AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St Francis. 1852 W. 32nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subacribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General.. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE. MOLITEVW KNJIGE. Amerikanski Slovenski molitve-nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenih tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v anleščini. $1.25. Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM. Sedemnedeljska pobožnost pred praznikom Žalostne Matere Božje. Mala priročna knjižica za vše častilce Marijine zlasti za članice Materinskih društev. Premišljevanje in molitve in navodilo, kako opraviti to pobožnost. Spisal Rev. K. Zakrajšek. i2c. Obradnik SK^LKU KATOLI-CKYCH MATIEK, 0.(H"ik društev Krščanskih mater v sluvašfi^i Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c. KRIŽEV POT, v obliki male bro-šurice. Križev pot je najbolj priljubljena pobožnost za naše večernice. Toda pobožno se more opraviti še le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi vsak ko pride k pobožnosti. Ako se jih po najmanj sto kosov naroči,damo znaten popust. 15c. BODI MOJ. molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00. Marija Kraljica Src. Molitvenik častilcev Marijinih. Lepa knjižica za vsakega. Stane $1.50. Sveta Spoved. Molitvena in podučila knjižica. Jako jo priporočamo vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00. Šmarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50. KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. SVETO PISMO (Holy Bible). Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela \saka katoliška hiša! Stane $2.50. Na poti v večnost. Iviasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki, ko se duša zbere, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje svetišče, komaj slišni glasovi, be se de polne tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli. Sveta Ana. Molitvenik z velikimi črkami. Češčenje svete Ane se je zadnja leta silno razširilo Velike božje poti so nastale v Ameriki, tako v New Yorku, tako v Kanadi, tako pri sveti Ani v 111. Veliko čudo-žnih ozdravljei^ se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjigo gotovo zveselile. Stane $2.00. Hvala Božja, molitvenik. Stane $1.50. Rojaki naročite to knjižico! Krasna je. Stane $1.25, SLOVENSKI GOFINE. Ta knji- ga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseh cerkevnih praznikov in molitev in sploh celega cerkvenega leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za one hiše, kjer žive daleč odcerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00. Anton Keržič: Osmero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje in Volijo lažje bi jo našli. Rojaki, či-tajte U Vr/vT«' Stane Vzorniki prvegi. svetega obhajii«i. To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveta obhajilo. Tu se kaže, kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Pfvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1. Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo zveselili, kajti pogrešali smo jo za čas vojske, kar je nismo mogli dobiti. $2.00. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za seboj v posnemanje njih lepih čednosti, njih čistega svetega in boga-boječega življenja. Stane $4.00. Skrivnost Presvetega Rešnjega Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V krasni slovenščini in v jako priprostih besedah govori pisatelj v tej knjigi o največji skrivnosti naše svete vere. Zanimivo je poglavje o "Čudežih prevsetega Rešnjega Telesa," ki so se zgodili po raznih krajih tekom stoletij. Drugi del knjižice govori o svetem obhajilu. Da ne dobimo sadu svetih obhajil, je krivo to, ker se ne znamo zanj dovolj pripraviti. Ta knji žica da jako lep poduk. Prečitaj to poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš, kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00. ŠTEV. (NO.) 18. LETO (VOL.) XII. za Evropo za Evropo ilaročnina za celo leto za Ameriko < -.oo Naročnina za pol leta za Ameriko Si.oo List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci, Nekoliko prijateljskih besed. ANGELJEV YARIH0Y NEDISUA,^^ septembru. S tem praznikom nas opozarja sveta cerkev na tistega vernega in zvestega spremljevalca, kateri hodi z nami od našega rojstva skozi celo življenja, korak za korakom, kateri nam neprenehoma neslišno sicer za telesno uho, vendar čutno za dušno uho, za naše srce, prigovarja k dobremu, nas navdušuje za star-'uvitnost, nas svari pred hudim — to je naš Angel Varih. Rog nam je dal v svoji neskončni ljubezni tega zvestega spremljevalca, da nam pomaga v našem življenju na težki poti proti nebesom. O koliko zmag nad skušnjavami in poskušnjami življenja smo že zbojevali z njegovo pomočjo! Koliko zlega je že odvrnil od nas! Koliko svetih navdihov, svetih opominjevanj smo že sprejeli od njega.. To bomo izvedeli še le enkrat pred sodbo, ko bode ta angel nastopil kot naša priča vsega dobrega, pa tudi vsega hudega, katero smo storili v življenju. Niti za trenutek nismo bili sami! Niti za trenutek nismo bili brez priče. Zato se pa nobeno naše dejanje, naj je bilo dobro, ali slabo, ni izvršilo brez njegove vednosti. Angelj Varih je bil priča, ko smo se borili zoper skušnjave hrabro in stanovitno in smo zapodili sovražnika skušnjavca v beg. Angelj varih je bil priča, ko smo vršili na njegovo prigovaranje naša dobra dela, svoje molitve, dela usmil- jenja in dela ljubezni. Angelj varih je bil naša priča, ko smo trpeli krivico, ko nam je silila solza v oči, ko nam je srce krvavelo in ko smo zdihovali žalostni in stiskani. Angelj Varih je bil priča, ko smo bili preganjani, ko smo sicer delali le dobro, za to pa želi samo preganjanje in zaničevanje. Toda Angelj Varih je bil tudi priča, ako smo prestopali zapovedi božje, ravnali nasproti svojemu Bogu in njegovi sveti volji. Angelj Varih je bil tudi priča, ko smo se udali strastem in se nismo zmenili ne za njegovo svarilo, ne za zapoved božjo, temveč poslušali svojega sovražnika — hudobnega duha. Angelj Varih je bil priča, ko smo delali krivičo, ko smo morda-spletkarili proti svojemo bližnjemu, kako bi mu škodili, kako bi ga uničili, kako bi podrli, kar je on sezidal. Angelj Varih je bil priča, ko smo opuščali svoje dol nosti, ko smo prelamljali petek, nedeljo in druge dolžnosti. Da vsega tega je bil priča ta naš zvesti prijatelj! Toda ta naš tako zvesti prijatelj in spremljevalec bode šel tudi z nami večnost pred sodbo kot — naša priča ali za nas, ali proti nam. Ničesar ne bomo mogli utajiti. Za vse je bilo priča pri nas. O, za to priporočajmo se mu! Prosimo ga varstva! Objed-nem pa ne pozabimo nanj nikdar v svojem življenja! Bojmo se greha! kajti on je priča vsakega. Gleda -nas, kaj delamo. Poslušajmo njegov glas, ko nas nagiba k dobremu! Poslušasjmo ga, ko nas svari pred slabim. Naj nam bode v resnici naš prijatelj! MAH ŠMARFN se imenuje prelepi praznik, katerega MRLI 01!mRUnbomo slaviH osmega septembra. Rojstni dan Marije Device! — Kako lep praznik to za Marijine otroke! Kakor otrok nikdar ne pozabi rojstnega dne svoje matere, gotovo bode kaj storil, da bode ta dan pokazal-svojo ljubezen, svojo hvaležnost do te svoje ljube matere. Enako katoličan ne bode prezrl tega lepega dne. 'Tudi on bode gotovo kaj storil, da pokaže, da še ljubi to mater. Gotovo bode na kak način skušal pokazati ji svojo hvaležnost. O,':v resnici lepi dan, ki nam je dal tako .dobro in tako skrbno mater! V resnici lep dan, ko je dal svetu. Kraljico nebes in zemlje! Kristijan, kai bodeš pa ti naredil za ta praznik? Si se že odločil? Ga bodeš pustil, da mine kakor bi ga ne bilo? Ne tega ne smeš. Takoj danes se odloči, da bodeš šel ta dan k svetim zakramentom. Ako bi tega ne mogel, šel bodeš vsaj k sveti maši. Ako bi pa niti tega ne mogel, potem bodeš pa gotovo doma opravil kako pobož-nest v čast matere Marije. Metere; kaj boste Ve naredile? Kako lepo bi bilo ko bi na predvečer praznika alkpražnik sam po večerji zbrale pred Marijino podobo svojo družinico, prižgale malo lučko in molile sveti rožni venec ali vsaj litanije ali vsaj kake male molitvice! Vidite, matere, tako boste imele dvojni dobiček: otroke boste učile častiti Marija, in pa Marija Vam bode plačala to malo ljubezen s svojimi milostmi in pomočjo. pa še en velik praznik bode ta mesec za Vas! To je glavni društveni praznik — tretjo nedeljo meseca septembra. Praznik sam se sicer obhaja že 15. septembra, t. j. v sredo. Vendar praznovanje praznika se pa prenese lahko na tretjo nedeljo. Veliko mater gotovo opravlja pobožnost sedmih nedelj pred praznikom. Katere matere bi tega ne storile-naj opravijo vsaj sedemdnevo pobožnost precl praznikorr. samim. Naj začno drugo nedeljo v mesecu, to je 12. septembra. Knjižico za to pobožnost si lahko naroče pri našem uredništvu. MATERE, Sodelovanje doma s šolo je naj važnejši del pri vsaki vzgoji. Vzgoja človeškega srca in človeškega značaja je tako nekaj velikanskega, da treba težkega truda in težkega dela od treh strani: doma, šole in cerkve, če se hoče doseči vspeh. Da bi bila vzgoja enotna glede šole in cerkve je poskrbljeno z našimi katoliškimi šolami. Te šole so si katoličani postavili samo radi tega, da bi to dosegli. Tukaj je učiteljica zastop niča cerkve, da, del katoliškega re-dovništva, ki je svoje življenje posvetila službi v katoliški cerkvi, da bi ohranila to vez kot učiteljica in objednem redovnica. Duhovnik kot župnik in vodja teh katoliških šol ima popolnoma proste roke, da izvršuje svoj blagodejni vpljiv na nedolžna čista srca, da jih vabi in nagiba k čednostim, k Solncu pravice, k Bogu kakor iti kolikor pač hoče.Ima poleg isebe redovnico, ki je z njim enega prepričanja enih idealov in e-nega navdušenja za Boga in nedolžna srca. Zato je za vspešno delovanje samo tretje še potrebno — sodelovanje doma s šolo in cerkvijo. Tega sodelovanja pa le preveliko- krat pogrešajo katoliške šole! Le prepogostokrat opaža duhovnik ali sestra učiteljica, da ji doma stariši, domača hiša sproti podirajo* kar se v šoli doseže z velikanskimi trudi in žrtvami. Prepogostokrat čujemo tudi naše slovenske stariše tožiti nad odrašče-nimi svojimi otroci, češ "vzgojeni so bili v katoliški šoli, pa so vendar taki in taki." Ne moremo trditi, da je v vseh teii slučajih kriva domača hiša. Nikakor! Vendar pa je le prepogosto samo domača hiša vzrok pokvarjenosti take mladine, vzgojene v katoliški šoli. Doma se je podirala podsta-va stavbi katoliške vzgoje, katero sta zidala v šoli katoliški duhovnik in katoliška sestra. Stariši sami so bili poh-ujševalci svojih otrok. V šoli je otrok čul o marsikaterih dolžnostih, katere vežejo človeka na zemlji do svojega Boga. Tako je morda čul, da je velik, smrtni greh jesti vzbuditi vest, da bi se otrok zavedal vzbuditi vest, da bi se otrok zavedal in se bal Boga. Prida pa v petek o-poldne iz šole domov k obedu. In kaj mu prinese lastna katoliška mati? — Meso! Ali! Čul je v šoli, da je stroga dolžnost vsakega kato- ličana da gre vsako nedeljo k sveti maši. Ako ne gre, greši smrtno. Prišla je nedelja. Otrok je moral v cerkev, ker bi ga drugače sestra kaz-njevala v ponedeljek. Toda mati ali oče pa nista šla. I11 tako dalje. Kaj si je otrok moral misliti in sklepati v svojem otroškem razumu? Ali laže sestra in ni res tako strogo zapovedano, ali pa so moji stariši slabi. Otrok starišem preveč zaupa, kakor da bi se mogel prepričati, da je mama storila res kaj slabega. Zato bode nazadnje prišel do sklepa: "O, saj ni tako hudo ne, če tudi ne držim tega, kar sestra reče, saj tudi mama tako ne delajo, pa je vse eno dobro!" In zaupanje v sestro in v to, kar otrok čuje v šoli, je omajano. Zdaj naj pa ima otrok morda še kako neprevidno mater, ki pri vsaki priliki rada pozabavlja črez duhovnika ali črez sestre, pa sta dva stebra katoli-ške prave vzgoje pri otroku podrta. In naj potem sestra ali, duhovnik o-troku še lepše govorita n ga učita, vse ne bode pomagalo nič. Vsi nauki padajo na suho zemljo, oziroma med trnje slabe vzgoja doma in ne bodo obrodili sadu. Ravno oni večer, ko je družina sveštenika Epifanija bežala, vršil se je nekje drugje v Krasnaja drug prizor, ki je igral veliko ulogo v na-daljni naši povesti. Bilo je to pri Ku-gelsteinu. V njegovi glavni sobi, kjer je i-mel sobo za goste, je sedelo nekako dvajset mož. Videlo se je, da se posvetujejo o zelo važnih stvareh. Posvetovanju je predsedoval neki tujec iz Petrograda, ki je nalašč za to sejo prišel iz Petrograda v Krasnaja. Dolga brada mu je padala po prsih. Krivi nos in žive oči so pričale, da je židovskega rodu. Njegova izgovorjava ruščine je pričala, da ni Rus. In tudi ni bil. Bil je rodom Nemec iz Berolina. Prišel je še le pred nad-rono iz Nemčije v Rusijo, še le ko je padla carova vlada, ga je socija-listiška židovska zveza poslala v Rusijo.. -Njegov pogled je bil teman. Krvoločnost se mu je videla na obrazu. Med možmi pri mizi je bil seveda Kugelstein in poleg njega njegov oproda bivši kantor Zofronij, ki mu je bil zvesti služabnik, da pravi suženj. Pridobil ga je za se tako, da je bil popolnoma njegovih misli. Storil je pa tudi silno veliko zanj. Drugi u-deleženci so bili vsi člani organizacije, ki si je takrat nadela ime Bolj-ševiki. Leta seja je bila zelo živahna. "Bratje zmaga je naša!" je pozd-* ravil navzoče može. "Nič več se nam ni treba skrivati. Padlo je tiranstvo v Rusiji!" "Slava!" se je odzvalo precej glasov. "Toda sedaj pa treba, da to lepo priliko porabimo in izbojujemo na- šim naukom popolno zmago na Ruskem. Vse je pripravljeno. V vsakem mestu imamo izpeljano dobro organizacijo. Naši agentje so vsi dobro rešili svoje zaupane jim službe. Kakor naprimer naš brat Kugelstein v Krasnaja." "Slava mu!" se oglasi nekaj glasov. "Tako imamo popolnoma izpeljano našo organizacijo. Nemški denar nam je pomagal do zmage. V vsaki vasi celo imamo sedaj že svojega zastopnika, ki ima svoje pristaše, s katerimi bode takoj na dano znamenje stopil na noge, zbral svojo čredo in se polastil oblasti. Da, z eno besedo velikanska Rusija je naša!" Burno ploskanje je sledilo tem besedam. Dolgo v noč so se posvetovali in delali načrte za prihodnjost in se pri pravljaii da nastopijo s svojo silo in se polaste naroda. "Vendar ali ne mislite," je mislil eden izmed navzočih," da je naša organizacija sicer res dobro izpelje-na. Toda ali pa moremo povsod zaupati našim komisarjem? Ali ni nevarnost, da se bodo ljudje pritivili in bodo dobili oni nadvlado? V tem slučaju gorje nam!" "Nič se ne 'boj. Nemčija je desetletja delala, da se je pripravila na ta dan. Nemčija je desetletja vedela, kaj bode prišlo in kaj mora priti. Nemčija je vedela, da v Rusiji ne bode mogoče več tlačiti ljudske volje. Zato se je pripravljala. Za to pa moramo biti Nemčiji hvaležni za njeno pomoč in za njene marke, katere je tako radodarno delila v Rusiji, da je pomagala ruskemu rnuži-ku in proletarijatu do njegovih pra- vic. Nemčija je naša dobrotnica in naša zaveznica. Veliko je za nas storila in še je pripravljena nam pomagati. še več za nas storiti. Zato bode v usodnem trenutku vedno priskočila na pomoč naši stranki, ako bi mi ne zmagovali." Precej pozno v noči, ko so se ravno misli,posvetovalci raziti, pa pri-dirja voz po poti iz Moskve in se ustavi pred Kugelsteinovo hišo. Vsi so se začudeno spogledali, kaj 1)i to pomenilo. In ko je črez nekoliko časa nekdo precej trdo potrkal na vrata, so se nakateri prestrašili. Kugelstein je vzel samokres iz žepa in šel odpirat. Tudi Zofron je takoj za njim vstal in šel ven z njim. "Kdo je?" je vprašal predno je odprl vrata. "'Odposlanca z Moskve!" odgovori glas zimaj. "Jaz sem I . . ." in povedal je ime. "Kugelstein. saj me poznaš! Odpri !" se je oglasil drug glas. Kugelstein je spoznal glas svojega. prijatelja iz Moskve in odmaknil velik zapah pri vratih. V hišo so stopili trije možki. "Kugelstein, poskrbi za naše konje. Dirjali smo. Utrjujeni so!" "Zofron, daj jih v hlev,".ukaže Ku gelstein Zofronu. Zofron takoj odide. Kugelstein pa pelje svoje tri nove goste v sobo k ostalim zboroval-com. "Možje, važna sporočila!" pravi eden izmed prišlecev, ko vstopi v sobo. "Daj. da jih čujemo! Sedite!" In nekateri člani so se začeli umikati, da so dobili v itak napolnjeni sobi še za tri novodošle goste pro- 284 AVK MAWIA štora. "Kapljica čaja z nekoliko "vudki" te bode pokrepila," pravi Kugelstein. "Da! Kugelstein ve, kaj prija ruskemu želodčeku! Da noči so precej hladne." In Kugelstein je med tem nalil vsakemu časico "vudki" in potem še vsakemu čašo vrelega čaja. "Bratje, kar nadaljujte s svojim posvetovanjem. Potem pridemo pa mi na vrsto. Veliko presenečenje vas čaka." " Povedi nam! Mi smo itak ravno mislili zaključiti sejo", pravi predsednik. Ali bi verjeli, ako bi Vam kdo povedal, da je sveta Matuška Moskva v naših rokah?" "Kaj? V boljševiških rokah misliš? Ni mogoče! Nikar se z nas ne norčuj!" "Da. Tudi jaz bi si bil kaj takega še danes teden komaj mogel misliti. Danes je to gotovo dejstvo. Da, možje in bratje! Prihajava k Vam s sporočilom, da je Moskva v naših ro kah. Vse je naše. Polastili smo se vseh uradnih poslopij in zavodov. Vojaštvo je že moralo stopiti na našo stran." Kakor bi jih bil kdo s silo dvignil, so vstali vsi navzoči in začeli kričati "slava." Vsi bližni sosedje, ki so že spali, so se prebudili in prišli k okno gledaj, kaj se je zgodilo. Vendar ker so bili zadnje tedne že vajeni takih krikov iz Kugelsteino-ve gostilne, zato so pač mislili, da se tam zopet pije ali slavi kaka slav-nost. Zato so legli in nazaj zaspali. Seveda, kdo bi pač slutil, da se tukaj gode velikanski dogodki, kateri bodo že takoj jutri stali marsikoga glavo in življenje, drugega pa vsaj imetje. O, ko bi ti mirni Krasnaja-čanje nekoliko slutili, kako strašno gorje se pripravlja prav nocojšno noč za vse, ko bi videli vse gorje, katero ti može sklepajo zanje gotovo bi bili naskočili to hišo in jo podrli s prebivalci vred do tal. Tako pa so spali . . .! Vsaj so bili tega spanja navajeni tisočletja. Car je zanje mislil. Batuška je zanje skrbel. Mužiki pa itak niso smeli drugega, kakor samo kimati. Še le po več minutnem kričanju, je mogel Kugelstein pomiriti vesele goste, ko jih je opozarjal na okolico. "Res se ni treba ničesar več brati!" je rekel. "Vendar je bolje, da ostane vse prikrito, da se ne bode vedelo, da se je z moji hiši vse to sklenilo." "Da, tako je bratje! Previdnosti nam vendar še treba. Velikansko je delo, katerega smo se lotili, pa tudi nevarno. Ne pozabimo, da nesemo tudi svojo glavo na prodaj", je mir-nil predsednik. "Počakajmo, da nam naši bratje sporočajo o celi stvari." "Da, bratje, tako je! Rusija je naša !" je zozret začel pripovedati eden izmed novodošlecev. Moskve smo se poastili včeraj in danes je prešla vsa uprava v naše roke. Ljudstvu smo povedali, kaj mi hočemo. Povedali smo mu, kako se jim bode dobro godilo pod našo vlado, naj nam zaupa. In res ljudstvo je videlo, da smo njegovi prijatelji, in je šlo za nami. Vse vojaštvo, z malimi izjemami, se je nam pridružilo. Kolikor se jih pa ni, smo pa zaprli in deloma pobili, ko je prišlo do boja." "In mi smo poslani k Vam" nadaljuje drugi, "da Vam sporočamo, da je za jutri Vaše mesto odločeno, da isto isto. Ivrasnaja je najvažnejša postojanka na cesti med Petrogra-dom in Moskvo. Tukaj, kakor veste, bode naše skladišče in naše središče za sedaj. Od tu ne bode težko polastiti se tudi Petrograda. Jutri zjutraj s svitom pride oddelek vojaštva sem, ki V am bode pomagal. Zato je treba, da se takoj sedaj pripravite na vse, da naredite popolne načrte, kako se bi najlažje in z najmanjimi težavami dobilo mesto v roke, mislim mestno upravo. Kaki so Vaši mestni možje?" "Precej jih je na našo stran," odgovori Kugelstein. "Dobro! Potem bode delo lažje! Je tukaj kedo ?" "Da, tu je Ivan Pobjedov, ki je mestni tajnik." odgovori Kugelstein. "Dobro! Potem ne bode toliko težav. Ti poznaš razmere. Ostaneš kar to, kar si in ljudstvo ne bode spoznalo razlike v upravi. Kako je pa župan?" "Tudi župan je precej z nami. Vendar on je bil seveda vladni do sedaj," misli Pobjedov. "Ako ni bil popolnoma z dušo in telesom naš, proč ž njim! Tu treba da odločuje odločnost. Pri naših naukih veste, da ne poznamo, kakega polpota. Kdor ni popolnoma naš, proč ž njim! To je glavni nauk boljševizma. Naj bode kdo še bolji človek ! Naj bode še bolj nedolžen,' to vse ni nič! Kdor nam ne pomaga, je naš nasprotnik. S takim proč! Ako se tega ne boste držali, ne boste obdržali oblasti v svojih rokah," razlagal je predsednik. Sploh bi pa jaz mislil, da je najbolje, da takoj skličemo še nenavzo-če naše zaupne može in jih podučimo o vsem," je misli Kugelstein. "Jutri bi morda ne vedeli, za kaj se gre in bi znali se upirati." "Tudi prav." "Zofron boš pa šel poklicat še o-stale naše člane, oziroma vsaj odbor mora biti cel tukaj. Pa bodi previden. Povej, da je nekaj zelo zelo važnega, naj na vsaki način takoj pridejo," ukazal je Kugelstein Zofronu, ki je ravno vstopil v sobo. Zofron je seveda takoj odšel in zborovalci so se dalje posvetovali. V nekako dobri uri je bilo še več mož navzočih. Razun malo izjem, so vsi takoj prišli, ko jim je Zofron namignil, za kaj se gre. Vsi so sprejeli to vest seveda z največjim veseljem. Ko so bili že skoraj vsi, začelo se je podrobno pre rešetavanje, kdo bode prevzel kak 11- rad, koga bodo poverili s kako službo. Kugelstein je bil seveda enoglasno izvoljen za mestnega komisarja. Določili so tudi načrt, kako se bodo polastili mesta, kako bodo dobili policijo in vso mestno upavo. Skle-, nili so, da se mora vse to zgoditi kolikor mogoče mirno in tiho in brez hrupa. Vsaj glavne spremembe se morajo na ta način izvršiti. Ko bode pa enkrat to izvršeno, po tem bode po vojaštvo nastopilo, ki pride iz Moskve. Ko je bilo vse to urejeno, kar je v zelo precej časa, prišle so na vrsto še osebe, katere treba odstraniti in sicer katere treba odstraniti popolnoma za "vedno" in katere treba samo toliko, da se boljševiki polaste mesta in da dobe vso moč v svoje roke. "Možje, kakor sem že rekel, tu morate biti jako strogi in neusmiljeni!" pravi predsednik. "Tu sedaj ne smete poznati ne brata, ne sestre, ne lastnega otroka. Vsako čustvo bi bilo škodljivo. Tu smo sedaj samo vojaki za proletariat in za našo zma go. Dolgo so nas oni klali in morili, sedaj je pa naš dan tukaj, jim bomo pa vrnili. Zato kar brez srca in brez usmiljenja proti vsem, o katerih veste, da so škodljivi ali nevarni naši stvari!" "Prvi