajo biti pri kopiranju name- ščene dovolj blizu materiala, ka- terega kopiramo, ker morajo po- ševni žarki formirati profil izbo- čenih tiskovnih elementov (slika 30). V primerjavi z ostrimi robovi tiskovnih elementov, ki jih dobi- MM . Slika 30. Izdelave tiskovne forme s postopkom Nyloflex. Slika 31. Profil tiskovnih elementov na kovinski (levo) in fotopolimerni tiskovni formi (desno). mo pri kovinskih tiskovnih for- mah, so robovi na fotopolimer- nih ploščah rahlo zaobljeni (slika 31). Glede na to, da steklo ne pre- pušča UV-žarkov, so kopirni okvirji modificirani in se name- sto s stekleno ploščo negativ pre- krije s plastično folijo, ki je mati- rana (hrapava) zaradi boljše vzpostavitve vakuuma. Za ravne tiskovne forme se fo- topolimerne plošče osvetljujejo v ravnem stanju, za ovojne plošče pa potrebujemo posebne kopir- ne naprave, pri katerih se plošča osvetljuje ovita okoli valja. Tako se izognemo geometrijskim de- formacijam zaradi ovijanja ti- skovne forme okoli ploščnega va- lja v tiskarskem stroju. Razvijanje Neosvetljeni deli fotomonome- ra se raztopijo s prostih površin zelo specifično glede na vrsto po- stopka. To so alkohol ali kakšno drugo organsko topilo, voda in vodne raztopine. Pri raztapljanju se kot dodatna pomoč uporablja- jo curki, ki brizgajo na ploščo ali s ščetke. Ko je raztapljanje kon- čano, se tiskovna forma še enkrat izpere s topilom in osuši. Dodatna obdelava Po raztapljanju monomera s prostih površin fotopolimerizi- ran relief ostaja razmeroma me- hak z vsebnostjo topila, zato ti- skovne forme ni priporočljivo ta- koj uporabiti v tisku. Običajno se še enkrat osvetli, da bi prišlo do popolne fotopolimerizacija morebiti še nepolimeziranih mo- lekul. Končno se kliše osuši pri povišani temperaturi. 6.4 Digitalno kopiranje Z razvojem grafične tehnologi- je so številni in raznovrstni pro- cesi priprave tiskovin dosegli ne- kakšen vrhunec z integriranjem slik in besedila. Kopirna predlo- ga ni več v materialni obliki, temveč je shranjena v spominu računalnika in se v izhodni enoti DIGITALNO KOPIRANJE V FLEKSOTISKU izoblikuje kot dokončna tiskov- na forma. Takšni integrirani po- stopki priprave zahtevajo visoko- razvito tehnologijo in materiale ter se tudi v fleksotisku imenuje- jo digitalno kopiranje CTP (Computer To Plate - z raču- nalnika na ploščo). Tehnologija CTP za fleksotisk se razvija v tri smeri: Premaz LAMS • lasersko osvetljevanje prilago- jenih fotomaterialov, • lasersko osvetljevanje poseb- nih fotopolimernih slojev na alu- minijasti podlagi, • lasersko graviranje tiskovnih plošč ali cevi. Prva tehnologija je hibridna, zasnovana na fotografskem po- Laser stopku, in se glede na to upora- bljajo iste naprave za osvetljeva- nje in obdelavo filmov ter analo- gno kopiranje tiskovnih plošč. Pri drugi v posebnem »digital- nem« kopirnem sloju (najpogo- steje fotopolimer) z laserskim osvetljevanjem nastanejo take spremembe, ki kot rezultat daje- jo trajne ter stabilne tiskovne in 2 Slika 32. Digitalno kopiranje ablativne fleksotiskarske plošče: upodabljanje kopirne predloge 1, hrbtna osvetlitev UV 2, glavna osvetlitev UV 3, klasično procesiranje 4A, hitro procesiranje 4B. proste površine. Tako izdelane tiskovne forme imajo visoko lo- čljivost, ravne in ne zaobljenih robov tiskovnih elementov ter visoko trajnost, ki omoča tiska- nje visokih naklad. Pri tretji tehnologiji gre za ne- posredno lasersko graviranje ti- skovnih plošč ali cevi (printing sleeves) brez dodatnega procesi- ranja oziroma kemične obdelave. Digitalne fleksoplošče so zgra- jene podobno kot konvencional- ne (osnova je fotopolimer), ven- dar je na površini poseben pre- maz, tako imenovana laserska ablativna maska LAMS (Laser Ablative Mask). V njej zelo mo- čan laserski žarek upodobi ti- skovne elemente, tako da v sloju nastane nekakšna kopirna pre- dloga. Sledi osvetlevanje z UV- žarki, najprej s spodnje, nato še z zgornje strani, potem pa klasično ali pospešeno procesiranje; slika 32. Za neposredno lasersko gravi- ranje potrebujemo tudi v ta na- men prilagojene fleksoplošče na podlagi polimerov; take plošče oziroma cevi so na primer nylo- flex LD (BASF). Ni jih treba niti procesirati niti sušiti, po gravira- nju so takoj primerne za tisk; sli- ka 33. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 2/2006 Slika 33. Naprave za digitalno kopiranje brezšivnih tiskarskih valjev za fleksotisk v podjetju Repro Busek na Dunaju. CHEEMAH, mati duhovnega ognja, je v vsakem človeku. Je svetel in sijoč duh našega čudovitega planeta, sveti plamen življenja, vsa svetloba na naši Zemlji. V svoji roki nosi baklo upanja in miru, njen žareči plamen posvečuje naš dragoceni planet in zmanjšuje duhovno razdvojenost med narodi. (Osprey Orielle Lake, oktobra 1995) Poiščite Cheemah v sebi. 12 15 18 22 26 30 34 38 Vas zanima barvna karta UNI-COLOR za revijalni in časopisni tisk? Z izpolnjeno naročilnico si la papirju LWC super glajenem p; set) in I- časopisnem papirju s hladni velja do razp irodaje naklade. hko zagotovite apirju SC r časopisn njem (cold-: IZPOLNJENO NAROCILNICO POŠLJITE V KUVERTI Ime in priimek Podjetje Grafičar Delo d.d. Dunajska 5 1509 Ljubljana Obiščite našo spletno stran: www.delo.si/graficar Ulica Poštna številka Kraj Davčna številka Nepreklicno naročam ...... izvodov barvne karte UNI-COLOR. Cena enega izvoda na štirih vrstah papirja je 4900 SIT. Kupnino bom poravnal po prejeti položnici (fizične osebe) ali računu (pravne osebe). ^ REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2006 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4800 SIT. Posamezne številke po ceni 999 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica fotografija in oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. Kodak I Graphic Communications Group je vodilni ponudnik rešitev za grafično komuniciranje na svetu. V svojem programu ponuja sisteme za zajem slik in filma, sisteme za zajem dokumentov z visoko hitrostjo, kapljični tisk, poskusni izpis, programske rešitve na področju ban/nega upravljanja in poteka dela, termalne naprave za osvetljevanje filma, plošč in poskusnih odtisov, visokokakovostne reprodukcijske medije, sisteme za barvni ali črnobeli tisk na zahtevo, sisteme za hranjenje podatkov ter profesionalne storitve. Skupina Kodak GCG združuje bogato tehnološko dediščino petih podjetij: Kodak Polychrome Graphics, NexPress, Kodak Versamark, Encad in Creo. Kodak Polychrome PfGO 'graphics m ^^ ^^ uradni distributer: Grafik d.o.o. | Letališka cesta 3211000 Ljubljana telefon | h.c. - tajništvo 01 548 32 001 računovodstvo 01 548 32 041 uvoz in logistika 01 548 32 141 prodaja 01 548 32 241 prodaja iz skladišča 01 548 32 32 faks I h.c. - tajništvo 01 548 32 101 uvoz in logistika 01 548 32 201 prodaja 01 548 32 301 prodaja iz skladišča 01 548 32 401 e-pošta I grafik@grafik.si internet | www.grafik.si People & Print Genialno preprosto Pri Geniusu 52 je vse drugače kot pri drugih strojih formata A3+, in sicer zaradi kompaktne zgradbe, tiskovnih členov z barvnimi sistemi aniloks brez conskega upravljanja in vlažilnega sistema, zato tudi brez šabloniranja. Dolgotrajno nastavljanje barvnega skladja je preteklost in le malo makulatur je potrebnih, da dosežemo vrhunsko kakovost tiska na papirju, kartonu ali umetnih masah pri tiskovni hitrosti 8000 odtisov na uro. Genius 52 pri tem zavzame zgolj devet kvadratnih metrov prostora in tiska z digitalnimi ali analognimi tiskovnimi formami. Ste postali radovedni? Z veseljem vam pošljemo ustrezen informacijski material. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-posta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG