ISSN 1318-4377
REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2006 CENASIT999
9 ,, ,3 ,8 43, ,09
9771318437109
SPECIALIZACIJA
ALI UNIVERZALNOST -
KATERA BO ZMAGALA?
Večina vodstvenih ljudi v tiskarnah si dnevno postavlja to vprašanje. Vsako naro-
čilo, projekt ali naložba zahteva najprej ta odgovor. Alije rešitev enostavna, ali je
to enačba z eno neznanko, ali o tem odloča množica dejavnikov?
Specializacija odločilno vpliva na produktivnost, seveda le pri izvedeni program-
ski specializaciji (program izdelkov). Če smo se odločili za trdo vezane knjige, s
tem ni težav, če smo se odločili za tiskarski stroj na pole, potem je že težje, kajti
na njem lahko tiskamo od etiket, plakatov do knjig. Torej do odločitve za tehno-
loško specializacijo pridemo lahko le potem, ko smo se odločili za programsko.
Ali se na trgu lahko specializiramo?
Ni enotnega odgovora. Empirični primeri Gorenjskega tiska, Dela Tiskarne, Mla-
dinske knjige, Cetisa, Mond grafike, Tiskarne Oman itn. nam prednosti speciali-
zacije ne odkrivajo. Prav tako pa nam univerzalnost, kot nasprotni pol odločitve,
ni nič bliže. Rast tiskarne je najprej pogojena s tržnimi priložnostmi in tudi z razpo-
ložljivo tehnologijo. Ta odločitev o izboru tehnologije je za tiskarno najpomemb-
nejša. Odločitve se skoraj v vseh primerih ne da več spreminjati.
Časopisna tiskarna Tiskarsko središče Delo je visokospecializirana, danes jo do-
hiteva Tiskarna Set. Kaj naj storimo?
Tekmovati
Kdor bo bolj zanesljiv, kakovosten in z lastno ceno, bo pobral največji del kolača.
Vlaganja v te dejavnike limitirajo k tržni popolnosti in za investitorja niso več a pri-
ori zanimiva. Ali tiči odgovor v univerzalnosti, dopolnilni dejavnosti, razširjeni de-
javnosti? O tem nisem prepričan. To je moja glavna naloga in problem.
Leto začenjamo z načrti, tako je običajno, če pa ne vemo, kam bi se dali (odme-
ven uvodnik Primoža Kališnika), pa je vsak dan, ki nima jasnega odgovora, nov in
nov poraz.
Kakšne novosti bo prinesel razvoj tehnologije, ni tako pomembno kot ustrezna
presoja vseh priložnosti, tako notranjih kot zunanjih. Uspešnost slovenskih ti-
skarn je zelo različna, torej priložnosti ne manjka. Recepti za naslovno vprašanje
pa še niso na voljo.
Ivo OMAN
Sto let Burgo
Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana.
Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti,
da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči,
ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje.
Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov.
www.burgo.com
2005
burg oemarchi
° paper solutions
BURGO
Zastopnikza Slovenijo: Typographic - Tel. +39 040 371177 - e-mail: info@tgstavar.it
NOVA OPREMA
ZA NOVE PROSTORE
XEROX SLOVENIJA PRISPEVAL OPREMO NOVEMU LABORATORIJU ZA DIGITALNI
TISK NA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKI FAKULTETI.
Za računalnikom v novem laboratoriju. V ozadju na desni strani slike tiskalnik DocuTech 65, na levi pa skener DigiPath.
O Xeroxu
Korporacija Xerox je eno vodil-
nih podjetij za celovito upravlja-
nje dokumentov. Podjetjem in
posameznikom ponuja učinko-
vite strategije upravljanja tiska-
nih, elektronskih in spletnih do-
kumentov ter izboljšuje delovne
procese. Ponuja inovativne reši-
tve in sisteme, med katere sodijo
črno-beli in barvni tiskalniki, di-
gitalne in multifunkcijske napra-
ve ter digitalni kopirni stroji, ki
so narejeni posebej za pisarne in
produkcijska okolja. Med njiho-
ve dejavnosti spadata tudi učin-
kovita podpora strankam in ser-
visna dejavnost. Z več kot 50-le-
tno tradicijo inovativnosti so nji-
hove rešitve rezultat napredne
tehnologije, visoke kakovosti de-
lovanja, ekonomske upravičeno-
sti in družbene ozaveščenosti.
Ljubljana, 2. december 2005
Podjetje Xerox Slovenija je na
odprtju novega laboratorija za
digitalni tisk Oddelka za tekstil-
stvo na Naravoslovnotehniški fa-
kulteti v Ljubljani v živo demon-
striralo izdajo biltena z naslovom
Oblečene informacije. Ta je s po-
močjo Xeroxovega barvnega ti-
skalnika DocuColor12 z najno-
vejšimi informacijami in foto-
grafijami ugledal luč le deset mi-
nut po slavnostnem prerezu tra-
ku. Laboratorij za digitalni tisk je
skupaj z dekanom Naravoslov-
notehniške fakultete dr. Rado-
mirjem Turkom v okviru Tedna
Univerze odprla prorektorica
Univerze v Ljubljani prof. dr. Ju-
lijana Kristl.
Podjetje Xerox Slovenija je za
laboratorij prispevalo večino
opreme za digitalni tisk, in sicer
tiskalnik DocuTech 65, ki sku-
paj s produkcijskim skenerjem
DigiPath Scanner omogoča ti-
skanje dokumentov iz mreže, in-
terneta ali diska, ter barvni tiskal-
nik DocuColor 12, ki z vsestran-
skostjo omogoča personalizacijo
dokumentov ter hitre in kakovo-
stne odtise.
Digitalni tiskarski stroj Docu-
Tech 65 Publisher je stroj, ki
omogoča hitrost izpisa do 65
strani na minuto. Raster je gene-
riran s pomočjo laserja in natanč-
nostjo do 600 dpi, kar uvršča
omenjeni stroj v produkcijski ra-
zred kakovostnejših tiskarskih iz-
delkov. Omogoča nemoteno
produkcijo z uporabo šestih pre-
dalnikov za papir zmogljivosti od
5 do 150 listov papirja. Omogo-
ča tako eno- kot obojestranski
tisk. Zaradi svoje prilagodljivosti
na format digitalnih dokumen-
tov (Adobe, PDL, TIFF, ASCII)
kot tudi neodvisnosti od opera-
cijskih sistemov (Windows,
Mac, Sun, Solaris), ki so v pove-
zavi z njim, pa ga je mogoče im-
plementirati skoraj v vsako pro-
dukcijsko okolje.
Xerox DocuColor 12 je stroj,
namenjen manjšemu komercial-
nemu tisku. Izdelujejo ga v dveh
različicah, samo kot tiskalnik ali
kot kopirni stroj in tiskalnik v
enem, kar pomeni, da slednji
premore tudi integrirano enoto
za skeniranje. Omenjena napra-
va si je leta 2000 prislužila naslov
produkt leta, in sicer v okviru
prireditve Printimage Internatio-
nal 2000. Glede na svojo ceno
namreč omogoča presenetljivo
konsistentne rezultate iztisa tudi
na barvno zahtevnejših podro-
čjih grafične produkcije. Kot
smo omenili, pa zaradi svoje niz-
ke cene omogoča zanesljiv po-
slovni uspeh tako na področju
kakovosti dela kot tudi dobička.
Naprava je oskrbovana s pomo-
čjo petih predalnikov za papir
kapacitete do 4250 kosov papir-
ja, omogoča pa hitrost iztisa do
12 barvnih strani na minuto.
Produkcijski skener DigiPath
omogoča hitro črno-belo in
barvno skeniranje pri ločljivosti
od 200 do 600 ppi. Hitrost ske-
niranja v črno-beli tehniki je do
65 strani na minuto, v barvni pa
40. Omembe vredna je tudi mo-
žnost avtomatskega skeniranja
predlog, saj ima skener integri-
ran vlagalnik kapacitete do sto
predlog. Za kompatibilnost ske-
nerja z operacijskimi sistemi skr-
bi podpora gonilnikov TWAIN,
podpira pa tudi vmesnik SCSI za
hitrejši prenos podatkov. Na po-
dlagi vseh teh zmogljivosti je ske-
ner primeren za zahtevnejšo pro-
dukcijo.
Poleg podjetja Xerox Slovenija
so prispevala opremo za labora-
torij še nekatera druga podjetja.
Programsko opremo za kon-
strukcijo kartonske embalaže
EngView je omogočilo podjetje
Merus, podjetji PowerCom siste-
mi in Apple Center Ljubljana pa
sta zagotovili nakup 17-palčnih
delovnih postaj za grafično in
medijsko pripravo iMac Apple
Macintosh. Opremo sta omogo-
čila še Agencija za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije in
Ministrstvo za visoko šolstvo, zna-
nost in tehnologijo.
Omenjeni produkti bodo gene-
racijam študentov omogočali
lažje in predvsem inovativnejše
ter bogatejše delo pri realizaciji
idej in študijskih nalog.
Nov laboratorij pomeni za Na-
ravoslovnotehniško fakulteto ve-
liko pridobitev, saj sledi tehnolo-
škemu in raziskovalnemu razvo-
ju na tekstilnem, grafičnem in
medijskem področju, pri vsakda-
njem študijskem procesu pa bo
študentom omogočal izdelavo
modernih in evropsko primerlji-
vih projektov. Fakulteta z novo
opremo hkrati napoveduje poso-
dobitve in dopolnitve, ki jih bo-
do v prihodnjem študijskem letu
izvajali z novimi izobraževalnimi
programi, s čimer sledijo bolonj-
skim načelom.
Xeroxova digitalna novost
DocuColor 250
Konec leta 2005 je pri Xeroxu
prinesel veliko novosti. Tokrat
smo se v Sloveniji najbolj razve-
selili novega digitalnega stroja, ki
glede na razmerje cena : hitrost
ponuja idealno rešitev tako za za-
četnike kot tudi izkušene mačke
digitalnega tiskanja.
DocuColor 250, digitalni barv-
ni tiskalnik in kopirni stroj, pri-
naša profesionalno kakovost iz-
pisa in veliko hitrost po zelo
sprejemljivi ceni. Ne glede na to,
ali ste profesionalni studio, ti-
skarnica ali razmnoževalnica, v
tem stroju boste našli vso kako-
vost, funkcije in fleksibilnost,
potrebne za produciranje široke
palete digitalnih izdelkov.
V podporo potrebam vsakega
uporabnika ponuja Xerox štiri
različne RIP enote:
internega,
EFI Fiery EXP250,
FreeFlow DXP250
ter Creo Spire CX250.
Močan in hiter
DocuColor 250 ponuja izje-
mno hitro tiskanje - 50 barvnih
strani na minuto ter 65 črno-be-
lih. Prvi odtis boste dobili že po
4,3 sekunde pri črno-belem in
po 7,8 sekunde pri barvnem ti-
sku.
Najnovejši digitalni tiskarski stroj Xerox DocuColor 250 omogoča številne operacije,
ki so bile do zdaj domena serviserjev ali sistemskih operaterjev.
Izjemna kakovost odtisa
DocuColor 250 tiska pri ločlji-
vosti, ki bi jo pričakovali pri stro-
jih veliko višjega cenovnega ra-
zreda - 2400 x 2400 dpi. Tako
visoka ločljivost tiska je prepo-
znavna predvsem pri tiskanju ze-
lo tankih črt in osenčenih detaj-
lov.
Izboljšana programska oprema
ponuja izjemno natančnost regi-
stracije barv, avtomatski nadzor
obarvanja pa zagotavlja konsi-
stentnost od prvega do zadnjega
odtisa. Lahko naredimo tudi ka-
libracijo barv za vsak različen
medij in s tem še bolj pripomore-
mo k izjemni kakovosti in na-
tančnosti.
Da bi dosegli tako visoko kako-
vost, so pri Xeroxu posegli po
najnovejši VCSEL tehnologiji,
pri kateri ima glavno funkcijo la-
ser z 32 žarki. Tako so dosegli tu-
di hitrejši izpis pri višji ločljivo-
sti.
Popolna kakovost proizvoda
Ustvarjalci DocuColor 250 so
imeli v mislih predvsem popolno
profesionalnost grafičnega upo-
dabljanja. Za razširitev možnosti
uporabe poskrbi tudi dejstvo, da
lahko DocuColor 250 tiska na
široko paleto medijev, vse tja do
300 g/m2, vključujoč specifične
medije - transparentne folije,
nalepke, premazne papirje ipd.
Tudi kar se velikosti medijev ti-
če, ponuja DocuColor 250 pe-
stro izbiro, saj sprejme vse for-
mate, od velikosti voščilnic in
kartic do velikosti 33 x 48 cm.
DocuColor 250 premore 250-
listni DADF - obojestranski av-
tomatski vlagalnik predlog ter
pet predalov za tiskovni material
s skupno kapaciteto 3260 listov.
Za izhodno enoto lahko izbira-
mo med izlagalnikom, ki sprej-
me do 500 listov, knjigoveško
enoto, ki sprejme do 3000 listov,
spenja in luknja do 50 listov
hkrati, in profesionalno enoto za
dodelavo, ki omogoča poleg spe-
njanja in luknjanja tudi zgibanje.
Za večje potrebe po kapaciteti
papirja je mogoče dokupiti še
HCF - visokokapacitetni predal,
ki sprejme 2000 listov, in tako
celotno kapaciteto papirja pove-
čati na neverjetnih 5260 listov.
Kot da so pri Xeroxu mislili na
vse. Tako so stroju dodali še en
črn toner, ki ga lahko menjamo
med delovanjem, in s tem omo-
gočili lažje delo z velikim števi-
lom črno-belih izpisov.
Uporabniku prijazen stroj
Tako kot smo pri Xeroxu že va-
jeni, gre tudi tokrat za stroj, ki je
»uporabniško prijazen«. Novost
je velik zaslon, občutljiv na do-
tik, na katerem lahko izbiramo
funkcije kopiranja ter nastavlja-
mo parametre, kot so omrežne
nastavitve, gesla, gramatura pa-
pirja ipd. Menjava kartuš pora-
bljenega tonerja je lažja kot do-
slej. Uporabnik lahko sam za-
menja še kup drugih kompo-
nent: grelno enoto, bobne, koro-
no, posodo z odpadnim toner-
jem in sponke.
Še ena skrivnost
visoke kakovosti tiska
Xerox nadaljuje razvoj visoko-
kakovostnih tonerjev. Tako tudi
DocuColor 250 uporablja naj-
novejši toner EA-HG - Emulsi-
on Aggregation High Gloss.
Skoraj sto odstotkov tonerja se
prenese na izpis in tako zmanjšu-
je nastajanje odpadnega tonerja.
Ker toner EA-HG veže pri nižjih
temperaturah, je potrebnega
manj segrevanja in s tem manj
energije. Ti tonerji so pakirani v
posebnih kartušah in že vsebuje-
jo razvijalec. S tem je zagotovlje-
na vedno sveža dobava razvijalca,
kar ima za posledico večjo konsi-
stentnost barv.
Za več informacij o novem di-
gitalnem stroju Xerox DocuCo-
lor 250 se lahko obrnete na ene-
ga izmed Xeroxovih partnerjev:
Grafik, d. o. o.
tel. 01 548 32 00
Miška, d. o. o.
tel. 01 520 51 50
Matic STEFAN
Stroj upravljamo z dotikanjem želenih funkcij na velikem zaslonu.
DilDID Trgovina na
mrwW\ debelo d.o.o.

m

■.}/

M
* "
• - • i
E»Sp »



■ C*,
«S
s
s
s
ci
t-?
m
jMcJ
JU

.a-:
- . . 'H^r^
X j
C
C
s
C
a
t.


ALPE PAPIR d.o.o.