je seveda naš stari švešte nik Epifanij!" pravi zaničljivo Kugelstein in se glasno zasmeje. "Dobro! le proč žnjim!" pravi predsednik. "Dobro! Kaj, Zofron, tega si bo-deva midva izprosila, da midva obračunava z njim. Marsikatero neprijetnost nama je prizadejal! Kolikrat je tvojo staro naščuval proti tebi, da si imel domačo državljansko vojsko. Pa radi tega boš lahko obračunal ž njim, ker te je iz službe spodil". Tudi Zofron se je nasmejal tem besedam."Da da! Temu bom jaz ma lo posvetil! Mu še nisem pozabil, da me je odstavil od službe". Ze se je svitalo tam od daljnega vshoda. Prvi žarki so pripljuli iznad Uralskih gora, ko so se posvetovalci ločili in odšli vsak na svoj dom, vsi veseli, da bodo zmagali. Nekateri že kot razni nanovo imenovani mestni uradniki. "Kdo bi si mislil, da bodem kedaj jaz še mestni sodnik, ali mestni blagajnik, ali policijski nadzornik, ali kakor so že komu določili,-' je marsikdo sam pri sebi govoril, ko je hitel domov spat, da preje pride dan zmage. Pri Kugelsteinu so pa ostali samo še predsednik iz Petrograda in pa trije tujci, ki so prišli iz Moskve. "Mi pa ne moremo še takoj spat", pravi predsednik. "Veliko in važno nalogo imamo še pred seboj". "Sedite!" pravi Kugelstein. "Jaz sem že zaspan." "Sedaj moramo pa takoj določiti osebe, katere treba na vsaki način spraviti s pota takoj," nadaljuje pred sednik. In res so sestavili natanjčen zapisnik "sovražnikov" ruskega prole-tarijata,to je nasprotnikov Kugelstei novih, ki so vsi bili odločeni v gotovo smrt. Tudi to listo tukaj je začel sveštenik Epifanj. "Da tega le meni pustite! Jaz mu bom plačal, ker me je šel naznanit vladi. To bode gledal starec !" zakro-hotal se je Kugelstein. "Toda pri svešteniku Epifaniju bo dite skrajno previdni," je svetoval predsednik. "On ima gotovo še veliko pristašev med meščanstvom. A-ko njega primete javno, povzročilo bode to veliko nejevoljo. Tudi bode njegova starost takoj vzbujala so-čustvo pri ljudstvo in tako bi še naši najbolj zvesti prijatelji začeli odpadati od nas". "To je res," meni Kugelstein. "Da tu treba skrajne previdosti." "Vsako nepotrebno razburjanje ljudstva se mora preprečiti in zabra-niti. Meščanom moramo pokazati, da nam ni za kake umore, temveč da mu hočemo samo pomagati. Če zgrabimo jutri najprej Epifanija, raznesli bodo takoj naši nasprotniki vest, da smo nastopili z umori in naščuvali bodo množico proti nam." "Da to je res!" "Kaj pa, ko bi Epifanija pustili pri miru? Vsaj za začetek?" 286 -A V K MAK1A " "To bi bilo pa zopet prenevarno. Poznani ga. On se ne boji nikogar. Ta bi se takoj dvignil in začel delovati proti nam." "Kaj ko bi šli takoj k njemu in mu zažugali, kaj ga čaka. Povedali bi mu, da se tu več ne vpraša, ali 1 oče ali noče, da smo sedaj mi gospodarji mesta in dežele in da mora ubogati ?" "Ne poznate starca! Jaz mislim, d:i ga treba na vsaki način odstraniti, pa naj je že na kateri koli način!" "Dabro, če je tako nevaren, pa proč ž njim, predno nastopimo! Zaprite ga še nocoj ali pa takoj, ko pride vojaštvo, vsaj ne bode dolgo, ko bode tukaj. Jutri zjutraj pa naznanimo ljudstvu, da je najbrže zbegal ponoči, ker se nas je ustrašil." "Da, to bode še najbolje" meni Kugelstein. "Na ta način bode lahka agitacija proti njemu. Povedali bomo ljudstvu, da se je ustrašil in zbežal, da je strahopetec. da je preje ščuval ljudstvo proti nam, sedaj, ko je sila, je pa zapustil svojo čredo in -bežal. Da, to bode izvrstno! Kako lahko bode delo, ko bode ljudstvo videlo, da je zbežal njih vodnik. Če se je sveštenik ustrašil, potem jim ne hode kazalo druzega, kakor udati se. Epifanij je še klečal v cerkvi zatopljen v gorečo molitev. Da bi ga videlo njegovo ljudstvo, kako je zaupno molil! Kako je zaupno priporočal svojo čredo varstvu Marije, sveto Bogorodice! Večkrat so sivega : tarčka porosile solze. Da, celo jok ga je posilil. Videl je kakor v preroškem duhu naprej vse gorje, katero čaka nesrečen narod. Videl je, koliko strašnih ur bode preživel in •irestal. Zato mu je večkrat celo glasen jok ušel. Vender zopet se je dvignil. Zopet je pogledal na sliko Bo-~:irodice na Ikonostasu, ki ga je tako zaupno gledala, kakor bi hotela reči: Zvesti služabnik, ne obupaj! Se sem jaz mati in varhinja ruskega naroda! Težave morajo priti. Vendar te težave bodo k sreči in k šči-ščenju naroda! Zaupaj vame." Pa se ie zopet ojunačil in zopet zamislil in zopet goreče molil. Svitalo se je že, da je prav dobro razločil pred seboj, ko ga začel premagovati zaspanec. Zato je slednjič utrujen vstal in odšel iz cerkve. Počasi in natiho je zaklenil cerkvena vrata in šel počasi proti župnišču. Srce ga je zabolelo, ko je stopil k župnišču. Spomnil se je svoje družine. Jo bode še kedaj videl? Nekaj mu je reklo, da nikdar več. Počasi je odklenil tudi vrata svojega župnišča in stopil počasi v vežo. Ze je hotel zapreti vrata za seboj, ko ga štiri krepke roke zagrabijo. In predno se je zavedel, je imel za-mašena usta. Čutil je štiri močni roke, ki so ga zvezale in takoj na to je tiho prišel voz pred župnišče. Za- vezali so mu tudi oči. Ko je prišel voz tik vrat, vlekle so ga te štiri roke na voz. Tam je moral leči. Ko je legel, »okrili so ga in voz je oddrd-ral izpred župnišča: "Jezus, Marija," še vkliknil. Več ni mogel. Prehitro so mu zamašili lista. Prepričan je bil, da mu bije zadnja ura. Že se je pripravljal na smrt. Ko so ga položili na voz in je voz oddrdral, padel je v nezavest. Pre-čuta noč, razburjenje, vse to ga je prevzebo. Voz je pa dalje drdral proti — Moskvi. (Dalje prihodnjič.) -^b* Hib* Hfe» Hfe* «Hfe* -Hib« Hfe" -dlb" Hfc* Hfc- Hfc* -^Sfe* -dM Hib* -rifc* -rSfc* ^ £ i'f, vfr Jj. breEversko' čaro ]>isje slovenski-narod 'v Ameriki, to je glavni vzrok;'da je tako daleč pri šlbvda so!razmere nu'd nami'tako s-hibe. da je že skoro polovica naših ljudi v rudečem teiboru. Tfe nesramne in brežVčrske časopise in njih u-rednike bičati in grajati, to bi morala biti vaša' i.veta dplžjiost, bodisi, pis - i", r. . i\ ■ . -. . J • • meqo^rtli tts'tnien6 zntreti to golazen to bi ši mogli prizadeti vsi duhovni- ki in lajiki, pa ne blatiti našo' '-'Ave • >■ Maria" in njega urednika, preljubije nega Fathra Zakrajška. M vsi vemo in se zavedamo, da, ko.bi vsi slovenski duhovniki in lajiki toliko storili in žrtvovali za svoj narod in svojo vero, kakor č. g. Zakrajšek, bi bilo drugače sedaj med nami. Č. g. Za-- ■ krajšek je veliko storil za svoje rojake bodisi v dušnem, bodisi v političnem oziru, bodisi s besedo še več pa s peresom. Kako krasni in podu-čljivi so njegovi članki spisi in pove-stice, kako lepo uči vse mlade in Stare in jim kaže resnico in kako naj ži ve, da bodo srečni tukaj in v večnosti. Prepričana sem zagotovo, da dobro berilo več dobrega stori, kot najboljšega misijonarja pridige. Že pokojni in prerano umrli Dr. J. Ev. Krek mi je v enem svojih pismih pisal tudi to-le: Upam in sem prepri- čan,. da imaš v svoji hiši le dobre in resnično katoliške knjige in časopise ! Varuj pa svojo družino slabega berila, ker to je naj bolj važno za njih odgojo, kaj čitajo. Priporočan -ti to prav iskreno. Tudi v Ameriki znam je dosti slabih časopisov in k-1 jig; pa je tudi nekaj dobrih in pravih katoliških, izmed temi je najboljši, mislim, "Ave Maria". Upam, da jo tudi ti dobivaš?" Tako Dr. Krek,-ki je vendar vedel, kaj je zapisal. On je znal, da list "Ave Maria" podu-čuje' mladino in ne, kakor Rev. Šolar, ko trdi, da jo pohujšuje. Zato odločno protestiram proti temu neopravičenemu napadu od strani Rev. Šolarja, kakor Amer. Slovenca in Glasila. Vam pa, Rev. Zakrajšek kličem: Ne bojte se! Le pogumno naprej po začrtani poti, ker je še dosti Slovencev, ki čutijo z Vami, ki zna- • n ^ \ Rev. F. S. Mažir, Slovenski ž apnik v Springfield, Illinois, kaplan državne zbornice države Illinois, Katerega je Governor F. O. Lowden, imenoval za vojnega kaplana države Illinois. j.o ceniti Vaše zasluge za narod, ki to Vam hvaležni za Vaš trud za Vaše požrtvovalno delo. In tudi nebeška Kraljica, Ona, po kateri se tudi i-menuje, Vas ne bo zapustila. Saj je gotovo, da V as je Marija podpirala do sedaj in V as bo tudi v bodoče. Upam in znam, da se bo vse dobro iz teklo za Vas in Vaše dobrotnike in naročnike, da bo prišel dan, ko bo Vaše trudapolno delo obilo poplačano. Pozdravljeni! Marija Toleni. Cleveland, Ohio.