Preveč želja in besed, premalo uresničenih ciljev
Na podlagi obiskov v KS in neposrednih stikov s predstavniu kul-turno-iunetniškifa društevin skupin ter KS lahko ugotovimo, da se je v zadnjih nekaj letih na kultumem področju v naši občini marsikaj pre-maknilo na bolje, tako glede množičnosti in vedno večjega vključeva-nja občanov v kulturna dogajanja kot tudi v sami kvaiitetnirasti KUD in skupn ter drugih dejavnOtov v kulturi.
V skoraj vseh KS delujejo kul-turnoumetniška društva in sku-pine ali pa vsaj posamezne sekci-je, ki skupaj s šolskimi kultur-nimi dnštvi predstavljajo jedro za kultuma dogajanja na svojem območju.
Prav tako so v večini KS oiga-nizirani ustrezni organi za po-dročje kultumih dejavnosti, problematika s kulturnega po-dročja pa je marsikje prišla na dnevne rede zasedanj različnih organov v KS in tudi v občini.
Eno od vodil na posvetih je bilo, naj se v programih KS za naslednje leto in prihodnje sred-njeročno obdobje bolj upošteva kultuma politika in kultume de-javnosti!
Med tistim, kar ovira kulturni razvoj in kultume dejavnosti v nekaterih KS, so v prvi vrsti po-manjkanje prostorov, finančna sredstva in pa kadrovska vpraša-nja! Ponekod pa so za kulturno »mrtvilo« kriva tudi napačna gledanja na kulturo, saj je ta marsikje odrinjena zaradi drugih bol) »pomembnih« po-dročij.
Med obiski je bilo tudi ugotov-Ijeno, da je kulturno življenje bolj razvito in razvejano tam, kjer delujejo stalna kulturnou-metniška društva in skupine. Teh pa je več v bolj odročnih KS, saj očitno krajani primestnih KS bolj obiskujejo osrednje kul-turne ustanove.
KS Dobko — Kulturno življe-nje je zelo razgibano — imajo dve gledališki skupini (Dolsko, Senožeti), pred časom je obsta-jala glasbena sekcija. Veliko imajo prireditev v okviru kul-turne akcije.
KS Besnica — Tri gledališke skupine (Besnica, Javor, Prežga-nje). Kljub pomanjkanjukadrov in prostorov zelo delovni, zlasti na Javoru, kjer člani društva s prostovoljnim delom pomagajo pri graditvi in obnovi kulturne dvorane, da bi si izboljšali mož-nosti za delo!
KS Zalog — Vokviru DKD — Svoboda Zalog delujeta gledali-ška skupina in mešani pevski zbor. Društvo ima bogato tradi-cijo na kulturnem področju (lani so praznovali 50-letnico). Žal pa je vzadnjemčasuprišlo do težav pri uporabi dvorane, ki pa jih bodo, kakor zagotavljajo pred-stavniki KS, kmalu odpravili.
KS Lipogbv — Poleg meša-nega pevskega zbora v zadnjem času uspešno deluje tudi dram-ska skupina. Mladina se navdu-šuje tudi za plesno področje, vendar so precejšnja ovira za de-lovanje oddaljenost in slabe av-tbbusne zveze!
KS Bizovnik — Tudi v Bizov-niku je kulturno življenje dokaj razgibano, saj imajo tam edini moški pevski zborv občini (poleg oktetov). Občasno se predstavi tudi dramska sekcija, ki deluje v okviTu društva!
KS Hruška — Po skoraj dvaj-setletnem »kulturnem molku« je doživela kultura v Hrušici v zad-njih dveh letih ponoven razcvet. Žaživelo je kulturnoumetniško društvo, ki je eno najbolj delov-nihinnajboljkvalitetnihvobčini (gledališka skupina, lutkovna skupina, otroške igrice, recita-li...). V društvo so vključeni v glavnem mladi, ki s svojim kul-turnim poslanstvom predstav-ljajo jedro družbenopolitičnega dogajanja v KS, v čemer je tudi smisel združevanja — zlasti mla-dih — na področju kulturnih in-teresov!
KS Štepanjsko nasefe — Kljub nakazanim rešitvam in možnostim za kulturno pridobi-tev vlada v Štepanjskem naselju še vedno kulturno mrtvilo! Nase-Ije je sicer mlado, ravno tako šola, ki se za zdaj še ni vrasla z večjo zavzetostjo in organizira-nostjo bi lahko spravili kulturo iz mrtvega teka!