Letališka cesta 16
SI - 1122 LJUBLJANA
Telefon: (01) 546 64 50
Telefaks:(01) 546 64 95
http: www.alpepapir.si
e-mail: lnfo@alpepaplr.sl
ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor
©pelina ulica 1
SI - 2000 MARIBOR
Telefon: (02) 426 11 16
Telefaks:(02) 426 11 17
http: www.alpepapir.si
e-mail: info@alpepapir.si
WIDE ANGLE 2005
wideangle široki ko t sirokehladisko weitwinke)
ŠIROKI KOT-
fotografija brez meja
Delavnica/Workshop:
Die Graphische
Dunaj, 10.-11. dec. 2005
Razstava:
Museumsquartier
Quartier 21 - Freiraum
Dunaj, 9. dec. 2005 do
8. jan. 2006
Septembra 2004 smo prejeli
povabilo dr. Sobotke z Dunaja k
sodelovanju pri projektu Široki
kot. Cilj projekta je bil ustanovi-
tev skupnosti oziroma platforme
fotografskih šol ter univerzite-
tnih inštitutov v srednjeevrop-
skem območju z različnimi pri-
stopi k študiju fotografije in
multimedije.
Prikazale naj bi se razlike in so-
rodnosti med inštituti, poleg te-
ga naj bi se razvila tudi sinergija
med njimi.
Pod pojmom »široki kot« si ne
predstavljamo samo predmeta z
majhno goriščno razdaljo, am-
pak tudi to, da nam omogoča ši-
rok pogled, ki simbolizira sve-
tovno odprtost v fotografiji.
»Brezmejno« ne namiguje sa-
mo na razširjanje Evropske unije,
ampak kaže predvsem na ne-
skončne možnosti v fotografiji.
Sodelovale so naslednje fakulte-
te/akademije:
Lazi Akademie, Stuttgart
www.lazi.de
»Die Graphische«, Dunaj
www.graphische.at
Academy of Fine Arts
and Design, Bratislava
www.afad.sk
The Associated Secondary-
High School of Printing Arts,
Bratislava
www.polygraficka.sk
Univerza v Ljubljani, NTF OT
www.ot.ntf.uni-lj.si
Na Dunaju sta bili torej od 9.
do 11. decembra 2005 v okviru
mednarodnega projekta Weit-
winkel granzenlose photograp-
hie fotografska razstava in delav-
nica, na kateri so sodelovali naši
študentje s katedre za oblikova-
nje tekstilij in oblačil in s katedre
za informacijsko in grafično teh-
nologijo.
Na razstavi v prestižnem Muse-
umsquartierju, Quartier 21 -
Freiraum, je sodelovalo devet na-
ših študentov, izšel pa je tudi ka-
talog razstave s predstavitvijo
vseh sodelujočih in njihovih del.
Na dvodnevni delavnici na du-
najski šoli »Die Graphische« pa
je sodelovalo šest naših študen-
tov grafične tehnologije ter obli-
kovanja tekstilij in oblačil. Šola
je zelo dobro opremljena, ima
štiri fotografske studie za študen-
te fotografije, več zelo dobro
opremljenih računalniških učil-
nic za študente multimedije ter
za študente grafike digitalni ti-
skarski stroj Xerox iGen3.
Tema delavnice je bil akt, štu-
dentje so fotografirali v odlično
opremljenih fotografskih studiih
ob pomoči štirih vrhunskih
avstrijskih fotografov:
Andreas H. Bitesnich
www.bitesnich.com
Claude Buri
www.claudeburi.com
Stephan Doleschal
www.doleschal.at
Udo Titz
www.udotitz.com
Prvi dan je bil namenjen pri-
pravam, zasnovi in fotografira-
nju, drugi dan pa izboru in obde-
lavi fotografij ter predstavitvi re-
zultatov delavnice.
Študentje so bili s sodelova-
njem na razstavi in delavnici zelo
zadovoljni, saj so prvič delali v
profesionalnih studiih, se naučili
veliko novega, primerjali pristo-
pe različnih šol in na koncu tudi
rezultate.
Študentje na razstavi:
Nina Holc, Saša Jelenc, Jurij
Korenjak, Tadeja Krečič, Polona
Kuzman, Maja Mehle, Matevž
Paternoster, Iva Renčelj in Neli
Štrukelj.
Študentje na delavnici:
Saša Jelenc, Jurij Korenjak, Ta-
deja Krečič, Polona Kuzman,
Maja Mehle in Izabela Arsovska
Mentorji:
Darko Slavec, Karin Košak,
Marica Starešinič.
Tehnični sodelavec:
Jure Ahtik
Marica STAREŠINIČ
Univerza v Ljubljani
Generalni zastopnik SCREEN
za Slovenijo
Inovativnost & zanesljivost
Trup*-

TruePress 344
Prvi "offset" digitOlni tisk, ki
uporObljO klOsiOne tiskOrske bOrve
NE SPREGLEJTE TUDI:
CTP osvetljevalne enote (termal, violet)
Trueflow - PDF, JDF workflow sistem
SPEKTA screening
[i PEXj_
BtMirf/
ObiOOite nas na sejmu IPEX od 4.- 9. aprila v Birmighamu (Anglija) hala 6, razstavni prostor 06-B40.
Z veseljem Vam bomo prikazali vse novitete podjetja Screen.
MCA d.o.o., TrOaOka cesta 85, 2000 Maribor / telefon: 02 330 14 00, fax: 02 330 14 20, info@mca.si, www.mca.si
GRAFIČNO IZOBRAŽEVANJE
NOVI - BOLONJSKI -
ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Na Oddelku za tekstilstvo Na-
ravoslovnotehniške fakultete
Univerze v Ljubljani smo pripra-
vili nove študijske programe, ki
sledijo načelom Bolonjske dekla-
racije. Svet Republike Slovenije
za visoko šolstvo je na svoji seji
16. 12. 2005 potrdil nove prvo-
stopenjske izobraževalne progra-
me našega oddelka. Prvi kandi-
dati se bodo v bolonjske progra-
me vpisali v študijskem letu
2006/2007.
Skladno z načeli bolonjskega
procesa pomenijo programi, v
primerjavi s sedanjimi, odmik od
poučevanja s sicer korektnim ni-
zanjem različnih tehnologij, po-
loženih na izbrane naravoslovne
vsebine. Z novimi programi je
privzeta filozofija učenja, pri ka-
teri so poleg osvojenih znanj po-
membne tudi druge kompetence
diplomantov, njihove veščine in
spretnosti. Programi so bili pri-
pravljeni na podlagi analize soro-
dnih evropskih, ameriških in tu-
di avstralskih programov ob
upoštevanju specifičnosti sloven-
ske industrije. Programi vključu-
jejo notranjo in zunanjo izbir-
nost ter predvidevajo mobilnost
študentov in učiteljev.
Na Oddelku za tekstilstvo v le-
tu 2006 praznujemo desetletnico
začetka prvega študija grafične
tehnike v Sloveniji. Program, ki
je najprej ponujal predvsem izo-
braževanje na področju konven-
cionalnih grafičnih tehnik, smo
razširili na dva programa, ju pre-
novili in posodobili, da sta v skla-
du s sodobnimi gibanji tehnolo-
škega razvoja na grafičnem po-
dročju.
Na področju grafične in medij-
ske tehnologije ter interaktivnih
komunikacij je Oddelek za te-
kstilstvo pripravil naslednja trile-
tna prvostopenjska študijska
programa:
ß visokošolski strokovni štu-
dijski program Grafična in me-
dijska tehnika ter
ß univerzitetni študijski pro-
gram Grafične in interaktivne
komunikacije.
Za vpis v visokošolski strokovni
študijski program Grafične in
medijske tehnike je pogoj kon-
čano katero koli štiriletno sredje-
šolsko izobraževanje. V univerzi-
tetni študijski program Grafične
in interaktivne komunikacije
se lahko vpiše vsak, ki je v sre-
dnješolskem izobraževanju opra-
vil maturo ali poklicno maturo
in izpit iz enega od maturitetnih
predmetov.
Oba študijska programa se bo-
sta izvajala kot redni in izredni
študij.
Visokošolski strokovni
študijski program
GRAFIČNA
IN MEDIJSKA TEHNIKA
V prenovljen in posodobljen
program Grafične in medijske
tehnike smo vpeljali znanja s po-
dročja elektronskih tehnologij in
sodobnih medijev, ki se prepleta-
jo, na nekaterih področjih pa na-
domeščajo konvencionalno teh-
nologijo tiskanih medijev. Hkra-
ti smo razširili in poglobili zna-
nja s področja načrtovanja in pri-
prave informacij, tako besedilne-
ga kot slikovnega gradiva. Danes
so načrtovanje, priprava in konč-
na realizacija oblike informacij
nujno medsebojno povezane de-
javnosti, ki ne morejo potekati
ločeno, brez medsebojnega po-
znavanja dela drugih udeležen-
cev v ustvarjalno-produktivnem
procesu. V okviru študijskega
programa je predviden en seme-
ster praktičnega usposabljanja v
podjetjih. Slednje študentom
poleg znanj, ki jih dobijo o delu v
gospodarstvu, omogoča boljše
zaposlitvene možnosti.
Programsko specifične
kompetence programa
ß Široko strokovno znanje na
področju študija grafične in me-
GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA
ene
Široki kot. Analiza rezultatov nafotodelavnici; glej stran 10.
dijske tehnike, dopolnjeno z iz-
branimi znanji s področja nara-
voslovja, informacijsko-komuni-
kacijske tehnologije, estetike in
osnov grafičnega oblikovanja ter
upravljanja,
ß sposobnost povezovanja na-
ravoslovnih znanj z znanjem s
tehnoloških področij,
ß razvita profesionalna etična
in okoljska odgovornost,
ß sposobnost uporabe sodob-
nih orodij, veščin in spretnosti
na področju različnih grafičnih
in medijskih tehnologij,
ß pregled in razumevanje teh-
noloških parametrov digitalnih
medijev v vizualnih in interaktiv-
nih aplikacijah ter storitvah,
ß sposobnost splošne in speci-
fične občutljivosti v opazovanju,
analiziranju in vrednotenju na-
ravnih, civilizacijskih, oblikoval-
skih in umetniških vizualnih si-
stemov,
ß sposobnost razumevanja so-
odvisnosti med tehnologijo in
oblikovanjem,
ß poznavanje in razumevanje
temeljev grafičnih materialov,
konvencionalnih in digitalnih
tehnik posredovanja informacij.
Univerzitetni
študijski program
GRAFIČNE
IN INTERAKTIVNE
KOMUNIKACIJE
V tem letu bo končala študij pr-
va generacija študentov univerzi-
tetnega programa Grafične teh-
nologije. Program Grafične in
interaktivne komunikacije smo
prenovili v skladu z bolonjskimi
načeli ter potrebami, ki jih zahte-
va hiter razvoj na področju gra-
fično-medijske tehnologije in in-
teraktivnih komunikacij. Študij-
ski program podaja poglobljena
znanja v temeljnih, naravoslov-
nih znanjih, ki so potrebna za
podroben teoretični študij, in
ponuja možnost nadaljevanja na
podiplomskem študiju. Omogo-
čena je tudi velika izbirnost. Štu-
dent si z ustreznim naborom iz-
birnih predmetov sam določi
pridobivanje znanj, ki mu ustre-
zajo. Tako lahko izbere zelo ra-
znolike predmete ali pa se specia-
listično osredotoči na posame-
zno usmeritev, na primer tehno-
loško, medijsko ali oblikovalsko.
rograma
ß Poglobljena znanja mate-
matike, fizike in kemije z razvito
sposobnostjo naravoslovnega
mišljenja,
ß znanje in razumevanje teh-
noloških parametrov digitalnih
medijev v vizualnih in interaktiv-
nih aplikacijah ter storitvah, po-
znavanje vizualizacije v digital-
nih medijih, poznavanje tehno-
loških osnov interneta in pridru-
ženih informacijskih storitev, ra-
zumevanje večpredstavnosti in
interaktivnosti v vizualnih in in-
teraktivnih komunikacijah ter
storitvah,
ß poznavanje in razumevanje
fizikalno-kemijskih osnov kon-
vencionalnih in digitalnih tiskar-
skih tehnik, merjenja procesnih
spremenljivk, krmiljenja, regula-
cije in vodenja procesa tiska, pre-
dnosti in pomanjkljivosti različ-
nih tiskarskih tehnik,
ß poznavanje lastnosti grafič-
nih materialov, povezava med la-
stnostmi tiskovnih materialov z
lastnostmi materialov, s katerimi
tiskamo, in drugih materialov, ki
se uporabljajo pri izdelavi grafič-
nih izdelkov,
ß razumevanje in uporaba
metod kritične analize pri upora-
bi tipografskih elementov, pisa-
ve, tipografskega oblikovanja,
uporabi grafičnih programov za
oblikovanje in prelom besedila,
sposobnost ustvarjanja novih
idej (kreativnost) v uporabi in
razporejanju tipografskih ele-
mentov,
ß znanja o povezavah in sood-
visnostih temeljnih likovnih pr-
vin in postopkov; poznavanje
osnov likovnega jezika, tehnik li-
kovnega izražanja in načinov
branja in oblikovanja likovne za-
snove,
ß sposobnost uporabe teore-
tičnega znanja in ugotovitev za
reševanje konkretnih ekoloških
problemov v grafični industriji,
ß razvita sposobnost funkcio-
nalne uporabe tehnik medoseb-
ne komunikacije, pogajanj, tim-
skega dela, vodenja in ustvarjal-
nega mišljenja.
Na Oddelku za tekstilstvo želi-
mo s prenovljenima in posod-
bljenima programoma s podro-
čja grafične in medijske tehnike
ter interaktivnih komunikacij za-
dovoljiti želje in potrebe študen-
tov ter tehnološko hitro spremi-
njajoče se grafične industrije.
Klementina MOŽINA
Franci SLUGA
Univerza v Ljubljani
Fotodelavnica Široki kot (glej stran 10). Ena izmed fotografij Polone Kuzman.
FARBINFO 2005
DINAMIČNI
BARVNI MODEL
Farbinfo v Goethejevem Wei-
marju je mednarodna prireditev,
ki jo vsako leto organizira DFZ
e.V. (Deutsches Farbenzentrum
- nemški barvni center).
Tokratna prireditev z naslovom
Barva s površino in brez je bila na
Bauhaus-Universität Weimar od
6. do 9. oktobra 2005.
Tridnevni program je vključe-
val strokovne oglede, razstave,
predavanja, delavnice, družabne
prireditve in letno srečanje cen-
tra, kot sledi:
W ogled podjetja Jena - pre-
zentacija laserskega projektorja
Jenaoptik,
W odprtje razstave »roza
barva«,
W odprtje posvetovanja (rektor
prof. dr. Gerd Zimmermann) in
uvodna beseda predsednika
DFZ ter organizatorja posveto-
vanja (prof. dr. Karla Schawel-
ka),
W predavanja oziroma referati Novi častni člani v Deutsches Farbenzentrum. Prof. dr. Slava Jeler iz Društva koloristov Slovenije stoji v sredini skupine.
s temami:
-	barva in arhitektura,
-	umetnost in filozofija barve,
-	teorija barve,
-	umetnost in barva,
W delavnica Color Vision -
barva v sodobni informacijski
tehnologiji,
W postersekcija Zaznavanje
barve,
W diskusija Videnje barve
in primeri uporabe,
W slovesnost ob imenovanju
častnih članov DFZ (iz Slovenije
oziroma iz Društva koloristov
Slovenije prof. dr. Slava Jeler),
W letna skupščina članov,
W ogled barvnega kabineta
v Goethehausu,
W ogled hiše Haus am Horn,
W ogled spomenika padlim,
Märzgeffallenen - Walter Gro-
pius.
Med referati je bil posebej zani-
miv prispevek Vojka Pogačarja,
člana Društva koloristov Slove-
nije, ki se že dalj časa ukvarja s te-
orijo barve.