—Visoko sem čislal list "Ave Maria" že kar sem naročnik. Sedaj V tolikih protestih zoper našem sovražnikem, vidim koliko imamo dobrih članov, ki ne molčijo, kadar je treba govoriti. Veste kaj, naročniki, na to jezo pridobimo vsak enega novega naročnika! Tako bodemo najboljše potolažili našega nam priljubljenega Urednika. Jaz pošiljam dosmrtnega naročnika, m celo za v stari kraj, ker vem, da so tam reveži. Jaz zanj svoto žrtvujem, tam pa bodem naročil, naj gre od hiše do hiše, in pozdravlja "Češčena Marija, Pozdravljena ti milosti polna." O, kako lepo ime ima naš ljubljeni list "Ave Maria." Prečastite-mu g. Šolarju odpustimo! Lahko se vsak človek prenagli. Vedeti moramo, da so tudi veliko dobrega ze storili, in še bodo. Večja zamera gre urednikom, posebno Iv. Zupan-u: saj gospod Šolar tudi opominajo, da se ne sme v petek nvso jesti, da se mora v nedeljo iti k sv. maši, da je treba najmanj enkrat v letu k sv. Zakramentom, zakaj, pravim, Iv. Zupan, pa takih besed ne denete na prvo mesto, bi bilo bolj potdebno. John Intihar. OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. "Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi."—Mat., 9, 2. Si li moremo misliti tolaživnejih besed kakor so gornje, s katerimi je Gospod nagovoril mrtvoudnega? Zaupaj, sin! Ti prihajaš k meni s prošnjo da bi te ozdravil tvoje bolezni — zaupaj, sin, jaz ti bom pomagal; toda ti imaš tudi dušo jako bolno, obteženo raznovrstnemi grehi, a prihajaš k meni s skesanim srcem— zato zaupaj, sin, odpuščeni so ti grehi, radi katerih si toliko trpel. Dragi moji, najdemo li mi sami radostnejših besed, kakor so te, ki jih je slišal mrtvoudni: Odpuščeni so ti tvoji grehi? Če izprašujemo svojo vest, spoznamo, ,da smo nevredni otroci nebeškega Očeta, da smo nevredni služabniki, ki ne zaslužimo, da bi se Gospod milostno na nas ozrla; da smo nehvaležneži, ki ne zaslužimo drugega nego kazen. Kako srečni smo potem, ko slišimo radostne besede: Zaupaj, sin, zaupaj, hči, odpuščeni so ti tvoji grehi! Naš Odrešenik, ki je v svoji ljubezni vedno mislil na nas, ustanovil je spoved, da bi vsak, ki je padel, dobil po duhovniku odpuščenje grehov: "Komur bote grehe odpustili, so jim odpuščeni.' Ali kakor ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike, tako jih ima tudi spoved. Nima jim samo med dru-goverci in brezverci, ima jih celo med katoličani samimi. Tudi med temi jih je mnogo, ki za spoved ne marajo in se ji odtegujejo. Oglejmo si nekoliko ugovorov, ki jih imajo ljudje proti spovedi. t. Ni mi treba hoditi k spovedi; zadošča, ako se pred Bogom spoz- nam svojih grehov.—Take besede so brezverske; čemu je pa Kristus u-stanovil spoved? Je li zastonj dal svoji Cerkvi ključe nebeškega kraljestva? Je li zastonj rekel: Karkoli bote razvezali na zemlji, bo razvezano i v nebesih? Toda trditev: Vsaj zadošča, če se pred Bogom obtožim svojih grehov, je nesmiselna. Li Bog ne ve za vse naše grehe? Taka trditev je tudi farizejska; kdor tako govori, se bo pred Bogom kaj težko obtožil svojih grehov: všeč mu je to ravno toliko, kakor se mu ljubi spoved pred duhovnikom. 2. Vest mi ničesar ne očita, pravi drugi. Toda kaj pravi apostol Janez? "Pravimo-li, da nimamo grehov, goljufamo sami sebe, in resnice ni v nas." Ali laže, kdor tako govori, ali pa njegova vest spi; in v resnici ne vem, kaj je za takega človeka bolj nevarno. Izprašaj svojo vest: kako si spolnjeval svoje dolžnosti nasproti Bogu, k svojemu bližnjemu, in k samemu sebi. Marsikaj boš našel, česar se bo treba spove-dati. 3. Šel bi k spovedi, pravi drugi; pa kaj to pomaga? Vsaj ti, ki hodijo, tudi niso nič boljši. To se ti samo zdi, v resnici pa ni tako. Če se kedo vkljub spovedi ne poboljša, temu ni kriva spoved, ampak človek sam; ali se ni dobro izpovedal, ali pa le redko hodi k spovedi. Kdor hodi pogosto k spovedi, se bo gotovo poboljšal; on opušča greh za grehom. Da bi ta, ki pogosto hodi k spovedi, ne bil boljši?— Na belej obleki vidimo takoj vsak madež, in tako vidimo in opazimo tudi pri človeku, ki hrepeni po popolnosti, takoj vsako najmanjšo nepopolnost in prestopek. 4. Vsaj nisem samo jaz, ki ne hodim k spovedi, pravi zopet drugi. Ne gre ta in gre oni, in pred nami jih tudi mnogo ni hodilo. Kako žalostna tolažba! Ako boš pri poslednji sodbi zavržen, ali se boš tudi tolažil s tem: Ta in oni je tudi v peklu? Čemu se raje ne oziraš na zgled teh, ki hodijo pogosto k spovedi? 5. Ko bi hodil k spovedi, bi se mi drugi posmehovali. Vsi gotovo ne. Edino le brezverci, pošten človek se ti ne bo posmehoval. Toda kaj na tem, če se ti tovariši posme-hujejo? Kdor hoče ibiti Moj učenec, naj vzame križ na svoje rame in hodi za Menoj! Kaj je bolje za te: i-meti za prijatelje ljudi ali Boga? Boš li rajše dopadel brezverskim lju dem kakor pa Bogu? Praviš dalje: Posmehovali se mi bodo tovariši, češ to mora imeti grehov da leta vedno k spovedi! Potolaži se, prijatelj! Vsled takih očitanj ne boš nič slabši. Niso li Kristusu očitali, da ima hudiča v sebi? Nisi in ne boš prvi, kateremu bi očitali kaj takega. 6. Nimam sicer ničesar proti spovedi, pravi zopet drugi; a za to je še čas; bom še malo počakal, da mi bo potreba, ko bom bolan. Ko born bolan? Ko bo potreba2 Ko bom v smrtni nevarnosti? Prijatelj moj, kdo ti pa daje zagotovilo, da se boš mogel na smrtni postelji spovedati? In li misliš, da bo lahko v mukah in bolestih opraviti dobro spoved, za katero se celo življenje nisi brigal? Ti ugovori so ničevni; glavni vzrok pa je: pomanjkanje spokorne-ga duha, pomanjkanje trdne volje, pustiti greh in grešno priložnost. Nesrečneži! Spoved je jedino zdravilo, ki bi jih moglo ozdraviti duševne bolezni in večne smrti. Hodimo pogosto k sv. spovedi! Hodimo radi! Potem bomo na smrtni postelji slišali besede Gospodove: Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! Amen. --o- DEVETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH (ROŽNIVENŠKA). i Vzemite v roke prijetni rožni venec in prepevajte čast Devici na|i Pomočnici. — Duh. dnevnice. Proti koncu 12. stoletja se je pričela v južni Francoski kriva vera, katere priverženci so se po mestu Albi imenovali Albigenzi. Bili so kruti sovražniki sv. cerkve in prave vere. O Bogu-človeku Jezusu niso hoteli ničesar vedeti, istotako ne o Materi Božji, tajili so neumrjočnost duše, odpravili zakon; namesto božjih so postavili prav satanske nauke. Britko je za to tožil sv. Bernard: "Cerkve so prazne, ljudstvo brez duhovnov, zakramenti se ne spoštujejo, ljudstvo umira brez pokore in spreobrnjenja." Nehala je molitev, oltarji so bili podrti, cerkve oskrunjene. Vladali ste hudobija in razuzdanost. Človeška pomoč je bila v teh žalostnih časih zastonj. Duhovni sinovi sv. Bernarda