KS Smartno ob Savi — Pred vojno so delovali pevski zbor, in-strumentalni ansambel in dram-ska skupina! Med krajani je še
vedno zanimanje za kulturne de-javnosti, zlasti za petje. ZSMS pomaga pri organizaciji priredi-tev ali pa jih sama organizira. Večnamenska dvorana kar dobro rabi za potrebe krajanov. Pripravljajo prireditev v okviru kulturne akcije. Za vsakogar nekaj, tudi za najmlajše (lutke).
KS Polje — V Polju je OŠ Ed-varda Kardelja tista, ki spodbuja in organizira kulturno dejavnost vtej KS. KUD Slape deluje sedaj pri Papirnici Vevče, ker v KS Polje ni bilo pravega posluha in razumevanja za njihovo dejav-nost! Tudi v ZSMS v Polju ni prišlo do pravega stika in pove-zave!
KS Zadobrova-Sneberje — Bogata kulturna tradicija (pe vski zbor, dramska skupina, kino). Sedaj uporabljajo dvorano v športne namene (telovadnica). /animanja za kulturo je med krajani dovolj! Kljub dobrim idejam, zamislim in nakazanim rešitvam ostaja vse po starem (edini kulturni dogodek v zad-njem času — gledališka pred-stava v okviru gledališke revije). Možnosti so, treba se je le orga-nizirati in delati.
KS Moste — Tudi v Mostah kljub dogovorom in pretresu de-janskega stanja ni pravega pre-mika na kultumetn področju. Poleg lutkarjev se je ustanovil v okviru Zveze društev upokojen-cev mešani pevski zbor, ki se je že nekajkrat predstavil poslušal-cem v občini in zunaj nje (Tabor). Komisija za kulturo ne opravlja tiste funkcije, ki bi jo morala (tako je tudi v nekaterih drugih KS). Nikjer ni videti mla-dih. Zlasti bo treba raisliti na delež KS v Domu španskih bor-cev!
KS Zelena jama — Nosilci kul-turnih dogajanj v tej KS so predvsem mladi, ki pa žal ne naj-dejo razumevanja in podpore pri predstavnikih KS! Problem je po mnenju nekaterih prostor(treba bi bilo obnoviti dvorano v Tito-vem domu). Kadrov je dovolj, vendar storjenega ni bilo nič.
KS Nove Jarše — Kljub zani-manju za različna interesna po-dročja je bilo organizacijsko premalo narejenega! Za zdaj de-
luje samo pevski zbor, ki so ga ustanovili lani. Mladine vkulturi skoro ni čutiti.
KS Zadvor — Bogata kulturna tradicija. Gledališka skupina trenutno ne deluje — le občasni nastopi dramske sekcije. Težave imajo s kadri. Nekaj mladih se trudi, vendar nima podpore pri starejši generaciji! Delovati je začel mešani pevski zbor, ki je dokaj uspešen.
KS Kodeljevo — Nima ljubi-teljske tradicije, ima pa glasbend šolo, osnovno šoko, KUD Vide Pregarc, kino Triglav, športno
dvorano Kodeljevo__ V vseh
teh okoljih kulturna dejavnost je, vendar teče sama po sebi! Zelo malo sodelujejo krajani Kodeljevega. KS bi morala sto-riti več za pritegnitev ter vklj uče-vanje krajanov v kulturne dejav-nosti.
Če na kratko stmemo ugotovi-tve, so problemi v KS, kjer ni stalnihkultumoumetniškihdruš-tev in skupin, bolj ali manj enaki — premajhna zavzetost organov in posameznikov, ki bi lahko ka-korkoli pripomogli k razvoju kulturnih dejavnosti in kulture nasploh na svojem območju. Prav tako je premalo sodelova-nja med KS inšolami, kjer je kul-turna dejavnost sama po sebi za-gotovljena z vključevanjem mla-dih v šolska kultuma društva.
Tudi v pomanjkanju prostorov za kultume dejavnosti bi lahko šole bolj na široko odprie svoja vrata, saj so končno družbena last in njihove možnosti glede tega niso dovolj izko-rSčene.
ZJasti premalo pa se KS (vsaj ne-katere) trudijo pri organiziranju pri-reditev v okviru kulturne akcije, sai jim je treba le izbrati kraj in čas do-gajanja, izvajalce in finančna srcd-stva pa so zagotovljena pri ZKO ozi-roma občinski kultumi skupnosti.
Problematiki na kulhimem po-dročju bo treba lorej tndi v prihodnje nameniti ksr ngjveč pozomosti ter potskati in pritegniti vse tiste dejav-nike v KS, ki so prtatojni za posa-mezne odločiive.
Žal pa še vedno manikie osuoe le pri žetyah io besedah. uresničevanja zastavicnib ci^ev in akcij pa jc bo| malo'.
M. ŠTIMEC