Iz povzetka referata Okviri di-
namičnega barvnega modela -
DCM (Dynamic Colour Mo-
del) je razviden njegov pogled na
problematiko identifikacije bar-
ve:
V splošni rabi se pojavljajo šte-
vilni izbori različnih palet sezon-
skih barv, za katere velja, da ne
temeljijo na logični razlagi in so
pogosto po svoji sestavi kontra-
diktorne. Zato je njegov cilj
predstaviti dejavnike, ki lahko
predstavljajo na naravnih zako-
nitostih temelječo povezavo le-
tnih časov z barvami.
Fenomen letnih časov in barv je
sicer možno obravnavati na več
različnih ravneh, vendar pa je za
to obravnavo najpomembnejša
osnovna relacija med Soncem in
Zemljo, ki ustvarja letne čase,
hkrati pa svetloba sploh omogo-
ča videnje barv.
Za predstavitev še nestandardi-
ziranih razmerij med naravnimi
sezonskimi ciklusi in barvami je
moral vpeljati in razložiti nekaj
osnovnih pojmov, kot so:
W dnevni ciklusldaily-cycleslDC,
W letni cikluslyearly-cycleslYC in
W toplotni cikluslheating-
cycleslHC,
W dvanajststopenjski model sezon-
skih barvltwelve-period-
seasonal-colour-modellTPS-CM,
W dinamični barvni modelldyna-
mic colour modellDCM.
Ti pojmi za zdaj še niso v regi-
stru besednjaka barvne teorije in
so zato predstavljeni v svojih te-
meljnih značilnostih in v njiho-
vem pomenu za razumevanje lo-
gike klasifikacije barv. Opisana
razmerja definirajo logiko akro-
matske lestvice in barvnega kro-
ga ter njuno medsebojno poveza-
vo, ki nas pripelje do dvanajststo-
penjskega modela sezonskih barv.
Obstoječi model štirih letnih ča-
sov je dopolnil z osmimi vmesni-
mi stopnjami, ki se bolj naravno
in logično skladajo z meteorolo-
škim koledarjem, v določenem
zamiku pa tudi z gregorijanskim.
Tak klasifikacijski model nam
omogoča jasnejši vpogled v na-
ravno sistematizacijo barv, iz ka-
tere potem izvirajo določena lo-
gična razmerja in zakonitosti.
BARVNA TERMINOLOGIJA
Dodatno pa vpeljuje možnosti za
vnašanje še vrste drugih pojmov-
nih, psiholoških, čutno-senzor-
nih, čustvenih vrednosti, ki jih
lahko potem opazujemo v različ-
nih pomenskih razmerjih.
Na podlagi dvanajststopenjskega
modela sezonskih barv pa je nato
izpeljan dinamični barvni model
/dynamic colour model/DCM.
Doslej je bil barvni prostor de-
finiran v tridimenzionalnem
prostorskem modelu, dinamični
barvni model pa odpira nove po-
glede iz zornega kota četrte di-
menzije - časa, ki daje že zna-
nim relacijam povsem nove raz-
sežnosti v razumevanju in nove
možnosti za redefiniranje dolo-
čenih obstoječih zakonitosti. V
osnovi nam omogoča sekvenčno
-	geološka zbirka,
-	zbirka o nauku o barvi,
-	zbirka s področja fizike
in kemije,
-	meteorološki inštrumenti,
-	zoološko anatomska zbirka,
-	botanična zbirka.
Udeležencem posvetovanja je
bila podrobno predstavljena
zbirka o nauku o barvi, ki obsega
opremo in material, ki ju je
znanstvenik uporabljal za izved-
bo poskusov (opisanih v prispev-
kih iz let 1791/92, 1810,
1817-1823). Med temi so pou-
darjeni vodna prizma, zasloni za
prizmo, poskusi s prizmami ra-
zličnih vrst, leče in lupe, motna
stekla, barvna stekla, objekti za
opazovanje različnih fizikalnih
Dr. Slava Jeler prejema listino o častnem članstvu v Deutsches Farbenzentrum.
opazovanje barv v medsebojnih
dinamično spreminjajočih se po-
vezavah.
DCM se tako vzpostavlja kot ši-
roko uporabno analitično orodje
za vrsto različnih namenov, kot
so barvno projektiranje, analiza
barvnih ali modnih trendov,
oblikovanje, barvno svetovanje
itn.
Med ogledi je bil v središču po-
zornosti Goethejev muzej, s prika-
zom Goethejeve aktivnosti:
Gospod Vojko Pogačar, član Društva koloristov Slovenije, poroča o svojem na no-
vo zasnovanem dinamičnem barvnem modelu.
vih idej so bili razviti mikroskopi 1780) (obscura), poleg tega še
(leta 1780,1795) in 1927 še pre- nekaj merilnih naprav.
nosni mikroskop (Thomas See-
beck), botanični pribor (z lupo)
1809, botanična lupa (tridelna), DRUŠTVO KOLORISTOV
mala in velika kamera (1791,
SLOVENIJE
barv, kemijske barvne raztopine,
eksperimentalna sredstva (za po-
lemiko proti Newtonu), entop-
tični materiali in ustrezni apara-
ti. Na voljo so tudi barvni vzorci
tapet, marmoriranih papirjev,
blaga, poskusni materiali, risar-
ski pripomočki in bakrorezi za
izdelavo tabel nauka o barvi.
Prikazana zbirka daje predstavo
o Goethejevi zamisli o »potrebni
napravi, aparaturi« in o zahtevah
aparature. Na podlagi Goetheje-
V Nauku o barvah (Die Farbenlehre), plodu dolgoletnih naravoslovnih raziskav, seje
Johann Wolfgang von Goethe (na sliki) spoprijel z Angležem Isacom Newtonom.
TIPOGRAFSKI
KNJIŽNI ZAZNAMEK
Pretekla jesen in začetek zime
sta bila tipografsko izredno boga-
ta. Če ste zamudili razstavo e-a-t,
ste nekaj tipografskega dela lah-
ko videli na razstavi Bookmark -
Knjižni zaznamek. Ta je bila po-
stavljena med knjigami knjigar-
ne Vale Novak, v pritličju Trgo-
vine s konceptom v Ljubljani,
med 19. novembrom in 2. de-
cembrom 2005. Razstavo je or-
ganiziral Arhitekturni muzej
Ljubljana v sodelovanju s slova-
škim oblikovalskim centrom iz
Bratislave in založbo Vale No-
vak.
Razstava prikazuje tipografski
izbor šestih srednjeevropskih dr-
žav; Avstrije, Češke, Madžarske,
Poljske, Slovaške in Slovenije.
Na slovenski razstavi je bilo raz-
stavljenih trideset pisav devetnaj-
stih oblikovalcev. Sodelovala sta
dva slovenska avtorja: Lucijan
Bratuš in Ermin Međedović. Pr-
votna razstava, brez slovenskega
sodelovanja, je bila postavljena v
nizozemskem muzeju Meerma-
no med 17. decembrom 2004 in
13. februarjem 2005.
Ob odprtju razstave, 18. no-
vembra lani, je govoril slovaški
grafični oblikovalec Emil Drliči-
ak. Njegova dela (tipografski ge-
ometrijski vzorci, zasnovani na
šesterokotniku) so bila razstavlje-
na že na razstavi e-a-t. Prvotni
namen organiziranja razstave je
bil predstaviti slovaški oblikoval-
ski center. Ker tipografsko obli-
kovanje na Slovaškem (predvsem
v preteklosti) ni tako močno ra-
zvito kot na primer na sosednjem
Češkem, so se odločili, da delo
oblikovalskega centra prikažejo
predvsem s tovrstnimi deli. Tako
so prosili več oblikovalcev, naj
predstavijo svoja dela.
Drličiak je na začetku dejal, da
je razstava hkrati majhen pro-
jekt, ker je vse delo zajeto v eni
knjigi, a tudi velik, ker se da raz-
cem knjižnic pri iskanju želenih
del. Znak v večji velikosti, na zu-
nanjem delu strani, naj bi prika-
zoval značilen črkovni znak do-
ločenega jezika ali pa posebej za-
nimiv znak iz predstavljene pisa-
ve.
Razstava Knjižni zaznamek v knjigarni Vale Novak. Slika na strani 17 zgoraj prikazuje razstavljena dela, vezana v knjižno obliko.
stavo zelo hitro prestaviti. Naslov
razstave - Knjižni zaznamek -
naj bi pojasnjeval samo praktič-
no postavitev eksponatov ter tu-
di oznako, ki ponazarja opomnik
za »spomin«.
Vsa razstavljena dela so vezana
v knjigo formata 420 x 150 mm.
Z enostavno odstranitvijo knji-
goveške niti dobimo posamezne
liste, ki jih vstavimo med knjige
na knjižni polici ali kako drugače
razstavimo (slika zgoraj). Po ve-
čini so avtorji pisav predstavljeni
na levem oziroma notranjem de-
lu desne strani, pojasnjevalno be-
sedilo je na notranjem delu leve
ali desne strani, nabor črkovnih
znakov zavzema sredino strani,
zunanji del strani (leve ali desne)
je namenjen posameznemu čr-
kovnemu znaku. Slednji je, če
razstavni list resnično prevzame
vlogo knjižnega zaznamka na
knjižni polici, tudi viden. Ta-
kšen je lahko v pomoč obiskoval-
Knjiga oziroma razstavljena de-
la so tiskana v dveh barvah: ru-
meni in modri. Drličiak pravi, da
lahko to barvno kombinacijo ra-
zumemo kot značilno barvno
kombinacijo Evropske skupno-
sti, lahko pa kot t. i. rumene stra-
ni; saj so na njih podatki o posa-
meznih tipografih. Rumena je
uporabljena za ozadje, besedilo
in dekoracija sta v modri barvi.
Enako je izdelan ovitek. Linije na
ovitku predstavljajo državne me-
je; torej, v knjigi je prikazana ti-
pografija, ki je nastala znotraj teh
meja.
Knjiga je vezana z rdečo nitjo.
Drličiak razlaga, da to prikazuje
t. i. japonsko vezavo ali pa tudi,
kot cinično pripomni, »banana
republic«, kakor naj bi Zahodno-
evropejci označevali Vzhodnoe-
vropejce.
S svojimi deli zastopajo Avstri-
jo: Johannes Lang & Wolfram
jo v :


5>e
^ r
we
-
v

te
v,
«
v.
Črka e pisave hexagon, katere avtor je
Emil Drličiak.
Wiedner s štirimi pisavami, eno
klasicistično in tremi akcidenč-
nimi; Viktor Solt-Bittner s klasi-
cistično pisavo danubia v več ra-
zličicah; Fidel Peugeot z akci-
denčno pisavo walking-chair v
dveh različicah. Češko tipograf-
sko delo predstavljajo: František
Štorm s tremi pisavami (serapi-
on, preissig in tyfa & tfa - sle-
dnja se uporablja za časopis), vsa-
ka je v štirih različicah; Jana Ho-
račkova s pisavo rebecca v štirih
različicah, ki je zasnovana na ka-
ligrafski pisavi; Tomaš Brousil s
pisavo republic v štirih različicah
(videli smo jo tudi na razstavi e-
a-t). V knjigi so predstavljena de-
la treh madžarskih oblikovalcev,
in sicer so to: Gabor Kothany s
pisavo birland, ki ima »oriental-
ski« pridih; Amondo Szegi z ak-
Akcidenčna pisava Petra Bilaka, za katero je oblikoval tudi prazen prostor - »pre-
sledek« (prvo znamenje v tretji vrsti v obeh različicah pisave).
Bookmark-Knjižni zaznamek
Bookrna rk-RVi j i zrn zaznamek
Bookmhrk-Himjizimi zhznrmek,
BOOKMRRM-HNJIŽNI ZRZNPMEH
BoOKMRRK-hNJIŽNI ZRZNRMEK
Slovenske pisave: makalonca in rokus Lucijana Bratuša ter omar sans v treh razli-
čicah Ermina Međedovića.
cidenčno pisavo zentes; Peter
Csatai s hibridnima linearnima
pisavama botond in antagon v
štirih različicah. Poljsko zastopa-
jo: Lukasz Dziedzic z rokopisno
pisavo pitu; Piotr Wozniak z ak-
cidenčno pisavo kropki; Artur
Frankowski z linearno pisavo
grotesk polski v treh različicah.
Slovaško predstavljajo štirje tipo-
grafi, in sicer: Peter Bilak s knji-
žno pisavo fedra v dveh različicah
ter z akcidenčno pisavo craft v
dveh različicah, ki je zasnovana
na lesorezu in je tako zasnovan
tudi »presledek« oziroma prazen
prostor; Johanna Balušfkova-Bi-
lak z linearno pisavo jigsaw v šti-
rih različicah; Emil Drličiak z
ekspiermentalno pisavo hexagon
v treh različicah; Andrej Kratky z
družino pisav bradlo ter klasici-
stično pisavo adriq v treh različi-
cah. Dela vseh štirih avtorjev
smo videli že na razstavi e-a-t.
Slovensko tipografsko delo pred-
stavljata: Lucijan Bratuš s pisava-
ma rokus in rokus script (vsaka v
dveh različicah), ki sta namenje-
ni poučevanju abecede in pisanja
osnovnošolskih otrok, ter pisavo
makalonca, katere verzalke so za-
snovane na Plečnikovih rokopi-
snih osnutkih; Ermin Međedo-
vić (avtor družine pisav delo,
oblikovane posebej za časopis
Delo) s tremi akcidenčnimi pisa-
vami fructal, omar sans v štirih
različicah in tune v štirih različi-
cah.
Ob koncu odprtja razstave je
sledila še predstavitev slovaške
oblikovalske revije Designum.
Revija izhaja šestkrat letno že de-
set let. V njej opisujejo delo slo-
vaških oblikovalcev z vseh po-
dročij: industrijskega, modnega,
grafičnega in tipografskega obli-
kovanja. Besedilo revije je v slo-
vaškem jeziku, v zadnjem delu
pa so povzetki v angleškem jezi-
ku. Ker naj bi slovaška država
odpravila večino subvencij v kul-
turi, bodo primorani revijo izda-
jati dvojezično; v slovaščini in
angleščini. S tem naj bi, vsaj upa-
jo tako, preživeli na evropskem
trgu.
Če ste tudi to razstavo zamudi-
li, ste morda tipografsko vedo-
željnost potešili v Narodni gale-
riji v Ljubljani, kjer so bila ob
koncu novembra in v začetku
decembra 2005 razstavljena dela
tipografskih in grafičnih obliko-
valcev, ki so sestavljali (medna-
rodno) žirijo za podeljevanje
Brumnovih nagrad.
Upajmo, da bo tudi letošnje le-
to tipografsko bogato.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
Fotografije
Barbara LOGAR
Univerza v Ljubljani
VIRI
Bookmark: Selection
of the Central European Typography
Slovak Design Centre, Bratislava, 2004/2005
Designum
vol. X, no. 4,2004
Slovak Design Center
http:Pwww.Mk.sk
18.11.2005
FLASH 3. NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2005, STR. 17
FLASH-SIMBOLI,
PRIMERKI, KNJIŽNICA
V tretjem nadaljevanju serije
člankov o programu Flash se bo-
mo posvetili knjižnici, njenemu
pomenu in uporabi. Spoznali
bomo dva zelo pomembna poj-
ma, to sta simbol in primerek. Pi-
sali bomo o dveh načinih izdela-
ve simbola v knjižnici: s pomočjo
pretvorbe elementa na prizorišču
in kot izdelavo novega simbola.
Nato si bomo podrobneje ogle-
dali okolje knjižnice, spreminja-
nja in uporabo simbolov v njej.
Na koncu bomo pokazali še pri-
mer kombiniranih simbolov.
Pomen knjižnice,
pojma simbol in primerek
Osnovno načelo pri programu
Flash je, da če ne uporabljate
knjižnice, programa ne znate
pravilno uporabljati. Zahtevne
projekte je brez uporabe knjižni-
ce praktično nemogoče narediti,
saj je knjižnica odločilnega po-
mena pri učinkovitosti našega
dela v Flashu. Dva osnovna poj-
ma pri uporabi knjižnice sta sim-
bol in primerek.
Simboli so vse, kar shranite v
knjižnico. Sem spadajo vsi risar-
ski elementi, ki jih naredimo v
Flashu ali uvozimo, animirani
elementi, gumbi, bitne slike
(uvažanje smo spoznali v prej-
šnjem članku), zvočni elementi
in videoelementi (ki jih moramo
prav tako uvoziti v Flash). Bolj
preprosto povedano, vse, kar
shranimo v knjižnici, je simbol.
Simboli v knjižnici so lahko taki,
ki jih naredimo v Flashu (teh je
največ), in taki, ki jih v Flash
uvozimo.
Primerek pa je izraz, s katerim
imenujemo vsakokratno pojavi-
tev simbola na prizorišču (torej
delovni površini). Iz te definicije
sledi, da ima lahko simbol več
primerkov na prizorišču, saj lah-
ko iz knjižnice prekopiramo na
prizorišče poljubno število pri-
merkov simbola. Primerek se ve-
de kot kopija simbola, v resnici
pa ni, ampak je le vrsta povezave
na simbol v knjižnici, saj poljub-
no število primerkov na prizori-
šču skoraj nič ne poveča velikosti
datoteke.
Iz opisa sledi, da ob pravilni
uporabi knjižnice najprej naredi-
mo simbole in nato njihove pri-
merke uporabljamo na prizori-
šču. Primerkov enega simbola je
lahko na prizorišču poljubno ve-
liko in vsak dejansko, v obliki
povezave, samo »kaže« na simbol
v knjižnici. To ima dve glavni
prednosti:
7 ne glede na število primerkov
enega simbola na prizorišču je
velikost datoteke praktično odvi-
sna le od simbola v knjižnici;
7 če spremenimo simbol v knji-
žnici, se avtomatsko spremenijo
vsi primerki tega simbola na pri-
zorišču.
Izdelava simbola v knjižnici
Simbol v knjižnici lahko izdela-
mo tako, da izbrani predmet pre-
tvorimo v simbol ali pa simbol
naredimo od začetka.
Prvi način je vsekakor lažji. V
tem primeru že izdelan element
na prizorišču označimo (orodje
za označevanje) in z uporabo
ukaza Insert Convert to Sim-
bol ali kar bližnjice F8 (veščemu
uporabniku poznavanje bližnjic
zelo koristi) se nam pokaže okno,
prikazano na sliki 1.
Ime simbola v knjižnici naj bo
logično, tako da lahko že iz njega
približno ugotovimo, kaj ta sim-
bol predstavlja. V velikih projek-
tih z več sto simboli v knjižnici je
smiselno poimenovanje nujno
potrebno. V razdelku Behavior
istega okna imamo tri možnosti
nastavitve tipa simbola v knjižni-
ci:
7 Animiran izrezek (Movie
Clip) je najbolj priporočljiv, ka-
dar ne vemo, kaj bi izbrali. Mor-
da se sliši smešno, vendar je za za-
četnega uporabnika to pojasnilo
zadovoljivo. V pravem pomenu
pa gre za uporabo simbola, ki je
sam znotraj sebe animiran (več o
tem v enem od prihodnjih član-
kov).
7 Gumb (Button) uporablja-
mo, kadar izdelujemo gumbe, ki
jih običajno kasneje uporabimo
v kombinacijami z akcijami, ki
našemu projektu dodajo interak-
tivnost.
7 Grafiko (Graphic) uporabi-
mo, kadar smo prepričani, da
bomo simbol uporabili na prizo-
rišču le kot grafični element. To
se največkrat uporablja pri sin-
hronizaciji (pravi pomen boste
spoznali v enem od prihodnjih
člankov).
7 Druge nastavitve v tem oknu
na tej stopnji niso pomembne.
Po drugem načinu izdelave
simbola v knjižnici naredimo
simbol na novo od začetka, z
uporabo ukaza Insert New
Simbol (Ctrl F8). Pojavi se nam
isto okno in po potrditvi vpisa
imena in izbiri tipa pridemo v
področje ustvarjanja simbola. To
vidimo po dveh stvareh: naslovni
vrstici (že v prvem članku sem
poudarjal njeno veliko pomemb-
nost) in po tem, da se nam delov-
no prizorišče prikaže brez mej
dokumenta. Primer naslovne vr-
stice med ustvarjanjem simbola
prikazuje slika 2.
Ista naslovna vrstica se pojavi
tudi med poznejšim urejanjem
in spreminjanjem simbola. Sim-
bol spreminjamo tako, da dva-
krat kliknemo na njegovo ikono
v knjižnici ali na njegov prime-
rek na prizorišču ali pa da upora-
bimo ikono v naslovni vrstici, le-
vo od okna za spreminjanje po-
večave, ki je prikazana na sliki 2.
Takrat se nam delovno prizorišče
Zgoraj slika 1. Pretvorba predmeta v simbol v knjižnici.
Spodaj slika 2. Naslovna vrstica in ikona za urejanje simbolov.
t Library - Audi detovnaJIa
Sntmlran tzrezek — -^
grafika -J
MovleCIlB IS.nHürcBCS
E autSznak Graphic f8, mar« 2QÖ5 23:02:52
mapa ■
gumu -
I Gumbi j j.^.j j
krtsil
■fe] bop
hotf
m k«g
aia t> u
E'^U'jn
Button
Button
Button
lt. ]ar,uar -.-V il.'Ji
It. )5nuči 200S- Zt^Sf
M.Jauar&t» 21 :>!:(«
14. jsrwHJOS J1:5H (11
I«. rrkKLt 2005
Ül—brisanje ii knjižnice
L lastnosti
nova mapa
l— rtov simbol
meni z dodatnimi
moznoslni
- o k no za predogled
■ glave stolpcev
Slika 3. Knjižnica.
smo že omenili, je primerek vsa-
ka pojavitev simbola na prizori-
šču. To izvedemo tako, da pri-
memo in povlečemo simbol iz
knjižnice na prizorišče (Drag &
Drop).
Primerke na prizorišču seveda
lahko tudi spreminjamo. V
osnovi jim spreminjamo sedem
glavnih parametrov: položaj, ve-
likost, usmeritev, nagib, svetlost,
barvni odtenek in prosojnost.
Primeri so prikazani na spletni
obraz naredili naenkrat in ga
shranili kot obraz, pozneje se-
stavnih delov (oko, usta itn.) ne
bi mogli več uporabiti. Ugnezde-
nost simbolov pa najlažje vidimo
v naslovni vrstici med urejanjem
posameznega simbola. Primer na
sliki 5.
Povzetek
Spoznali smo pomen in upora-
bo knjižnice ter dva zelo po-
membna pojma: simbol in pri-
Zgoraj slika 4. Kombinirani simbol, sestavljen iz več ugnezdenih simbolov.
Spodaj slika 5. Ugnezdeni simboli.
A
prikaže brez mej dokumenta (kot
pri ustvarjanju simbola) ali pa se
preostali del prizorišča zamegli in
lahko urejamo samo simbol.
Uporaba knjižnice
Potem ko smo ustvarili simbole
v knjižnici, pa bi končno seveda
radi videli knjižnico in simbole v
njej. To storimo z ukazom Win-
dow Library ali bližnjico
F11. Primer knjižnice prikazuje
slika 3.
Ko vklopimo knjižnico, se ta
pojavi v obliki palete. Uporaba
knjižnice je zelo preprosta. Glav-
ne ikone in pojmi so prikazani na
sliki 3. Vidimo, da sta seznam in
ureditev simbolov v knjižnici po-
dobna ureditvi map in datotek v
Windows Explorerju na disku
računalnika. Za večjo pregle-
dnost je priporočljivo skupine
podobnih simbolov shranjevati v
mape. Na primeru s slike 3 je v
knjižnici ustvarjena mapa Gum-
bi scena3 in znotraj nje so simbo-
li, ki tja smiselno spadajo. Upo-
raba knjižnice je olajšana tudi z
ikonami pred vsakim simbolom,
ki nam povedo, katere vrste je
simbol (animiran izrezek, gumb
ali grafika). To je napisano tudi v
drugem stolpcu knjižnici. Zelo
koristno je tudi okno za predo-
gled, kjer lahko vidimo, kakšen
je posamezni simbol v knjižnici.
Če je to animiran izrezek, ki vse-
buje animacijo, jo lahko pogle-
damo kar v tem oknu.
Izdelava primerkov
na prizorišču
Po izdelavi simbolov v knjižnici
je naslednji korak njihova upora-
ba na prizorišču kot elementov
animacije ali pa samo kot nava-
dnih grafičnih elementov. Kot
strani Grafičarja (simbol v knji-
žnici je tekst).
Kot smo že omenili, je ena iz-
med prednosti uporabe simbo-
lov in njihovih primerkov tudi
lastnost, da če spremenimo sim-
bol v knjižnici, se avtomatsko
spremenijo vsi primerki tega
simbola na prizorišču (primer na
spletni strani Grafičarja).
Kombinirani simboli
Ko na prizorišče postavljamo
primerke simbolov in iz njih iz-
delamo element, ga lahko nato
spet shranimo v knjižnico kot
simbol. Tako je ta simbol v knji-
žnici v bistvu sestavljen iz več
ugnezdenih simbolov. Primer na
spletni strani Grafičarja prikazu-
je slika 4.
Tako vidimo, da je simbol
obraz sestavljen iz simbolov gla-
va, usta, nos, oko. V simbolu oko
je še ugnezden simbol zrklo. Na-
men ugnezdenih simbolov je
modularnost izdelave in mo-
žnost kasnejše uporabe posame-
znih sestavnih delov. Kajti če bi
merek. Brez uporabe teh elemen-
tov animacij v Flashu praktično
ne moremo izdelovati. Naučili
smo se, kako ustvarimo simbol,
kakšne vrste simbolov poznamo
in kako jih pozneje tudi urejamo.
Spoznali smo, kako ustvarimo
primerek simbola na prizorišču.
Natančno smo si pogledali tudi
paleto knjižnice z njenimi najpo-
membnejšimi elementi in ikona-
mi. Na koncu smo spoznali še
pomen in ustvarjanje kombinira-
nih simbolov.
Primeri, povezani z tem član-
kom, so na spletni strani
www.delo.si/graficar (začasno v
rubriki ZADNJA ŠTEVILKA,
kasneje pa v rubriki oziroma oknu
ARHIV/Grafičar2006/Grafičar
1/2006).
Andrej ISKRA
Univerza v Ljubljani
SLIKOVNA ANALIZA
SODOBNO ORODJE ZA OVREDNOTENJE KAKOVOSTI GRAFIČNIH MATERIALOV
Uvod
Računalniško podprto procesi-
ranje in obdelava digitalnih slik
se že vrsto let uspešno uporablja-
ta na različnih področjih naravo-
slovja in tehnike. Poleg medici-
ne, biologije, astronomije, geo-
grafije najdemo vse več aplikacij
tudi v papirništvu in grafični de-
javnosti, zlasti pri nadzoru indu-
strijskih procesov in izdelkov.
Med klasične primere uporabe
sodijo določanje parametrov po-
sameznih vlaken (dolžina, debe-
lina, porazdelitev velikosti), ugo-
tavljanje učinkovitosti odstranje-
vanja tiskarske barve iz papirja s
postopkom flotacijskega dein-
kinga, ovrednotenje strukture
papirja v z-smeri in kakovosti od-
tisa pri kapljičnem tisku (blee-
ding, wicking, slovensko [ra]zli-
vanje in nazobčanje).
V zadnjem času pa se je uvelja-
vilo nekaj pristopov, ki omogo-
čajo učinkovito reševanje proble-
matike kakovosti strukture - zla-
sti površine - papirja in odtisa;
nekatere predstavlja ta prispevek.
Slikovno procesiranje
in analiza
Sistem za snemanje (zajem) in
obdelavo digitalne slike prikazu-
je slika 1. Motiv predmeta, ki ga
želimo analizirati, posnamemo s
pomočjo skenerja, CCD- ali vi-
deokamere, po potrebi v poveza-
vi z dodatnimi optičnimi inštru-
menti, kot sta mikroskop ali pro-
filometer. Videokartica (frame
grabber), ki je v računalniku,
pretvori analogni električni si-
gnal iz naprave za zajemanje slike
v digitalno sliko, ki je sestavljena
iz dvodimenzionalne mreže sli-
kovnih elementov - pikslov. Sli-
ko računalnik z ustrezno pro-
gramsko opremo obdela (slikov-
no procesiranje), čemur običajno
sledi še izluščenje koristnih infor-
macij (slikovna analiza) v obliki
številčnih podatkov. Med po-
stopke slikovnega procesiranja
spadajo poleg aritmetičnih, geo-
metričnih, točkovnih in morfo-
loških operacij na slikovnih ele-
mentih tudi digitalno filtriranje
in Fourierova transformacija, ki
ju bomo spoznali v nadaljevanju.
Slikovna analiza pa vključuje po-
stopke, kot so določanje poraz-
delitve sivinskih vrednosti (histo-
grama tonov) slike, povezovanje
slikovnih elementov s podobni-
mi sivinskimi vrednostmi v večje
delce, njihovo štetje ter določa-
nje velikosti in oblike ipd.
Hrapavost papirja in kartona
V papirništvu že desetletja uve-
ljavljene tehnike za določanje
hrapavosti oziroma gladkosti -
Bekk, Bendtsen, PPS - imajo
številne pomanjkljivosti. Tako
gre pri vseh za precej grobe, ne-
natančne metode, ki temeljijo na
posrednem načinu merjenja vo-
lumna ali časa pretečenega zraka
in ne omogočajo razlikovanja
med posameznimi velikostnimi
razredi oziroma območji hrapa-
vosti (mikro- ali makrohrapa-
vost). Zaradi kontaktnega prin-
cipa merjenja tudi ne dobimo
uporabnih informacij o resnični
topografiji merjene površine
vzorca.
V svetu se za merjenje površine
vzorcev papirja in kartona tako
pri nadzoru procesov v proizvo-
dnji kot v raziskovalnih laborato-
rijih zadnja leta izredno hitro
uveljavljajo nekontaktne profilo-
metrične tehnike. V uporabi so
različni načini karakterizacije po-
vršine: interferometrija, triangu-
lacija in konfokalna ali autofokus
profilometrija, topografska vr-
stična elektronska mikroskopija
(SEM). Na finskem papirnem
inštitutu KCL v Helsinkih upo-
rabljajo konfokalni laserski profi-
lometer |JScan (slika 2) podjetja
NanoFocus. Točkovni merilni
senzor zazna spremembe površi-
ZAJEM SLIKE
DIGITALIZACIJA
PROCESIRANJE IN ANALIZA
optični skener
kamera CCD
videokamera
H J

videokartica
računalnik
■ ■ L-.,., ^ vViY.V i».«*"**	•V,."	Uh J: i -r. :.-■, i * • ■ • J* r
1. ♦»■♦< M.|- : jvS:::: i i ^ "•< : J« 1		• ■ v •
programska oprema
Slika 1. Shematski prikaz sistema za snemanje in obdelavo digitalne slike. Desno zgoraj slika 2. Laserski profilometer NanoFocus pScan s konfokalnim senzorjem.
www.mondibp.com
manctt
™ business paper
Kako si lahko
popestrite življenje?
IQ - the ideal paper solution.
Če si želite popestriti življenje, potem so IQ
večnamenski barvni papirji idealna rešitev. Saj
so Vam naši IQ papirji različnega formata in
gramature na voljo v 34 izbornih barvah. In ravno
to je tisto, kar potrebujete, da bi Vaša pisarniška
opravila bila privlačnejša! Z IQ barvami življenje
res postane pestrejše.