so pridigovali, a zastonj! Cerkev je zdihovala po re-šenika, in pomoč je prišla nepričakovano od preprostega meniha, sv. Dominika. Deset let se je že trudil, svaril, ličil, neumorno molil, a ni se obrnilo na bolje. V goreči molitvi se je zatekel k Mariji, na samotnem kraju je molil in se postil, konečno je utrti-- jen omagal in videl čudno prikazen. Prikazala se mu je blažena Devica v nebeški krasoti, obdana od treh kraljic; jedna je imela belo, druga rudečno, tretja z zlatom pretekano obleko. Vsaka teh kraljic je imela 50 jednakboblečenih spremljevalk. "Ti veš, preljubi sin," nagovorila ga je Marija, "na kakšen način je Bog odrešil svet. Skrivnosti življenja in smrti Kristusove obdane od angelj-skega pozdrava in molitve Gospodove, so moj rožni venec; »oznanuj ga krivovercem in jeli se bodo spreob-račati." Marija mu še razloži, da pomenijo tri kraljice s spremljeval- kimi veseli, žalnosti in častitljivi del . . . ter izgine. — Potolažen se odpravi Dominik v mesto Toulouse ter se poda naravnost v glavno cerkev. Zvonovi so pričeli sami zvoniti, zvonili so tako milo, kot bi bili glasovi angeljev; ljudstvo pa strme posluša in hiti v cerkev. Vprašujejo se, kaj neki pomeni to. Tu stopi sv. Dominik na prižnivo, govori o Božji sodbi, o Božjem usmiljenju, pove, da ni drugega pomočka, da uidejo kazni Božji, kakor ravno Rožni venec; razloži poslušalcem skrivnosti in prične z molitvijo rožnega venca. Navzoči so bili tudi kri-voverci, ki so se norčevali iz molitve in zasmehovali Dominika, češ da jih ima za otroke, ki niti Očenaša in Češčena si Marije ne znajo moliti. Sramoteč gredo iz cerkve. Zunaj pa divja strašna nevihta, bliska se grozno, grmi in treska. Osramočeni se vrnejo v cerkev. Vedno prepri-čevalneje govori Dominik, naposled poklekne pred podobo Matere Božje in prične moliti rožni venec. Z njim molijo tudi krivoverci. Kar u-molkne vihar, nebo se zjasni, posije solnce — mir, veselje sije tudi na obrazu molivcev. Ustanovili so bratovščino sv. Rožnega venca. Molitev sv. rožnega venca je nebeška molitev, naučila nas jo je Marija sama. Zato pa čuti tudi pobožni molivec njeno moč: v serce prinese tolažbo, oživi vero, tolaži božjo jezo, po njem prihaja krščanskemu ljudstvu ne-broj milosti. Cerkev je obdarovala rožni venec z mnogimi odpustki. Postavila je posebne praznik in priporoča, da bi celi mesec oktober molili sv. rožni venec. Sv. cerkev ima to molitev visoko v čislih, je njena želja, da verniki molijo to molitev in nam kliče v dnevnicah na rožniven-ški praznik: "Vzemite v roke prijetni rožni venec in prepevajte čast Devici, naši Pomočnici! To vabilo sv. cerkve so slušali njeni dobri otroci vedno s pripravljenim sercem. Molili so sv. rožni venec imenitni, sloveči možje. Molil ga je papež Pij V., Gregor XIII., Pij VII., Pij IX., Leon XII., ki so ga imenovali rožnivenškega papeža. Sv. Frančišek Šaleški priporoča to molitev v svojih pismih. Molil jo je vsaki dan in pobožno premišljeval skrivnosti rožnivenške. Tako so delali drugi škofje in mašniki: Karol Boromej, Alfonz Ligvorij, sv. Ignacij, Klemens Marija Hofbauer. Kristjani, nizki in visoki, so slušali glas sv. cerkve ter pridno molili sv. rožni venec ter ga še vedno molijo. Zato vam kličem danes cerkvene besede : "Vzemite v roke sv. rožni venec in prepevajte čast Devici, naši Pomočnici !" Molite to molitev pobožno in s premislekom; molite jo radi! Molite jo pobožno, in v vaših sercih bodo rastle nebeške čednosti: vera, u-panje, ljubezen. Naj čuti vaše serce, izgovarjajo ustnee! Molite sv. rožni venec radi in pogosto! Kako ljuba in draga je bila ta molitev našim prednikom po slovenskih pokrajinah ! In bili so časi srečni; srečne družine, dobri otroci so bili veselje starišev, pravičnost, poštenost je kaj veljala! Pobožni rožni venci so klicali Božji blagoslov na zemljo. Vaši očetje so ljubili to molitev. Krščanski očetje, skrbite tudi vi sedaj, da se bo v naših hišah molil rožni venec, dajte dober zgled svojim domačim! Naj bode rožni vencc vam vsem spremljevalec v mladih letih in možki dobi, imejte v časti to Marijino darilo, in bode vam v tolažbo, ko bode smrt raztrgala vezi, ki vas vežejo na ta svet. Čujte besede vaših dušnih pastir jev, ki vam priporočajo rožni venec, ki vam hočejo dobro, ki ljubijo vaše duše; čujte jih otroci, mladeniči, dekleta, možje, žene starčki: Molite pobožno, molite radi in pogosto lepo molitev sv. rožnega venca, in Marija Rožnivenška, ta dobra Mati, bo tudi vam izprosila nebeško veselje pri svojem Sinu. Amen. Svetli žarki iz zgodovine katoliške cerkve. Piše Rev. Smoley. (Nadaljevanje.) 6.—Sv. Peter in njegovo delovanje. "Idite in učite vse narode, in krš-čujte jih v imenu Očeta in Sina in sv.Duha! In učite jih spolnovati vse, kar sem vam zapovedal! In glejte, Jaz ostanem z vami do konca sveta." (Mat., 18, 18.) To zapoved so apostoli z naj večjo gorečnostjo izpolnjevali. Po ustnem izročilu cerkvenih očetov so oznanjali apostoli še dvanajst let po Gospodovem Vnebohodu v izraelskih pokrajinah Jezusov nauk. Še le potem ko je judovsko ljudstvo kljub vsem opominjevanjem ostalo zakrknjeno, ko ni hotelo sprejeti Božjih milosti, še le potem, ko je "izvoljeno ljudstvo" začelo preganjati poslance Mesijeve, obrnili so apostoli Judom hrbet, razkropili se po svet in nesli tudi poganom luč sv. vere. Bil je pomenljiv dan — cerkev slavi po nekaterih krajih njegov spomin — 15. julija — ko so se revni ribiči podali iz sovražnegajeruzalema v šir ni svet, da bi ga pridobili za največje ljudsko dobro na svetu, za sv. vero. Vedeli so, kaj jih čaka mej poganskim svetom preganjanja, muke da celo mučeniška smrt. Toda brez strahu brez obotavljanja so sledili Gospodovemu ukazu; in tako je prišla tudi za pagane ura sreče, napočila je tudi za nje doba zveličanja. Izmed vseh misijonskih potovanj Jezusovih učencov nas gotovo najbolj zanima potovanje prvaka apostolov, sv. Petra. O njem in njegovem tovarišu sv. Pavlu'podaja nam Apost. Dejanje prav natančne podatke. V Jeruzalemu kakor povsod drugje imeli so kristjani sv. Petra kot zastopnika, za namestnika Kristusovega, kot poglavarja Sv. Cerkve. Okoli 1.37 bil je na vizitacijskem potovanju po Samariji 111 Judeji. V Jopi je krstil med drugimi prvega pogana, rimskega stotnika Kornelija. Tu je že pokazal, da njegova naloga ni le spreobrnitev Judov. I11 to svojo nalogo znal je zagovarjati z vso vnemo. Po prvem cerkvenem zboru je o-biskal sv. Peter najprej mlade krščanske občine v Mali Aziji, katere je ustanovil sv. Pavel v primeroma jako kratkem času. Tu je bil približni 7 let vodnik kristjanov. Globoko jim je vtisnil verske nauke v srce, vspodbujal jih je k gorečemu, krščanskemu življenju, tolažil jih v brit kostih in nadlogah, 'svaril pred neprevidnostjo v občevanju s pogani. Tem občinam je poslal pozneje iz Rima list, v katerem je ponovil še enkrat to, kar jih je prej ustmeno učil. Iz Male Azije je šel Peter v Rim. Tu v svetovnem mestu, kjer se je srečalo takorekoč življenje vesoljnega sveta, kjer je vsa fizična in duševna moč dosegla svoj vrhunec, tu je msili sv. Peter, da bo najložje in z največjim vspehom mogel razširjati Kristusovo vero. Kedaj je prišel Sv. Peter v Rim, in kako dolgo je tam bival, ni povsem gotovo. Da pa je bival v Rimu, dokazujejo izkopine novejših časov, 11a kraju kjer je bil s Sv. Pavlom najprvo pokopan. Ustno izročilo trdi, da je živel v Rimu celih 25 let. Jako cvetoča krščanska občina je nastala pod njegovim vodstvom v Rimu; in k Petru, namestniku Kristusovemu, so