Naš kontaktni naslov: mondibpscp@mondibp.com
A member of the Anglo American pic group
o
ne z 1-mikronsko horizontalno
in 0,1-mikronsko vertikalno lo-
čljivostjo. Njegovo delovno ob-
močje v navpični smeri znaša 1
mm, zaradi česar se lahko upora-
blja tudi za ovrednotenje močno
hrapavih površin.
S profilometrom je možno me-
riti tako enodimenzionalne - li-
nijske - profile kot tudi izbrano
dvodimenzionalno območje po-
vršine vzorca, pri čemer lahko z
uporabo ustrezne look-up tabele
(LUT) barvno simuliramo sto-
pnjo njegove hrapavosti (slika 3).
Za ovrednotenje vzorca velikosti
10 x 10 mm je pri 5-mikronski
ločljivosti v x-smeri in 20-mi-
kronski v y-smeri potrebno vzor-
čenje milijona točk, kar traja pri
hitrosti skeniranja 3 mm/s pri-
bližno 40 minut. Računalniški
program izračuna iz dobljenih
podatkov različne parametre
hrapavosti površine papirja oz.
kartona skladno s standardom
ISO 4287/2000: RMS hrapavost
(Rq), Ra, Rsk, Rku, itn. Doblje-
no sliko lahko tudi digitalno fil-
triramo in celotni profil neena-
komernosti površine tako loči-
mo v dve komponenti: na mi-
krohrapavost, ki je posledica
vpliva posameznih vlaken in/ali
pigmentnih delcev (krajše valov-
ne dolžine), in na makrohrapa-
vost oz. valovitost, ki jo povzro-
čajo zlasti skupki vlaken (daljše
valovne dolžine). Tako lahko
preučujemo vpliv tehnoloških
parametrov pri izdelavi papirja,
premazovanju in glajenju na hra-
pavost površine v različnih veli-
kostnih območjih (slika 4) ali pa
razlikujemo med vzorci papirjev,
kjer običajne metode merjenja
hrapavosti ne pokažejo razlik.
Neenakomernost odtisa -
mottling
Podobno obliko slikovnega
procesiranja lahko uporabimo
tudi pri ovrednotenju stopnje
neenakomernosti odtisa, nežele-
nega pojava, do katerega prihaja
tako pri klasičnih kot pri digital-
nih tiskarskih tehnikah. Različne
papirje za kapljični tisk smo poti-
skali z Epsonovim pisarniškim
tiskalnikom, 4 x 4 cm velika po-
Slika 3. Linijski profil in površina vzorca premazanega kartona (desno): različna obarvanost odraža topografsko heterogenost.
Slika 4. Primerjava hrapavosti treh pa-
pirjev za časopisni tisk: vzorec PS2 ima
v primerjavi z drugima dvema večjo ma-
krohrapavost.
Slika 5. Neenakomernost cian (levo) in magenta (desno) odtisov na štirih papirjih za
kapljični tisk.
Slika 6. Testna forma za preizkušanje okroglosti natisnjenih pik.
lja cian in magente odtisov po-
skenirali in digitalne podatke fil-
trirali z ustreznim Gaussovim
filtrom (slika 5). Pri odtisih, kjer
gre za zelo fino neenakomernost
v intenziteti - t. i. zrnavost ali
grahavost -, doseže krivulja na
sliki 5 maksimum pri nižjih va-
lovnih dolžinah, medtem ko je
krivulja z visokimi vrednostmi
mottlinga v območju višjih va-
lovnih dolžin značilna za odtis
pri »pravem« mottlingu oziroma
neenakomernosti večjih dimen-
zij. Diagrama kažeta, da se odtisi
testiranih vzorcev razlikujejo ve-
činoma le v zrnavosti: najbolj
neenakomerna sta cian (levo) in
magenta (desno) odtisa vzorca
IJ_skl, pri katerih lahko že s pro-
stim očesom zasledimo grahasto
strukturo. Opazimo tudi, da je
potek krivulj pri obeh barvah ze-
S slikovno analizo smo raziskali
vpliv nastavitev tiskanja - Eve-
ryday, Normal, Best - na okro-
glost natisnjenih pik pri običaj-
nem pisarniškem tiskalniku HP
DeskJet 5550. Kot tiskovni ma-
terial smo uporabili 80-gramski
večnamenski grafični papir. Za-
nimali so nas črno potiskani
vzorci krožcev različnih velikosti
- vzorci A, Bin C: 20,60 in 100
pik -, motive smo skenirali pri
dveh ločljivostih 600 in 1000 dpi
okroglosti pri tej ločljivosti v
vseh primerih nižje od tistih pri
600 dpi, saj sta zaradi gostejše
»mreže« nazobčanost pik in s tem
odstopanje od idealne, pravilne
okrogle oblike večja.
Formacija papirja
in markiranj'e
»Oblačnost« oz. neenakomeren
pregled je posledica neenako-
merne porazdelitve mase (vla-
lo podoben, kar priča o uporab-
nosti metode.
Okroglost natisnjenih
pik pri kaplj'ičnem tisku
Poleg neenakomernosti odtisa
(mottlinga), nazobčanja (wic-
king) in [ra]zlivanja (bleeding)
tiskovnih elementov je eden
glavnih pokazateljev kakovosti
odtisa pri kapljičnem tisku geo-
metrijska pravilnost natisnjenih
okroglih elementov (slika 6). Z
novejšimi tiskalniki je moč nati-
sniti pike, pri katerih je volumen
kapljice črnila vsega nekaj piko-
litrov (1 pikoliter =10' l), s či-
mer lahko ob uporabi primerne-
ga premazanega papirja dobimo
zelo jasen, oster izpis fotografske
kakovosti.
Slika 7. Povprečna okroglost natisnjenih pik pri nižji (levo) in višji (desno) ločljivosti
skeniranja: optimalno razlikovanje med kakovostmi tiskanja omogoča vzorec C,
poskeniran pri 1000 dpi.
Slika 8. Ovrednotenje formacije in markiranja s pomočjo Fourierove transformacije.
Levo zgoraj: originalna slika; desno zgoraj: ohranjena le pravilna struktura (markira-
nje); desno spodaj: zgolj prisotnost naključnega vzorca kot posledica formacije.
ter na slikah določili povprečno
okroglost elementov. Razpon
okroglosti znaša od 0 do 1, višje
vrednosti pomenijo boljši izpis.
Rezultati (slika 7) kažejo, da je
za zadovoljivo razlikovanje med
različnimi kakovostmi tiskanja
(npr. med Normal in Best) pri-
poročljivo uporabiti motiv C in
višjo ločljivost skeniranja (1000
dpi), saj se šele tako pokažejo ja-
sne razlike v povprečni okroglo-
sti natisnjenih elementov. Opa-
zimo lahko, da so vrednosti
kna, polnila itn.) v papirnem li-
stu. Poleg tega so na površini pa-
pirja pogosto vidni odtisi sita
in/ali klobučevin, s katerimi pri-
haja papir v stik med postopkom
izdelave. S pomočjo transmisiv-
nega optičnega skenerja in sli-
kovne analize lahko oba pojava
identificiramo, ločimo in kvanti-
tativno ovrednotimo.
Posneto digitalno sliko, na ka-
teri sta jasno vidna tako neena-
komerna formacija kot vzorci
markiranja (slika 8) in ki je v obi-
čajni, prostorski domeni, s po-
sebnim matematičnim postop-
kom - hitro Fourierovo transfor-
macijo (Fast Fourier Transform,
FFT) - najprej pretvorimo v t. i.
frekvenčno domeno. Informaci-
jo, ki jo vsebuje slika v takem za-
pisu, z uporabo ustreznega filtra
namreč lažje ločimo v posame-
zne komponente. Če uporabimo
primeren filter, ki prepušča zgolj
nizke frekvence, ustrezajoče sto-
hastičnim strukturam, tj. forma-
ciji na originalni sliki, visoke
(markiranja) pa zadrži, dobimo
po ponovni transformaciji (in-
verzna FFT) v prostorsko dome-
no sliko, ki vsebuje le vzorec
oblačnosti brez odtisov (desno
spodaj). Če pa sliko filtriramo s
takim filtrom, ki prepušča le vi-
sokofrekvenčne, pravilne struk-
ture, nam po opisanem postopku
ostane slika, na kateri so le perio-
dični vzorci markiranj (desno
zgoraj). Središčna bela lisa na sli-
ki v frekvenčni domeni ustreza
naključnim strukturam, posa-
mezne bele točke, razporejene
okrog nje, pa pravilnim značil-
nostim slike. S postopkom lahko
med drugim ocenimo, kolikšen
je delež markiranja pri enako-
mernosti pregleda papirja.
Poleg opisanih primerov lahko
s postopki slikovnega procesira-
nja in analize rešimo številne
konkretne probleme, na katere
naletimo pri proizvodnji papirja
in pri analognem ali digitalnem
tiskanju. Na spletu je na voljo vr-
sta računalniških programov, na-
menjenih uporabnikom različ-
nih stopenj zahtevnosti in pred-
znanja. Eden takih, ki se odlikuje
z enostavnostjo uporabe in širo-
ko paleto algoritmov, je brez-
plačni program ImageJ avtorja
Wayna Rasbanda z ameriškega
državnega zdravstvenega inštitu-
ta (National Institute of Health,
NIH).
Zahvala
Meritve s konfokalnim laser-
skim profilometrom ter analiza
neenakomernosti odtisa so bile
opravljene v okviru mednaro-
dnega raziskovalnega projekta
COST Action E32 Characteriza-
tion of Paper Surfaces for Impro-
ved Printing Paper Grades med
dvotedenskim obiskom na fin-
skem papirnem inštitutu KCL v
Espooju maja 2005 pod vod-
stvom dr. Karija Juvonena. Go-
stitelju in sodelavcem inštituta se
zahvaljujem za pomoč pri izved-
bi meritev in seznanitvi z ome-
njenima metodama, odboru
COST E32 pa za finančno pod-
poro delovnega obiska.
Acknowledgements
Confocal laser profilometer
measurements and print nonu-
niformity analysis were perfor-
med in the frame of COST Acti-
on E32 Characterization of Pa-
per Surfaces for Improved Prin-
ting Paper Grades during my
Short Term Scientific Mission
(STSM) in May 2005 at KCL,
Finland - host dr. KariJuvonen.
The author gratefully acknow-
ledges both help and hospitality
of KCL host and staff members
as well as financial support of
COST Action E32.
Aleš HLADNIK
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
LITERATURA - internetne
povezave
NanoFocus pScan
http:llnanofocus.infolproduct overview.php?produc-
tld=8
Hewlett-Packard Supplies whitepapers -
Color advantage
http:llwww.hp.comlsbsolproductlsupp/ieslco/orad-
vantage.html
ImageJ
http:llrsb.info.nih.govlij
Številka 1 v svetu tiskarskih barv
SunChemical
Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni
Ljubljana-Črnuče vam iz zaloge ponuja popoln program
tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega
ja razreda:
OFSETNI TISK NA POLE
ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve
najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi
rastlinskih olj, primerne za vse podloge
IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje
in tisk (kartonaža, etikete ...)
popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov
za ofsetni tisk
specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne
materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...)
TACIJSKI OFSETNI TISK
(I za vse tehnike tiska
I (za lakirne enote>
i kontakt...)
la bazi vode in topil
DODATNE SERVISNE STORITVE
tima tehnologov Hartmann, d.o.o.:
• hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE,
HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s
spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom
tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda,
temperature ...) in svetovanjem našim kupcem
svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov
doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk)
k organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje
Praktičnega usposabljanja
HARTMANN
Sun Chemical, Hartmann, d.o.o.
Brnčičeva ulica 31,1231 Ljubljana-Crnuče
tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03
e-mail: igor.sun@siol.net
KAKOVOST LEPLJENE
VEZAVE - BROŠURE
1. UVOD
Aktualen pogled na pomemb-
nost in uporabnost tiskanih me-
dijev dokazuje, da potreba po
uporabi množično narašča po
vsem svetu. To potrjuje tudi dej-
stvo, daje ob koncu tisočletja Ti-
me Magazine potrdil sociološko
in kulturno pomembnost izuma
tiskanja knjig. Iznajdbo tiska Jo-
hannesa Gutenberga so izbrali za
enega najbolj odločilnih dogod-
kov v minulem tisočletju. Res je,
da se čas elektronskih medijev še-
le začenja, vendar tiskana infor-
macija je in ostaja povsod. Pred-
stavljena je v tiskanih medijih,
kot so knjige, katalogi, časopisi,
brošure in drugi tiskani mediji,
kot je embalaža.
Lepljena vezava je ena izmed
tehnik knjigoveške dodelave.
Največkrat se uporablja za izde-
lavo lepljenih brošur in redkeje za
lepljenje knjig. Brošura mora vse-
bovati informacijo in mora biti
tehnološko in oblikovno dodela-
na. Naročnik in oblikovalec po-
data porabniku informacijo in
končni videz (slika 1). Pri tem je
pomembno, da pravilno izbere-
mo format in tehniko vezave.
Pridobljeni tehnični in tehnolo-
ški podatki nam prikažejo, koli-
ko bo brošura izpostavljena me-
hanskim in drugim vplivom.
Namenu uporabe se mora prila-
goditi tudi sama brošura. Po-
membno je, da vemo, kateri cilj-
ni skupini uporabnikov bo na-
menjena, v kakšnih klimatskih
razmerah se bo uporabljala in ka-
ko dolgo naj bo uporabna.
Naloga grafične stroke je, da bo
vezana brošura poleg dobrega ti-
ska v optimalnih razmerah upo-
rabe obdržala vse prvotne lastno-
sti, funkcijo in videz. Pomemb-
no vlogo pri zagotavljanju opti-
malne kakovosti in obstojnosti
lepljene vezave imajo izbira in
delovna temperatura lepila, vrsta
papirja in obdelava hrbta knji-
žnega bloka (KB). Kako uspešni
bomo pri tej izbiri, je zelo odvi-
Brošura (brochure - angl., die Broschüre - nem.)
je manjši mehko vezan spis, broširana knjiga, navadno tanjša.
Mehka vezava (limp binding - angl.)
je tista, pri kateri je knjižni blok kakor koli povezan ali zašit in zaščiten samo
s prevleko in v platnici nima trše opore.
Lepljena vezava (die Klebebindung - nem.)
vezava, pri kateri sta vez med platnico in knjižnim blokom ter vez v samem
knjižnem bloku narejeni z lepilom.
Knjiga (book-angl., das Buch - nem.)-več trdno sešitih tiskanih listov.
Trda vezava - vsaka vezava, ki ima v platnici trdo oporo (lepenka).
Slika 1. Primer lepljene brošure (5).
sno od poznavanja vseh vrst upo-
rabljenih materialov, od nastavi-
tve strojev in naprav, na katerih
izdelujemo brošuro, do klimat-
skih razmer hrambe in uporabe.
2. STRUKTURA BROŠURE
Brošure in knjige so najzahtev-
nejši grafični izdelki. V obliki
brošur in knjig izhajajo mono-
grafije, katalogi, revije, prospekti
in drugo. Brošure imajo mehke,
knjige pa trde platnice, medtem
ko je KB v obeh primerih lahko
izdelan iz enakih materialov in z
enako tehnologijo. Kadar gre za
obsežne brošure ali knjige, je KB
lahko tudi šivan z nitjo in lepljen
v hrbtu. V takem primeru odpa-
de rezkanje brošure v hrbtu. Pla-
tnice brošure so mehke in upo-
gljive, predvsem pa lahke, zato
imenujemo to vrsto vezave tudi
mehka vezava. Pri tej zadostuje,
da nalepimo platnice le na hrbet,
pri knjigi pa jih moramo nalepiti
na gazo in predlist. Bistvena ra-
zlika med brošuro in knjigo je tu-
di v velikosti platnic. Pri brošu-
rah so najpogosteje enako velike
kot KB, pri knjigah pa so za ne-
kaj milimetrov večje.