hodili predstojniki ostalih cerkvenih občin po svet. Kakor znano, bil je sv. Peter za časa Neronovega preganjanja kristjanov križan. In sicer na njegovo lastno željo — kakor pripoveduje legenda — z glavo navzdol, ker se ni čutil vrednega, da bi umrl na isti način kakot njegov Gospod in Uče-nik. Kosti sv. Petra počivajo v krasni podzemeljski cerkvi Santo Pietro v Rimu kjer se jim skozi vsa stoletja skazuje največje češčenje. O poklicu sv. Petra in izvrševanju primata v cerkvi bomo govorili po zneje. Ravno tako o raznih dvojbah nasprotnikov krščanstva o primatu Petra. Le toliko hočemo že sedaj pripomniti, da so zasluge prvega Kristusovega namestnika za razširjenje sv. vere — razun zaslug sv. Pavla — najpomembnejše izmed vseh apostolov. Zunanjost sv. Petra slikajo nam vsi, skoro soglasno, kot jako častitljivo in priprosto Bil je srednjo-ve-like postave; njegove obrazne poteze bile so mile in ljubeznjive. O smrti sv. Petra nam pripoveduje legenda to-le: Ko je cesar Neron pričel s svojim krutim preganjanjem kristjanov, hotel je sv. Peter vsled prigovarjanja občine Rim zapustiti, da bi si tako ohranil življenje. Ko je na svojem begu prišel do staroslavne ceste "Via Appia", prikazal se mu je nebeški Odrešenik v nebeškem svetlobi, s križem na rami in ga vprašal: "Quo vadiš?" "Kam greš?" Peter se je po tej prikazani povrnil k svoji čredi in je trpel za Kristusa mučeniško smrt. Na mestu, kjer sta se Kristus in Peter srečala stoji sedaj prekrasna kapela, katero še dandanes rimski romarji kaj radi obiskujejo. 7.—SV. PAVEL. Silen — na znotraj in na zunaj — a istočasno zanimiv pojav je sv. Pavel v prvi krščanski občini. Rodil se je v Tarzu v Ciliciji v judovski rodbini iz rodu Benjaminovega. Njegovi stariši niso samo skrbeli da se je temeljito izobrazil v judovski veri, ampak so gled;fli tudi na to, da se' je mladi Pavel izobrazil tudi v grško-rimskih znanostih. Postave bil je Pavel majhne, toda bil je jako živahen in gibčen. Oči so še niu svetile — posebno pod vpli vom verskih mislij — kakor blisk, a istočasno je njegov mili pogled vplival nad vse ljubeznjivo na poslušalce. 11 repenjčnje po višji izobrazbi ga je gnalo v Jeruzalem, da bi se tam ob nogah pismarjev in duhovnov i- nadjal ime Pavel, t. j. majhni pred zobrazil v "rabbi-ja" (pismouka). ^ Gospodom. Drugi sv. Očetje pa tr- Jeden njegovih učiteljev je bil mo- dijo, da je po rimskem načinu vzel dri, zmerni farizej Gamaliel. Poleg ime Pavel od svojega zaščitnika Ser- tega se je v Jeruzalemu ..priučil Pa- si'ja Pavlja, poglavarja na Cipru, in vel tudi rokodelstva, kakor je bilo to S' tem označil za njegovega kli- predpisario po Mojzesovi postavi — enta, t. j. varovanca. namreč tkati j)latiio za šotore, kar -- mu je bilo pozneje na njegovih mi- g,—SV. PAVEL KOT APOSTOL sijonskih potovanjih v veliko.korist. ' SVETA. Tihi, potrpežljivi značaj učitelja pre'dno pa se je Sv. Pavelj podal Gamaiiela pa ni ravno posebno vpli- na svoja misij0nska potovanja, pri- val na mišljenje sv. Pavla. Ognjevi- peljal se je na isto s postom in ti. mladi Izraelec je bil goreč'boje?- < premišljevanji skozi cela tri leta. nik za JudOvstvo, -z všov vnemo in . §d je y Arabij0 v samoto pušča- gorečnostjo se je oklenil tradicij svo V molitvi je bil združen s svojim jih očetov, in z ravno takim sovraš- Odrešnikom in ga je prosil, naj ga tvoni je preganjal vse, ki niso bili z razsvetlil za njegova misijonska po- njim istega verskega mišljenja. tovanja. V enem svojih listov Pa- Hudo je sovražil kristjane, njegov velj sam piše o mističkem svojem duh in njegova energija sta videla občevanju z Božjim Odrešenikom. ravno v krščanstvu najhujšega na- Vtrjen v milosti božji in razsvit- sprotnika Mojzesovega nauka, krš- ijen 0 smeri svojega apostolskega čanstva' se je najbolj bal, poklica je šel Pavelj najprej na kraj Kjerkoli je izbruhnilo kako prega- svojega lastnega spreobrnjenja, v njanje cerkve, Savel — to je bilo nje- Damasek. Goreče je učil tu in do- govo ime pred spreobrnjenje,m — je segel velike usuehe mej svojimi ro- bil.gotovo zraven. Ko so kamenjali jaki, Judi. prvega mučenika, sv. Štefana, čuval Nakopal pa si je pritem grozno je on Obleko njegovih morilcev. sovraštvo svojih prejštnjih* tovari- ICončno mu pa preganjanje' krist- £eV) verskih gorečnežev. Začeli so janov Jeruzalemu v Izraelu ni več ga preganjati in ga končno prisilili, zadoščalo. Njegova gorečnost za ve- da je moral pobegniti: v noči se je ro njegovih očetov ga je gnala dal- spustil po vervi v košu ob mestnem je. Izprosil si je radi tega dovoljen- zjdu doli in tako ušel preganjalcem, je od Visokega sveta, da bi smel pre- Prišel je v Jeruzalem, kjer ka je ganjati kristjane v Siriji. Toda Bož- vpeljal Barnabas v krščansko obči- ja pota niso bila njegova pota. Na no> Seznal se je tu s sv. Petrom, s poti v Damask je posvetila v srce katerim je skozi 15 dnij razpravljal Kristusovega sovražnika milost Bo- 0 važnih verskih vprašanjih, žja. Iz Savla je-postal Pavel; fanati- Toda tudi tu ga je doletela v čni, zagrizeni Izraelec je postal "j* najkrajšem času ista usoda, kakor v voljena posoda, bil je določen od Go- Damasku: Judje niso mogli prena- spoda, da ponese njegovo ime pred gat{( da je gorečnež Savel postal tak pogane in kralje in sinove Izraelo- g0reč "Nazarenec"; hujskali so pro ve- ti njemu, in Pavel je moral zapustiti Čudovito Pavlovo spreobrnjenje o- Jeruzalem., i pisuje nam Dejanje apostolov prav Šel je sedaj najprej v svoje roj- natančno. Vsled bliska iz jasnega ne stno mesto Tarzus in odtod v glavno ba omamljen padel Savel s konja: mesto Male Azije, v Aiitijohijo. Tu "Savel, Savel, zakaj Me preganjaš?" v središču rimskega gospodstva v Savel je spoznal svojo zmoto, glas Mali Aziji, v Antijohiji, ki je takrat Gospodov pretresel je njegovo dušo. štela okoli 100,000 prebilcev, ustano- Po ukazu Božjem je šel v Damask, vil si je sv. Pavel svojo drugo doma- kjer je prejel sv. krst. Ustno izroči- čijo. V pravem krščanskem prijatel- lu pravi, da si je iz ponižnosti sam jst.vu je živel je skupno s sv. Bar- nabom. Z njim je začel svoje apostolsko delo v Antijohiji. Tu že sta prišla do prepričanja, da judovske ritualne postave niso obvezne za pogane. Od tu šla sta tudi na več misijonskih potovanj. Prvi misijon sta imela v letih 46—48 na bogatem otoku Ciper. Tu sta pridobila najbolj vplivnega Rimljana, ki je takrat kot prokonzul upravljal otok, Sergija Pavla za Kristovo vero; njegovemu zgledu sledilo je mnogo prebivalcev na otoku. Vsled silne zgovornosti sv. -Pavla in impozantne postave sv. Barnaba prišlo je v Listri malem poganskem mestecu, skoro do nekakega nespo-razumljeiirja, posebno ko je sv. Pavel položil svoje roke na hromega in ga čudežno ozdravil. "Bogovi v človeški podobi so prišli k nam!" so klicali Lystrani. "Vidite, vidite! Častitljivi, starejši mož je Zevs, in njegov mlajši spremljevalec, kateremu beseda tako gladko teče pa je gotovo božji sel Hermes! Na noge, someščanje! Počastimo jih z daritvani, kakor gredo bogovom. Le težko je prepričal sv. Pavel meščane in jih odvrnil od tega, tla jima niso pričeli zažigati daritev. Toda navdušenje za nju se je spremenilo v sovraštvo, ko so jih judje začeli hujskati. Kamenali so ju tako, da se je Pavel onesv.eščen zgrudil. Za enkrat je všel smrti: moral pa je zapustiti mesto; per pa je postavil "starejšega" (presbyter-a) novo u-stanovljeni občini za poglavarja in se povrnil v Antijohijo. Med to prvo in drugo misijonsko potovanje (51—54) vvršča cerkvena zgodovina toliko važni apostolski koncil 1. 