Izdelava brošur dosega v za-
dnjem času vedno večji pomen,
predvsem zaradi cenenosti. Je
priljubljena in manj zahtevna kot
trda vezava in ni namenjena dol-
gotrajnemu hranjenju informa-
cij. Glede na navedeno prišteva-
mo brošure v nižji kakovostni ra-
zred, izdelane pa so predvsem iz
manj kakovostnih materialov.
Po uporabi jih običajno zavrže-
mo oziroma končajo kot koristni
papirni odpadek (stripi, žepni
romani, broširane revije ipd.).
Obstajajo pa tudi brošure, ki so
izdelane iz kakovostnejših mate-
rialov in so šivane s sukancem
(katalogi, debelejše revije). Poleg
klasične izvedbe brošure obstaja-
jo še druge izpeljanke, ki vsebuje-
jo posamezne dodatne sestavine,
kot so:
Slika 2. Vrste brošure (a - klasična brošura, b - klasična brošura, okrepljena s pla-
tnenim trakom, c - speta brošura, vezana kot knjiga z robovi).
STRUKTURNE PRVINE BROŠURE
LIST-
kos papirja oz. list. Izraz se uporablja v povezavi s papirnimi kodeksi - srednji
vek. Je pravokoten kos papirja, primeren zlasti za pisanje.
LEGA-
več združenih prepognjenih listov, tudizgibana knjigoveška pola (KP).
KNJIŽNI BLOK (KB) -
več papirnih listov, združenih v fizično enoto. Sestavljen je iz posameznih ali
v lege združenih listov.
HRBET-
tisti del knjige, kjer so listi ali snopiči listov med seboj povezani. V slovenščini
poimenujemo hrbet tudi del prevleke, ki ščiti in prekriva hrbtni del zaščitene-
ga knjižnega bloka.
MEHKA PLATNICA -
platnica brez opore, sestavlja jo debelejša usnjena ali pergamentna prevleka
(srednji vek).
■	klasična brošura, rezkana in
lepljena v hrbtu z dvakrat žleblje-
no kartonsko platnico,
■	klasična brošura, rezkana in
lepljena v hrbtu in stransko le-
pljena s štirikrat žlebljeno kar-
tonsko platnico,
■	brošura z nalepljeno karton-
sko platnico in obrobki,
■	brošura, okrepljena s platne-
nim trakom,
■	brošura, zašita s sukancem,
lepljena v hrbtu z dodatno gazo
in v poznejši dodelavi vezana kot
knjiga na liniji trde vezave
(LTV).
Poleg navedenih vrst obstajajo
še različne druge izvedbe, vendar
pa se v praksi redko uporabljajo.
Nekaj vrst brošur je prikazanih
na sliki 2.
Tehnološki proces grafičnega
izdelka s tiskom še ni končan.
Odtis, ki ga naredimo na tiskar-
skem stroju in ga imenujemo ti-
skarska pola (TP), vsebuje enega
ali več grafičnih polizdelkov. Te
moramo do končne uporabne
vrednosti še dodelati na tiskar-
skem stroju, če so nanj neposre-
dno vezane ustrezne naprave, v
knjigoveznici in kartonaži.
Osnovni namen odtisov v knji-
goveznici je razširjanje in hranje-
nje informacij. Glede na zahtev-
nost tehnološkega procesa po-
znamo različno število faz dela.
Za najenostavnejši izdelek je po-
trebna ena ali dve, za bolj zahtev-
ne pa precej več. Glede na to tudi
knjigoveške izdelke delimo na
manj ali bolj zahtevne. Brošure
izdelujemo na linijah mehke ve-
zave (LMV) oziroma na brošir-
nih strojih. Danes se uporabljajo
predvsem broširni stroji, ki so
neposredno povezani z drugimi
knjigoveškimi stroji (znašalno-
broširni), kar omogoča predvsem
hitrejšo izdelavo končnega izdel-
ka, brošure. Postopek izdelave
brošure vključuje izdelavo make-
te in pripravo materialov za izde-
lavo lepljene brošure, ki vključu-
je pripravo knjigoveških pol
(KP), kartonskih platnic in lepi-
la.
Broširni stroj je sestavni del
tehnološke linije za mehko veza-
vo, lahko pa deluje tudi samo-
stojno. Delo na njem sestavljajo
delovne postaje oziroma operaci-
je, ki so vlagalni sistem, rezkanje
hrbta, ščetkanje, grobi nanos le-
pila, glajenje, bočni pasovni na-
nos lepila za kartonsko platnico,
žlebljenje kartonske platnice,
združitev KB s platnico, stiskanje
v hrbtu, izlagalni sistem v pove-
zavi s troreznikom. Dodatni de-
lovni operaciji sta lepljenje gaze
ali platnenega traku na hrbet KB
in izdelava brošure s kartonskimi
platnicami, ki so okrepljene s
platnenim trakom. Navedeno
ponazarja slika 3 na strani 26.
Znano je, da klasično vezana
brošura (rezkana in lepljena v
hrbtu ter lepljena v hrbtu s kar-
tonsko platnico) lahko povzroča
težave pri odpiranju in listanju,
večkratno prelistana brošura pa
celo izgubi ravnoležnost ali pa se
kartonska platnica zaviha na-
vzgor. Sodobni broširni stroji so
opremljeni z raznimi dodatki,
kot so: dvakratno lepljenje v hrb-
tu, vezava z IR, sušenjem in upo-
raba novega lepila DOF (Disp-
O-Fusion). S tem reaktivnim
dvokomponentnim postopkom
lepljenja dosežemo tudi pri zah-
tevnejših papirjih in napačnem
teku vlaken presenetljivo dobre
rezultate.
Tisk na rok in na zahtevo
(predvsem pri digitalnem tisku)
sta dva aspekta v sodobni praksi,
ki lahko povzročata težave pri
proizvodnji brošur. Pri znašanju
zgibanih pol in sortiranju lahko
nastanejo napake, ki jih ne more-
mo več odpraviti. Zaradi poveča-
nih hitrosti je pri vezavi nujno
potrebna uporaba hitro sušečega
se lepila, vendar tak način ne
ustreza optimalnim razmeram
vezanja in ni skladen z zahtevami
o kakovosti papirja. Vendar lah-
ko kljub temu s primerno konfi-
guracijo dodelavnih strojev
ustrežemo tem novim zahtevam.
3. VREDNOTENJE
KAKOVOSTI BROŠURE
Problem kakovosti lepljene ve-
zave je precej zapleten. Novejši
podatki iz literature priporočajo,
da je pri optimiranju kakovosti
nujno treba upoštevati vrsto in
lastnosti papirja, lepila ter lastno-
sti mehanske obdelave hrbta knji-
žnega bloka. Eden izmed načinov
ugotavljanja kakovosti lepljene
vezave je preverjanje trdnosti
knjižnega bloka. Doseženo lahko
primerjamo z želenimi vrednost-
mi po priporočilih inštituta Fo-
gra in opredelimo kakovost veza-
ve.
Slika 3. Shematski prikaz postopkov izdelave lepljene brošure (vir: Marko Kumar, Tehnologija grafičnih procesov, TZS Ljubljana 1993).
3.1 VRSTE IN
LASTNOSTI PAPIRJA
Po podatkih CEPI za leto 2004
je poraba vseh zvrsti grafičnih
papirjev v Evropi okrog 49 %, od
tega je 60-70 % klasičnih ti-
skovnih papirjev, medtem ko je
poraba novejših zvrsti grafičnih
papirjev, predvsem za digitalne
tehnike tiska, okrog 30-40 % in
se zelo hitro povečuje.
Grafični papirji so papirji, med
katere glede na surovinsko sesta-
vo prištevamo naslednje osnovne
vrste:
■ časopisni papir, v gramaturi
40-52 do največ 65 g/m2, iz le-
sovinskih in/ali recikliranih vla-
knin, glede na končno obdelavo
je primeren v vseh tehnikah ti-
ska;
■	lesovinski nepremazan papir,
vsebuje najmanj 90 % lesovin-
skih vlaknin in veliko polnil, je
visoko glajen in se uporablja
predvsem kot papir za revijalni
tisk, ki se tiska v globokem tisku
ali v ofsetni tehniki;
■	brezlesni nepremazan papir,
vsebuje najmanj 90 % celuloznih
vlaknin, z dodatki polnil, pi-
gmentov, klejiv; je glajen ali ne,
vsebuje vodni znak ali ne in je
primeren za tisk ali druge grafič-
ne namene; nanos površinske
obdelave ali pigmentiranja ne
sme biti višji kot 5 g/m2;
■	premazan papir, vključuje
vse vrste papirja ne glede na vla-
Slika 4. Klasifikacija porabe grafičnih papirjev v državah CEPI/EPI za leto 2004.
kninsko sestavo, primeren je za
tisk ali druge grafične namene; je
premazan eno- ali obojestransko
z mineralnimi pigmenti, kot sta
kaolin ali kalcijev karbonat; pre-
mazan je lahko v različnih tehni-
kah, v kombinaciji z visokim gla-
jenjem; primeren je za vse vrste
tiska.
Papirničarji delijo papirje pred-
vsem glede na surovinsko sesta-
vo, tehnološki postopek izdelave
in površinsko oplemenitenje,
medtem ko jih glede na splošni
namen uporabe ločijo v pisalne
in tiskovne papirje.
Na podlagi uporabljene tehni-
ke grafične obdelave in predelave
papirja ter tehnike razmnoževa-
nja informacije pa ločimo:
■	skupino klasičnih tiskovnih
papirjev (visoki tisk: knjigo-, fle-
ksotisk; globoki tisk: linijski, ra-
strski; ploski tisk: mokri, suhi of-
setni tisk; propustni tisk: sitotisk,
ciklostil),
■	skupino novejših zvrsti ti-
skovnih papirjev, predvsem za
pisarniške in vedno bolj tudi za
druge grafične namene uporabe.
To so papirji, ki so uporabni za
vse tehnike kopiranja, fotokopi-
ranja, in papirji za uporabo v no-
vejših digitalnih tiskarskih tehni-
kah, ki vključujejo tehniko elek-
trofotografije in kapljičnega
(ink-jet) tiska.
Glede na surovinsko sestavo,
proizvodni postopek in dodelavo
ima lahko papir zelo različne la-
stnosti. Kljub temu pa je za vse
papirje značilno, da so higrosko-
pni, neizotropni (nimajo v vseh
smereh enakih lastnosti) in visko-
elastični, so nehomogeni in dvo-
strani.
Papir je higroskopen material,
njegove lastnosti se spreminjajo s
spremembami klimatskih raz-
mer v okolju. Preizkušanje papir-
ja poteka v standardnih klimat-
skih razmerah pri temperaturi 23
°C in 50-odstotni relativni vla-
žnosti ozračja. Papir je nehomo-
gen material, sestavljen iz homo-
genih materialov, kot so vlakni-
ne, polnila in z zrakom napolnje-
ne pore. Dejansko je papir ho-
mogen le na površini nekaj mi-
krometrov do nekaj milimetrov,
v smeri vlaken. Papir je dvostran
material, predvsem zaradi tehno-
loškega postopka izdelave. Papir
je lahko elastičen kot trdna snov
ali plastičen kot zelo viskozna te-
kočina - ima viskoelastične la-
stnosti. Pri delovanju manjše na-
tezne sile so vlakna elastična, pri
delovanju dovolj velike sile pri-
haja do viskoznega tečenja, to je
drsenja vlakna ob vlaknu, in do
plastične deformacije. Papir ima
v raznih smereh različne fizikalne
lastnosti, je anizotropen. To je
posledica anizotropije posame-
znih vlaken v sestavi papirja in
vzdolžne naravnanosti vlaken v
papirnem traku pri izdelavi pa-
pirja na papirnem stroju. Usmer-
jenost vlaken je pri papirju zelo
pomembna, ker vpliva na tehno-
loške pogoje pri dodelavi in pre-
delavi (tiskanje, knjigoveznica).
Vzdolžna smer je stranica lista
papirja ali lepenke, ki je bila pri
rezanju vzporedna s papirnim
trakom oziroma s potekom izde-
lave na papirnem stroju. Oznaka
je MD (MachineDirection).
Prečna smer pa je stranica, ki je
bila pri rezanju pravokotna na
papirni trak oziroma na smer iz-
delave na papirnem stroju.
Oznaka je CD (Cross Direction).
Pri tiskanju knjig je treba biti
zelo pozoren na to, da je usmer-
jenost vlaken vzporedna s hrb-
tom knjige ali brošure. V naspro-
tnem primeru se pri vlaženju in
lepljenju hrbta papir razteza
vzporedno s hrbtom in listi se na-
kodrajo. Raztezanje vlaken pri
povišani zračni vlagi je po širini
do tri-, po dolžini pa enoodsto-
tno. Pri ofsetnem tisku naj bo
smer teka papirja vzporedna z os-
jo tiskarskega valja. Žlebljenje in
upogibanje pa naj bo vzporedno
s smerjo teka vlaken.
Poznano je, da je največji pro-
blem vezanje tako imenovanih
visokokakovostnih papirjev. Ve-
lja, daje nekatere lastnosti papir-
ja mogoče doseči brez polnil,
vendar je to precej dražje. Pre-
dnost polnil v papirju pomeni iz-
boljšanje optičnih in tiskovnih
karakteristik papirja. Hkrati s
tem vplivajo tudi na lastnosti, ki
so povezane s kakovostjo vezave.
Na proces vezanja precej vplivajo
gladkost in vpojnost ter poro-
znost papirja. Poleg dobrih la-
stnosti dajejo polnila papirjem
tudi neželene lastnosti, ki se ka-
žejo v zmanjšanju mehanske od-
pornosti, slabšem klejenju papir-
ja in odpornosti proti upogiba-
nju.
Prav tako neželen pojav je tudi
prašenje papirja, ki se lahko poja-
vi že pri izdelavi, kasneje pa tudi
pri tisku in dodelavi. Polnilo po-
vzroča prašenje, ker poslabša
medvlakensko povezavo v struk-
turi papirja pri oblikovanju pa-
pirnega lista. Če je vsebnost pol-
nil visoka, se mehanske odpor-
nosti precej poslabšajo. Pri dode-
lavi papirja se je treba problemov
pri vezavi lotiti z optimalnim iz-
borom lepila.
3.2 VRSTE IN
LASTNOSTI LEPIL
Lepila lahko na splošno glede
na sestavo razvrstimo v značilne
skupine:
1.	Lepila na osnovi vode
■	naravna vodna lepila na
osnovi škroba, dekstrini, na
osnovi proteinov, z naravnimi la-
teksi,
■	sintetična vodna lepila (ime-
novana disperzijska) - polivinila-
cetatna (PVAc), kopolimeri
PVAc in poliakrilatov, kopoli-
meri PVAc in polietilena, druga
(lateksi + natrijev silikat).
2.	Lepila na osnovi organskih
topil so enokomponentna (poli-
vinilacetat, polivinilklorid, akril-
na in sintetična guma) in dvo-
komponentna (prvotno poliure-
tanska lepila s katalizatorjem).
3.	Lepila na osnovi taline - ta-
lilna lepila (so eno- ali večkom-
ponentna).
4.	Reaktivna lepila
■	polimerizacijska lepila,
■	poliadicijska lepila,
■	polikondenzacijska lepila.
5.	Mešanice lepil.
V praksi uporabljamo dve me-
todi izdelave lepljenih brošur: ve-
zava s pomočjo hladnih ali disper-
zijskih lepil in vročih talilnih
(hot-melt) lepil.