50, o katerem bomo pa pozneje spregovorili. Na drugo misijonsko porovanje se je podal sv. Pavel s svojima učencema Timotejem, in Šilom; pozneje se jim je pridružil še sv. Lukež. Njihova pot jili je peljala preko Sirije, Cilicije, Likaonije, Frigije, My-zije, Macedonije 11a Grško. Tu, pri viru klasične, celi svet vladajoče grške omike, so se ustavili in učili, posebno v Korintu in Atenah. Dragi otroci! Rev Father J. Plaznik so začeli v listu "Ave Maria" razširjati lepo pobožnost "uro molitve." kakor berete pod naslovom "Častna straža", kar se pravi po angleško. "Guard of Honor before Blessed Sacrament". Rev. Father mislijo takole, da bi nabrali po celi Ameriki med Slovenci veliko boys in girls, veliko fantov in deklet, veliko mož in žena, ki bi hoteli vsaj vsaki mesec enkrat po eno celo uro premoliti pred Jezusom v taber-naklju. Zato je to društvo nekaka straža pred malo Jezusovo hišico 11a oltarju. Vidite, naš predsednik ima Pri White House v Washingtonu posebne može, ki ga stra-žijo, da bi kdo> ne prišel in ga ne ubil, ali ga ne žalil. Vedite otroci, koliko sovražnikov ima Jezus! Slabi ljudje ga sovražijo! Ubili bi p-a, ko bi ga mogli. Ker Sa ne morejo ubiti, ga pa žalijo, zasramujejo, preklinjajo. Ali ne bomo vsi dobri katoličani stopili v društvo, society, Guard of Honor, da bomo varovali Jezusa in sicer vsaj eno uro na mesec? Zato jaz, Vaš striček silno želim, da bi vsi moji "darlnig boys and girls" 11a kornerju pristopili in postali člani te "Častne straže Jezusove". Kaj je treba za to storiti, Otroci za vas nič druzega kakor to, da podpišete ta listek in da boste te obljube spolnili. Ta listek, otroci izstrižete in ga mi pošljite. Čc boste poslali še ioc, vam bom poslal lep odznak (button). Now, children how many good boys and girls are anionp- our American Slovenian Sclioql Children To bi rad vedel Vaš striček. Cleveland, O. — Dragi striček:— Zopet pišem en par vrstic, glih posebnega nimam nič kako je pri nas Sveto obhajilo je opravilo 200 otrok, tudi moj bratec je bil med njimi, je devet let star. je jako vesel. Tu vam pošljem sliko, da jo dene-te v list Ave Maria, ki tako lepo piše. Jaz in moj brat Alojzij sva šla vsak dan k sv. obhajilu maja meseca tako kakor je list Ave Maria prinesel. List Ave Maria se mama hudo dopade in ga hitro prebereva, ko ga dobiva. Vsaki se mi bolj dopade. Good bye, dragi striček. Kristina Zakrajšek. Ambridge, Pa. — Dragi striček; Hvaljen bodi Jezus Kristus in Kraljica maj-nikova! Najprej Vam želim zdravje, kakor vsem čitateljem tega lista, ki je tako priljubljen, posebno med mladino.. Tukaj bo prihodnje leto katoliška šola. Poslopje je že kupljeno in naš Father Herkel se trudijo, da bi čim prej splačali; tudi med darovalci so prvi, torej jim gre vsa čast. Pa še nekaj, dragi striček! Bral sem v Ave Maria, da bi mi otroci dobili vsak enejra naročnika za list Ave Maria. Jaz sem poskusil, a brez uspeha; zato sem prosil mamo, da se dosmrtno naroči in mi ni mogla odreči želje. Tu Vam pošljem ček za $15.00. Tu je tudi moj dar 50 centov. Zbogom, dragi striček ! — Albert Svegel. Cleveland, O. — Dragi striček; Najprej Vas lepo pozdravim in Vam naznanim, da sem sedem ugank rešila. Če so pravilno rešene, prosim za malo na-p-rado. Tukaj tudi jaz dam eno uganko. Sin v materi stoji in očeta v roki drži. Kaj je to? V naši cerkvi svetega Vida smo imeli zadnjo nedeljo slovesno sveto obhajilo in drugo nedeljo, 27. junija, bodo graduan-tje priredili igro in sprejeli diplomo. Jaz sem sedaj zdelala sedmi razred. Zbogom! — Mary Marinko. Barberton, O. — Dragi striček; Prav veselo novico imam Vam za sporočiti. Dobili smo sporočilo od častite Sestre Sebast., da nas obiščejo z mojo sestro, katero je poslal moj striček k č. sestram v šolo, kamor želim tudi jaz iti, ako mi Bog da doživeti. M'oja sestra nam piše, da je zadovoljna in srečna, da se bode posvetila ljubemu Jezuščku. Dragi striček! Z ugankami si pa nočem beliti glave danes, se bom že drugikrat. Sedaj Vas lepo pozdravljam v imenu Jezuščka — Z Bop-om! P. S. Enega naročnika Vam pošljem. — Josefine Bregantič. North Chicago, 111 — Dragi striček:— Jaz sem prav vesela, ker sem štiri uganke rešila. Mi smo vsi zdravi. Ali ste Vi zdravi? Tukaj pošiljam uganke, ketere sem rešila. Zbog-om! — Antonija Hlad-nik, 88—10th St. North Chicago, 111. — Najprvo Vas prav lepo pozdravim. Ne zamerite, ker vam jaz pišem. — M. Setničar. ZAHVALA. * * » Brooklyn, N. Y. — Se zahvaljujem ljubemu Bogu, Materi božji in sveti Luciji za zopet podeljeno zdravje na očeh. I11 s tem izpolnim svojo obljubo. Mrs. F. Peterka. . .Pueblo, Colo. — Tu vam pošilajm dolar v čast Presv. Srcu Jezusovemu za uslišano prošnjo in se mu zahvaljujem za uslišano prošnjo. Rada beren\ "Ave Maria'.. — Rose Petras. Calumet, Mich. — Srčna zahvala pre-svetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu za moje zdravje. — Marija Grahek. Croton Falls. N. Y. — Zaobljubila sem se Mariji Lurški, da bi m« obvarovala bolezni in presvetemu Srcu Jezusovemu in svetemu Roku. Bila sem uslišana. Svojo obljubo spolnujem in se zahvalim iz vsega srca preljubi Materi Mariji. — Agnes Kalcič. Eveleth, Minn. — Obljubila sem, da se javno zahvalim v listu Ave Maria pre-blaženi Devici Mariji in presvetemu Srcu Jezusovemu za izboljšanje mojega zdravja. — Terezija Skubic, Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. 2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! Ševerova zdravila vzdržuj«^ zdravje v družinah. Tiho trpeče. Mnoge žene in mlada dekleta trpe »a tihoma od bolezni svojega spola. Take bolezni se ponavadi kažejo potom bolečin v križu, na strani, v ledjih ali spodnjem delu trebuha, večkratnem glavobolu, vročem in hladnem spre-minjanju po telesu. S everas Regulator (Severov Regulator) je pravilno zdravilo za odstranjenje teh bolečin in za popravo nerednosti vsled katerih trpe žene in dekleta. To zdravilo je bilo znano in rabljeno mnogo let z najboljšim uspehom. Dobite ga pri vašem lekarju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega". Cena $1.25 in 5c davka. H W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA < 1 < > < > < 1 Slovanski zobozdravnik DR. M. JOSIP PLEŠE < > Ordinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru- Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 SILVER STREET, BROOKLYN. N. Y. Za vse Ljudi in za Vse Slučaje Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker itnam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas. za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381 ANTON GRD1NA, TRGOVEC IN POGREBNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE. SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakuptr zastav in društvenih znakom 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5085 Barclay. FRANCIS D, NEMECEE FOTOGRAF Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago, IR Telephone: Canal 2534 PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval cqzaj;sod budo; u; BAifjsauEz 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.. i » S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je': Zlata kolajna TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. TRINERJEV LINIMENT San Francisco I9I5 Veliko darilo je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si t njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANT1PUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. mmmmmmmrn^** JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111