Disperzijska lepila so disperzije
ali suspenzije zelo finih trdnih, v
vodi netopnih visokopolimernih
delcev, pridobljenih v postopku
emulzijske polimerizacije. Utrje-
vanje poteka z odstranjevanjem
vode in združevanjem dispergi-
ranih majhnih delcev v film. Le-
pila potrebujejo za utrjevanje in
vezanje daljši čas. Največkrat je
osnova polivinilacetat (PVAc), ki
nastane s polimerizacijo vinilace-
tata. Poznamo različne vrste po-
livinilacetatnih lepil, ki se razli-
kujejo glede na viskoznost, hi-
trost strjevanja, odprti čas, zače-
tne lastnosti, strojne karakteristi-
ke. Za doseganje tako različnih
lastnosti vsebujejo tudi vodoto-
pne zaščitne koloide (PVA ali ce-
lulozne etre, emulgatorje), povr-
šinsko aktivne snovi, mehčala,
polnila, protipenilce, konzervan-
se ipd. Kopolimeri VAc in etile-
na imajo dobre lepilne lastnosti
na papirju, odlikujejo se pred-
vsem s kratkim časom vezanja.
Knjige, lepljene z disperzijskim
lepilom, so trajne, lepilni film je
odporen proti visokim tempera-
turam in kemijskim spremem-
bam, lepilo je elastično in brošu-
re, lepljene s tem lepilom, so pri-
merne za recikliranje. Slaba stran
je, da lepilo prodre med liste
knjižnega bloka, pojavi se nabi-
ranje lepila na hrbtu knjižnega
bloka, sušenje je počasno (tudi
do osem ur) in posledično priha-
ja do težav pri skladiščenju knjig.
Čas sušenja se skrajša z uporabo
sušilnih predorov, ki pa zahteva-
jo veliko porabo energije.
Talilna lepila so eno- ali več-
komponentna visokomolekular-
na termoplastična, brez vsebno-
sti topil v trdnem stanju. Pred
uporabo jih segrejemo, da se
zmehčajo in postanejo pri povi-
šani temperaturi tekoča, pri
ohlajevanju pa dobijo vezivne la-
stnosti. Ne vsebujejo vode ali or-
ganskega topila. Sestavljajo jih
veziva (kopolimeri EVA, SBR,
poliamidi, poliestri, nizkomole-
kularni PE, amorfni polipropi-
len), lepljive smole (na osnovi ko-
lofonije ali sintetične), voski (pa-
rafini, mikrokristalinični vosek,
sintetični vosek) in dodatki (niz-
komolekularni ogljikovodiki,
stabilizatorji, antioksidanti, pol-
nila). Z naraščajočo molekulsko
maso osnovnega polimera posta-
neta kohezija filma in viskoznost
taline višja, z zniževanjem mole-
kulske mase se kohezija in visko-
znost taline zmanjšujeta. Utrje-
vanje poteka z ohlajanjem. Veže-
jo se hitro, zato se najhitreje str-
dijo izmed vseh lepil. Pri tem
lahko nastane problem, da se str-
dijo prej, preden je omočena po-
vršina lepljenca, kar vpliva na
slabšo lepljivost. Za zagotavlja-
nje dobrega vezanja je zelo po-
memben nadzor temperature, vi-
skoznosti in uravnavanje hitrosti
nanašanja.
Marjeta ČERNIČ
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
Alenka BITENC
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 2/2006
~27
O
NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2005, STR. 33
UVOD V FLEKSOTISK 2
Slika 17. 250-kratna povečava barvnih izvlečkov na 140-linijskem rastrskem valju za fleksotisk. Avtotipijski raster je 48-linijski,
rastrske pike pa so 5-odstotne. Izvleček za cian barvo je glede na smer tiska zasukan pod kotom 7,5°, magenta pod kotom
37,5°, rumena 67,5° in črna 37,5°. Alveole rastrskega valja morajo biti zasukane pod kotom 45°.
4.5 Alveole in mostički
na rastrskem valju
Število alveol, tj. rastrskih čašic,
na površinski enoti rastrskega va-
lja določa gostota rastra, naklon-
ski kot piramidnih stranic pa nji-
hovo prostornino in širino mo-
stičkov med alveolami.
Z istim številom alveol na povr-
šinsko enoto, denimo, da jih do-
loča linijatura 80 L/cm, lahko iz-
delamo raster z majhno površino
čašic in širokimi mostički ali ta-
kega z veliko površino čašic in
ozkimi mostički.
Širina mostičkov pa ne določa
samo prostornine alveol in koli-
čine prenesene tiskarske barve,
marveč tudi obstojnost rastrske-
ga valja pri mehanski obrabi. V
praksi moramo vedno poiskati
kompromis med želeno prostor-
nino alveol in sprejemljivo traj-
nostjo rastrskega valja. Zaradi
mehanske obrabe se sčasoma
prenaša vse manj tiskarske barve.
4.6 Prenašanje
tiskarske barve
Pravilo, da rastrski valj z grobi-
mi alveolarni prenese več tiskar-
ske barve kot tisti s finimi, ne ve-
lja več. Pri današnjih rastrskih
valjih sklepamo o učinkoviti pro-
stornini alveol na podlagi prene-
sene tiskarske barve, ki je vseka-
kor tudi funkcija njihove geome-
trijske oblike. Glede na soodvi-
snost z geometrijo rastrskih čašic
je možno, da lahko fini rastrski
valj prenese več tiskarske barve
kot grobi.
Na podlagi geometrijske oblike
alveol lahko izračunamo prostor-
nino kvadratnega metra rastrske-
ga valja v kubičnih centimetrih.
Izračun temelji na površini, glo-
bini in kotu piramidnih stranic.
Ker ne more popolnoma upošte-
vati oblike alveol, saj ta niti ni
popolnoma konsistentna po vsej
površini valja, in ker se iz rastr-
skih čašic nikoli ne prenese vsa
tiskarska barva, je taka informa-
cija lahko zgolj teoretična smer-
na vrednost.
4.7 Sukanje rastra in moare
Rastrska struktura natisnjene
reprodukcije je najmanj vidna,
če je zasukana pod kotom 45 ali
135°. To v klasičnem barvnem
tisku, še manj pa v fleksotisku, ni
mogoče; v prvem primeru lahko
pod tem kotom zasukamo samo
enega izmed barvnih izvlečkov, v
drugem je ta kot rezerviran za al-
veole rastrskega valja. Barvnih
izvlečkov ne moremo sukati pod
standardnimi koti (cian 15°, ma-
genta 75°, rumena 0° in črna
135°, tudi 75, 15,0 in 45°), kar
povzroča dodatne zaplete z moa-
re učinki:
<	klasični moare nastane z na-
pačnim sukanjem rastra v barv-
nih izvlečkih;
<	moare rastrskega valja na-
stane takrat, ko njegova struktu-
ra preveč odstopa od kota 45 oz.
135°;
<	moare linijature nastane pri
napačnem razmerju med linija-
turo tiskovne forme (klišejev) in
linijaturo rastrskega valja ali pri
napačnem sukanju avtotipijskih
rastrov glede na izbrani rastrski
valj;
<	tonski moare nastane zaradi
nepravilno sukanih dominan-
tnih barvnih izvlečkov. Izvlečki
za barve z dominantnim tonskim
obsegom in/ali risbo morajo biti
zasukani tako, da se v kritičnih
tonskih območjih ne pojavi mo-
are;
<	moare raztezanja je posle-
dica enostranskega raztezanja ti-
skovnih form (klišejev ali ovoj-
nih plošč);
<	barvni moare nastane zara-
di različnega prenašanja proce-
snih tiskarskih barv pa tudi zara-
Slika 18. Različni pojavi moareja.
di njihove neusklajene kemijske
sestave ali reologije;
<	tlačni moare povzroča pre-
visok tiskovni tlak ali kemijske
sestavine tiskarskih barv, zaradi
katerih nabreknejo tiskovne for-
me, tako da se tiskovni tlak ne-
nadzorovano poveča;
<	strojni moare povzročajo
ekscentrični rastrski ali ploščni
valji - neprimerno skladiščenje;
<	moare zaradi obrabe po-
vzroča prevelik pritisk strugala
(rakla) na rastrski valj. Zato se
povečajo mostički in spremeni
rastrska struktura, kar vodi do
nastanka moareja.
Slika 19. Ena izmed mnogih možnosti
za sukanje rastrske strukture pri štiri-
barvnem fleksotisku.
5. DOZIRANJE
TISKARSKE BARVE
Doziranje tiskarske barve na ti-
skovno formo je mogoče na dva
načina:
a)	z iztisnim tlakom,
b)	s strgalom (raklom).
5.1 Doziranje
z iztisnim tlakom
Doziranje z iztisnim tlakom
pomeni, da se potrebna količina
tiskarske barve definira z iztisom
med jemalcem in rastrskim va-
ljem. Pri majhnem iztisu (tlaku)
se prenese veliko tiskarske barve,
pri velikem pa malo.
Dejavniki, ki vplivajo na želen
iztis, so razmerje med alveolarni
in mostički na rastrskem valju ter
prostornina površinske enote ra-
strskega valja, pri jemalcu barve
pa:
-	debelina gumijeve prevleke,
-	trdota gumijeve prevleke,
-	prenosni faktor gumijeve
prevleke,
-	obodna hitrost glede na
rastrski valj,
-	dolžina in ukrivljenost
ter ležaji jemalca barve.
K navedenemu je treba dodati
še reološke lastnosti tiskarske
barve in tiskovno hitrost, da bi
nastavili pravilni iztisni tlak med
jemalcem in rastrskim valjem;
slika 20.
5.2 Prenašanje tiskarske
barve pri doziranju
z iztisom
Količina prenesene tiskarske
barve je tu popolnoma odvisna
od tiskovne oziroma kotne hitro-
sti tiskovnih valjev.
Z naraščajočo hitrostjo se zvi-
šuje zastojni tlak v tiskarski barvi
in učinkuje proti iztisnemu tla-
ku; lahko je celo višji. Uščip med
jemalcem in rastrskim valjem se
nenadzorovano zmanjšuje in
prepušča vse več tiskarske barve,
tako da se rastrski valj nabarva
bolj, kot je želeno. Ta učinek je
primerljiv z akvaplaningom pri
hitri vožnji avtomobila; slika 21
na strani 30.
Fizikalna odvisnost zastojnega
tlaka od hitrosti je opisana z ma-
tematičnimi obrazci, ki pa na
splošno povedo, da se pri višji hi-
trosti prenese večja količina ti-
skarske barve.
Seveda se s tem spreminja tudi
upodabljanje tonov. Primeren
iztisni tlak pri dani tiskovni hi-
trosti lahko torej določimo s ti-
skom primerne testne forme in
denzitometričnim merjenjem.
TISKARSKE BARVE
VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE
Huber, Hostmann & Steinberg,
Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi,
Info Lab	
	• SKALNE barve (Unicum®,
	Rapida®, Reflecta®, Resista®)
	• PANTONE® osnovne nianse
SVETOVANJE	• HKS® osnovne nianse
IN SERVIS	• ROTO heat in cold set barve
	• SPECIALNE barve (Tyvek,
	Syntape, Folien)
SEDEŽ V	• ECO barve
LJUBLJANI	• LAKI (disperzijski, ofsetni, UV)
	• pomožna sredstva
	• FLEKSO barve na vodni in
TORAY	organski osnovi
polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in
Dantex razvijalni stroji.
mešanje iz barvnih
koncentratov
maksimalna pigmentacija barv
odlična kakovost
barve tipa sveže, folije,
plakatne, brez vonja
(tudi dc), uv
kratki roki Izdelave
MESALNICA
OFSETNIH
TISKARSKIH
BARV
Zastopa in prodaja
PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin
1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27
elektronska pošta: perla@siol.net
Slika 20. Tiskovni člen na fleksotiskarskem
stroju: tiskovni valj A, ploščni valj B, rastrski
valj C, jemalec z gumijasto prevleko D,
barvnik s tiskarsko barvo E, iztis oziroma
tlak med jemalcem in rastrskim valjem, s
katerim doziramo tiskarsko barvo, F, ti-
skovni material G.
NABARVANJE V FLEKSOTISKU
	
minimalna hitrost	maksimalna hitrost
Slika 21. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z iztisnim tlakom
pri majhni in veliki tiskovni hitrosti.
smer vrtenja
takoj po raklanju
po 0,1 sekunde
Slika 22. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z raklanjem.
Za štiribarvni tisk z enakomer-
nim upodabljanjem barv v vsej
nakladi pa doziranje in prenaša-
nje tiskarske barve zgolj z izti-
snim tlakom ni primerno. Za te
vrste del moramo nujno upora-
biti doziranje s strgalom oz. ra-
klanje na vseh tiskovnih členih;
tudi na tistih za tiskanje procesne
in globoko črne. Prvo uporablja-
mo za tiskanje rastrskih repro-
dukcij, drugo kot dodatno barvo
le za tiskanje besedila, ki mora
imeti zelo črne znake.
Ker pa se tudi v fleksotisku vse
bolj uveljavlja nadomeščanje sive
komponente GCR z dominan-
tno črno barvo, mora biti tudi
procesna črna temu prilagojena.
Vsekakor je zelo temna, zato za
besedilo ni treba uporabljati do-
datnih tiskovnih členov. Merilni
trak je resnično bolje natisnjen.
Črn tekst bo še bolj črn, če ga bo-
mo tiskali kot dodatno peto bar-
vo.
5.3 Doziranje s strgalom
Strganje tiskarske barve s povr-
šine rastrskega valja ali raklanje
ima nalogo, da se tiskovna forma
ne glede na tiskovno hitrost in
reologijo tiskarske barve vedno
nabarva z enako količino. To je
Lahko povzamemo, da raklanje	5.4 Kotna nastavitev rakla
rastrskega valja zagotavlja enako-
merno nabarvanje ne glede na ti-	Pozitivno in negativno nastavi-
skovno hitrost in reologijo (vi-	tev rakla ponazarjata sliki 27 in
skoznost) tiskarske barve.	28. Več možnosti za nastavitev je
Tiskovni členi z raklom so na	pri pozitivnem tudi skupnem te-
fleksotiskarskih strojih različno	ku, manj pa pri negativnem ali
zasnovani in konstruirani; to ilu-	proti teku. Pozitivne nastavitve
strirajo slike 24, 25, 26 in 27.	od 45 do 65° so najbolj običajne.
želeno prav pri vseh tiskovinah,
ki jih realiziramo v fleksotisku,
zato je vse več sodobnih strojev
opremljenih s strgali nad rastr-
skimi valji; slika 22.
Strgalo oziroma rakel je iz ela-
stičnega jeklenega traku debeline
0,1 mm in osdlatorno strga (giba
se levo in desno vzdolž osi rastr-
skega valja) prebitek tiskarske
barve, tako da kot v globokem ti-
sku v alveolah ostane samo žele-
na količina tiskarske barve. Rob
rakla, ki strga površino, ima lah-
ko majhne raze, mora pa biti po-
polnoma raven in redno brušen.
Obstajajo pa tudi tako imeno-
vani planparalelni rakli, tak je
denimo MDC-rakel, ki nimajo
koničnega, marveč rezilo popol-
noma enake debeline po vsej širi-
ni. Zaradi obrabe se ne debeli,
kar dolgoročno zagotavlja popol-
noma enakomerno nabarvanje
pa tudi brusiti ga ni treba; sliki
23AinB.
Rakel lahko ob rastrski valj na-
stavimo z različnim tlakom in
pod različnimi koti: »pozitivno«
je nastavljen v smeri vrtenja ra-
strskega valja, »negativno« pa na-
sproti vrtenju, kar pa vsekakor
vpliva na preneseno količino ti-
skarske barve.
delovno območje
/m
/ i
Slika 23A. Klasični rakel ima konično rezilo, ki postaja zaradi obrabe vse bolj topo.
Zaradi tega se spreminja povečanje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija, ki
ni konstantna niti med isto naklado niti med nakladami.
debelina lamele
delovno območje
strgalna debelina

s2ZZ3
Slika 23B. Rakel MDC ima planparalelno rezilo, ki zaradi obrabe ne otopi. Poveča-
nje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija je konstantna ne le med eno nakla-
do, marveč v vsej uporabni dobi rakla.
FLEKSOTISKARSKE PLOŠČE
tiskovni
valj
barvnik
Slika 24. Tiskovni člen s štirimi valji ima v barvniku (koritu s tiskarsko barvo) jemalec,
ki nabarva rastrski valj, ta pa po raklanju tiskovno formo na ploščnem valju.
rakel
tiskovni valj
barvnik
Slika 25. Tiskovni člen s tremi valji nima jemalca, pač pa se v barvniku vrti neposre-
dno rastrski valj, ki po raklanju nabarva tiskovno formo na ploščnem valju.
komorni rakel
tiskovni
valj
Slika 26. Tiskovni člen z raklom v obliki komore, zato komorni rakel, nima barvnika,
pač pa tiskarska barva prihaja skozenj kot skozi šobo in se pod pritiskom vbrizga v
alveole.
5.5 Površinska
ukrivljenost jemalca
Gumijasta prevleka jemalca v
barvniku mora biti površinsko
ukrivljena navzven, to je izboče-
na ali bombirana. Pri nizkem iz-
tisnem tlaku se rastrskega valja
dotika samo v sredini (slika 29A)
in ga samo tam tudi nabarva. Ko
ga povečamo, se površina valja
poravna in enakomerno pritisne
ob rastrski valj, ki ga tudi enako-
merno nabarva. Tudi iztisni tlak
6. IZDELAVA
TISKOVNE FORME
6.1 Fotopolimerne
tiskovne forme
Večina nekovinskih tiskovnih
form za knjigotisk in fleksotisk
so danes fotopolimerne tiskovne
forme. V zgodovino grafične
tehnologije so prišle okrog leta
1970. Hkrati je bil izveden po-
skus, da bi se uporabljali tudi ka-
kšni drugi materiali, vendar pa so
Slika 29A.
Slika 29B.
Slika 27. Pozitivna nastavitev rakla:
strmi kot A, normalni kot B, C, položni kot D.
Slika 28. Negativna nastavitev rakla.
Slika 29C.
je enakomeren in omogoča učin-
kovito doziranje tiskarske barve;
slika 29B.
Če pa je jemalec na sredini vbo-
čen, celo pri povečanem tlaku
nabarva rastrski valj samo na
koncih, v sredini pa ne. Precizno
doziranje tiskarske barve je ne-
mogoče, pretirano povečanje iz-
tisnega tlaka pa povzroči, da se
ukrivi celo os jemalca; slika 29C.
se vse do danes še vedno ohranile
tiste, ki se jih pridobi s fotopoli-
merizacijo.
V dostavnem stanju je plošča
sestavljena iz fotoobčutljivega
monomera. Pod vplivom svetlo-
be določene valovne dolžine, ki
na ploščo pada čez negativ, pride
do fotopolimerizacije. Pri tem
topljiv monomer prehaja v neto-
pljiv polimer. Osvetljena mesta
FOTOPOLIMERNE TISKARSKE PLOŠČE
postanejo tiskovni elementi, ne-
osvetljeni monomer pa se raztopi
s prostih površin.
Fotopolimerne plošče se upora-
bljajo za izdelavo klišejev za ne-
posredni in posredni knjigotisk,
danes večinoma za fleksotisk na-
mesto zastarelih gumijastih kliše-
jev. V ta namen se izdelujejo ne-
posredno, z analognim ali digi-
talnim kopiranjem kot tako ime-
novane originalne tiskovne for-
me, medtem ko so gumijasti kli-
šeji duplikati predhodno izdela-
nih cinkovih klišejev.
Fotopolimerni materiali so v ti-
sku bolj vzdržljivi kot kovinski,
zato lahko z njimi natisnemo
znatno višje naklade.
6.2 Vrste
fotopolimernih plošč
Zanje je značilno, da ima foto-
polimerni sloj debelino reliefa, ki
je potreben za izdelavo klišeja, in
sicer:
<	na podlagi iz aluminijaste
plošče, za ravne tiskovne forme,
<	na podlagi iz tanke jeklene
plošče ali plastične folije za ovoj-
ne tiskovne forme in
<	brez podlage, za ravne in
ovojne tiskovne forme.
Fotopolimerne plošče lahko
razdelimo tudi glede na agrega-
tno stanje, pri dobavi. Čvrste fo-
topolimerne plošče imajo sloj, ki
je zmes tekočega fotomonomera
in inertnega polimera, a cela
zmes je topljiva. Večina fotopoli-
mernih plošč pripada temu tipu.
Dobavljajo v oslojenem stanju in
večino takoj pripravljene za ko-
piranje.
Tržno najbolj znane fotopoli-
merne plošče za izdelavo klišejev
so NAYLOPRINT (proizvajalec
BASF), DYCRIL (proizvajalec
DuPont), LETTERFLEX (proi-
zvajalec W. R. Grace) in APR
(Japonska).
Posebej za fleksotisk pa so na-
menjene CYREL (Du Pont),
NAYLOFLEX (BASF, Nemčija)
in APR-FLEX (Japonska).
Za raztapljanje oziroma razvija-
nje neosvetljenih prostih površin
se uporabljajo različna topila,
odvisno od vrste fotoobčutljive-
ga sloja.
6.3 Analogno kopiranje
Kopiranje na fotopolimerne
materiale se nekoliko razlikuje
od običajnega postopka kopira-
nja v kemigrafiji. Glavna razloga
za to sta drugačna spektralna ob-
čutljivost fotopolimernih slojev
(UV-območje) in gladkost foto-
polimerne plošče.
Osvetljevanje
Negativi so enotonski. Počrni-
tev neprozornih mest mora biti
večja kot 3 D, na prozornih ob-
močjih pa manjša kot 0,05 D.
Negativ mora biti na oslojeni
strani matiran, da lahko vakuum
v kopirnem okvirju izsesa ves
zrak in zagotovi neoporečen
kontakt med kopirno predlogo
in kopirnim slojem. Pri kopira-
nju so geometrijske spremembe
velikosti tiskovnih elementov
neznatne.
Spektralna občutljivost fotopo-
limernih slojev je v področju va-
lovnih dolžin, krajših kot 365
nm, zato se uporabljajo izvori
svetlobe, ki emitirajo pretežno v
ultravioletnem območju. Obi-
čajno so to fluorescentne cevi, ki
morajo biti pri kopiranju name-
ščene dovolj blizu materiala, ka-
terega kopiramo, ker morajo po-
ševni žarki formirati profil izbo-
čenih tiskovnih elementov (slika
30).
V primerjavi z ostrimi robovi
tiskovnih elementov, ki jih dobi-
MM .
Slika 30. Izdelave tiskovne forme s postopkom Nyloflex.
Slika 31. Profil tiskovnih elementov na kovinski (levo) in fotopolimerni tiskovni formi
(desno).
mo pri kovinskih tiskovnih for-
mah, so robovi na fotopolimer-
nih ploščah rahlo zaobljeni (slika
31).
Glede na to, da steklo ne pre-
pušča UV-žarkov, so kopirni
okvirji modificirani in se name-
sto s stekleno ploščo negativ pre-
krije s plastično folijo, ki je mati-
rana (hrapava) zaradi boljše
vzpostavitve vakuuma.
Za ravne tiskovne forme se fo-
topolimerne plošče osvetljujejo v
ravnem stanju, za ovojne plošče
pa potrebujemo posebne kopir-
ne naprave, pri katerih se plošča
osvetljuje ovita okoli valja. Tako
se izognemo geometrijskim de-
formacijam zaradi ovijanja ti-
skovne forme okoli ploščnega va-
lja v tiskarskem stroju.
Razvijanje
Neosvetljeni deli fotomonome-
ra se raztopijo s prostih površin
zelo specifično glede na vrsto po-
stopka. To so alkohol ali kakšno
drugo organsko topilo, voda in
vodne raztopine. Pri raztapljanju
se kot dodatna pomoč uporablja-
jo curki, ki brizgajo na ploščo ali
s ščetke. Ko je raztapljanje kon-
čano, se tiskovna forma še enkrat
izpere s topilom in osuši.
Dodatna obdelava
Po raztapljanju monomera s
prostih površin fotopolimerizi-
ran relief ostaja razmeroma me-
hak z vsebnostjo topila, zato ti-
skovne forme ni priporočljivo ta-
koj uporabiti v tisku. Običajno
se še enkrat osvetli, da bi prišlo
do popolne fotopolimerizacija
morebiti še nepolimeziranih mo-
lekul. Končno se kliše osuši pri
povišani temperaturi.
6.4 Digitalno kopiranje
Z razvojem grafične tehnologi-
je so številni in raznovrstni pro-
cesi priprave tiskovin dosegli ne-
kakšen vrhunec z integriranjem
slik in besedila. Kopirna predlo-
ga ni več v materialni obliki,
temveč je shranjena v spominu
računalnika in se v izhodni enoti
DIGITALNO KOPIRANJE V FLEKSOTISKU
izoblikuje kot dokončna tiskov-
na forma. Takšni integrirani po-
stopki priprave zahtevajo visoko-
razvito tehnologijo in materiale
ter se tudi v fleksotisku imenuje-
jo digitalno kopiranje CTP
(Computer To Plate - z raču-
nalnika na ploščo).
Tehnologija CTP za fleksotisk
se razvija v tri smeri:
Premaz LAMS
•	lasersko osvetljevanje prilago-
jenih fotomaterialov,
•	lasersko osvetljevanje poseb-
nih fotopolimernih slojev na alu-
minijasti podlagi,
•	lasersko graviranje tiskovnih
plošč ali cevi.
Prva tehnologija je hibridna,
zasnovana na fotografskem po-
Laser
stopku, in se glede na to upora-
bljajo iste naprave za osvetljeva-
nje in obdelavo filmov ter analo-
gno kopiranje tiskovnih plošč.
Pri drugi v posebnem »digital-
nem« kopirnem sloju (najpogo-
steje fotopolimer) z laserskim
osvetljevanjem nastanejo take
spremembe, ki kot rezultat daje-
jo trajne ter stabilne tiskovne in
2

Slika 32. Digitalno kopiranje ablativne fleksotiskarske plošče: upodabljanje kopirne predloge 1, hrbtna osvetlitev UV 2, glavna
osvetlitev UV 3, klasično procesiranje 4A, hitro procesiranje 4B.
proste površine. Tako izdelane
tiskovne forme imajo visoko lo-
čljivost, ravne in ne zaobljenih
robov tiskovnih elementov ter
visoko trajnost, ki omoča tiska-
nje visokih naklad.
Pri tretji tehnologiji gre za ne-
posredno lasersko graviranje ti-
skovnih plošč ali cevi (printing
sleeves) brez dodatnega procesi-
ranja oziroma kemične obdelave.
Digitalne fleksoplošče so zgra-
jene podobno kot konvencional-
ne (osnova je fotopolimer), ven-
dar je na površini poseben pre-
maz, tako imenovana laserska
ablativna maska LAMS (Laser
Ablative Mask). V njej zelo mo-
čan laserski žarek upodobi ti-
skovne elemente, tako da v sloju
nastane nekakšna kopirna pre-
dloga. Sledi osvetlevanje z UV-
žarki, najprej s spodnje, nato še z
zgornje strani, potem pa klasično
ali pospešeno procesiranje; slika
32.
Za neposredno lasersko gravi-
ranje potrebujemo tudi v ta na-
men prilagojene fleksoplošče na
podlagi polimerov; take plošče
oziroma cevi so na primer nylo-
flex LD (BASF). Ni jih treba niti
procesirati niti sušiti, po gravira-
nju so takoj primerne za tisk; sli-
ka 33.
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 2/2006
Slika 33. Naprave za digitalno kopiranje brezšivnih tiskarskih valjev za fleksotisk v podjetju Repro Busek na Dunaju.
CHEEMAH,
mati duhovnega ognja,
je v vsakem človeku.
Je svetel in sijoč duh našega čudovitega planeta,
sveti plamen življenja, vsa svetloba na naši Zemlji.
V svoji roki nosi baklo upanja in miru,
njen žareči plamen posvečuje naš dragoceni planet
in zmanjšuje duhovno razdvojenost med narodi.
(Osprey Orielle Lake, oktobra 1995)
Poiščite Cheemah v sebi.
12
15
18
22
26
30
34
38
Vas zanima barvna karta
UNI-COLOR za revijalni in časopisni tisk?
Z izpolnjeno naročilnico si la
papirju LWC super glajenem p;
set) in I- časopisnem papirju s hladni
velja do razp
irodaje naklade.
hko zagotovite
apirju SC r časopisn
njem (cold-:
IZPOLNJENO NAROCILNICO POŠLJITE V KUVERTI
Ime in priimek
Podjetje
Grafičar
Delo d.d.
Dunajska 5
1509 Ljubljana
Obiščite našo spletno stran:
www.delo.si/graficar
Ulica
Poštna številka
Kraj
Davčna številka
Nepreklicno naročam ...... izvodov barvne karte UNI-COLOR. Cena enega izvoda na
štirih vrstah papirja je 4900 SIT. Kupnino bom poravnal po prejeti položnici (fizične osebe) ali računu
(pravne osebe).	^
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
1/2006
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Danilo Slivnik
Soizdajatelj	GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica
Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Matic Štefan
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4800 SIT.
Posamezne številke po ceni 999 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
fotografija in oblikovanje
Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
Kodak I Graphic Communications Group
je vodilni ponudnik rešitev za grafično komuniciranje na svetu. V svojem programu ponuja
sisteme za zajem slik in filma, sisteme za zajem dokumentov z visoko hitrostjo, kapljični tisk,
poskusni izpis, programske rešitve na področju ban/nega upravljanja in poteka dela, termalne
naprave za osvetljevanje filma, plošč in poskusnih odtisov, visokokakovostne reprodukcijske
medije, sisteme za barvni ali črnobeli tisk na zahtevo, sisteme za hranjenje podatkov
ter profesionalne storitve.
Skupina Kodak GCG združuje bogato tehnološko dediščino petih podjetij:
Kodak Polychrome Graphics, NexPress, Kodak Versamark, Encad in Creo.
Kodak Polychrome	PfGO
'graphics	m ^^ ^^
uradni distributer:
Grafik d.o.o. | Letališka cesta 3211000 Ljubljana
telefon | h.c. - tajništvo 01 548 32 001 računovodstvo 01 548 32 041 uvoz in logistika 01 548 32 141 prodaja 01 548 32 241
prodaja iz skladišča 01 548 32 32
faks I h.c. - tajništvo 01 548 32 101 uvoz in logistika 01 548 32 201 prodaja 01 548 32 301 prodaja iz skladišča 01 548 32 401
e-pošta I grafik@grafik.si
internet | www.grafik.si
People & Print
Genialno preprosto
Pri Geniusu 52 je vse drugače kot pri drugih strojih formata A3+, in sicer zaradi
kompaktne zgradbe, tiskovnih členov z barvnimi sistemi aniloks brez conskega
upravljanja in vlažilnega sistema, zato tudi brez šabloniranja. Dolgotrajno
nastavljanje barvnega skladja je preteklost in le malo makulatur je potrebnih,
da dosežemo vrhunsko kakovost tiska na papirju, kartonu ali umetnih masah pri
tiskovni hitrosti 8000 odtisov na uro. Genius 52 pri tem zavzame zgolj devet
kvadratnih metrov prostora in tiska z digitalnimi ali analognimi tiskovnimi
formami. Ste postali radovedni? Z veseljem vam pošljemo ustrezen informacijski
material.
Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0
E-posta: office@carmine.at, www.kba-print.com	Koenig & Bauer AG