Politika Hrastovec • Revizija pokazala nepravilnosti v poslovanju zavoda O Strani 8 in 9 Kronika Slovenija • Predlanski žled povzročil za 430 milijonov škode O Stran 24 Ptuj, torek, 3. maja 2016 letnik LXIX • št. 35 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si Podravje • Kakšni so stroški za prehrano otrok v vrtcih Jedo ptujski otroci več ali boljšo hrano kot drugi? | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Podravje Kmetijstvo • Komunala Ptuj lani kmetom za nadomestila 32.000 evrov Ker je bilo v zadnjem čase veliko govora o tem, da se za živila in vzdrževanje vozil v ptujskem vrtcu namenja preveč sredO Stran 6 stev, smo preverili, kakšno je stanje v primerljivih, pa tudi manjših vrtcih. In dejstvo je, da so sredstva, ki jih v Ptuju name-Šport njajo za nabavo hrane, resnično najvišja. Več na straneh 4 in 5. Motokros • Padec? Ni problema, kljub temu do zmage! O Stran 12 Nogomet • Ob dežju padali tudi zadetki, nedopusten »razpad« pri Dravi O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si V središču • RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Napovedan še višji katastrski dohodek S Strani 4 In 5 Grad Borl • Strokovnjaki bi ukrepali takoj, država čaka milijone, a jih ni S Strani 6 In 7 Podravje Občine namenijo društvom več denarja kot ministrstva S Strani 6 In 7 ilska pozeba •!( Ko ima hudič mlade, jih ima veliko 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 26. aprila 2016 Podravje • Ko ima hudič mlade, jih ima veliko Po padcu cen kmetijstvo prizadela >Nad kmetijstvo so se res zgrnili črni oblaki, spomladanska pozeba namreč pomeni katastrofo,« je povedal direktor ptujskega kme Prijetne temperature v aprilu so pospešile spomladansko setev in saditev. »Koruze so bile v večini posejane v prvi dekadi aprila, prav tako zgodnji in pozni krompir, v drugi dekadi pa so bile posejane buče in vrtnine tako na zavarovanih površinah kot tudi na prostem. Zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila so rastline pospešile rast in so bile zato še toliko bolj občutljive na zelo nizke temperature,« je pojasnil vodja javne službe kmetijskega svetovanja KGZS - Zavoda Ptuj Peter Pribožič. Največjo škodo so utrpeli sadovnjaki in vinogradi. »Sadovnjaki so na nekaterih parcelah povsem uničeni, kajti praviloma ležijo na nižjih območjih, v vinogradništvu pa bo pridelek zagotovo manjši za 40 %. Poze-ba je tako dodaten udarec za kmete, ki se že soočajo s sramotno nizkimi cenami pridelkov in izdelkov, tako da bo letošnje leto za podravskega kmeta res Uvodnik zelo težko,« je opozoril Reber-nišek. Največja škoda v sadovnjakih in vinogradih Na ptujskem zavodu so ocenili, da je škoda na jablanah in hruškah okrog 80 %. »Dejanska škoda bo vidna v nekaj dneh, saj bodo plodovi odpadli. Prizadeti so koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice ...), ki so zaključili cvetenje in so bili plodovi v fazi največje občutljivosti na mraz. Pozeba je močno prizadela tudi orehe ter zasaditve jagodičevja in aktinidije. Dodatna škoda je nastala zaradi lomljenja vej in poganjkov. V vinogradih je škodo trenutno še težko oceniti, vendar je bila po prvih pregledih že na dan pozebe okrog 60 %, dodatno pa je sneženje polomilo mlade poganjke,« je povedal Pribožič. Prizadeti so tako vinogradi v Ko je delavec nepotreben strošek Na prvomajsko jutro so številne kraje po Sloveniji prebudile godbe s tradicionalnimi delavskimi budilkami, V počastitev mednarodnega praznika dela so potekale tudi številne prvomajske prireditve, na katerih se govorniki hočeš nočeš niso mogli izogniti današnjim krutim razmeram v delavstvu. Sindikalisti so tako v svojih nagovorih izpostavljali potrebo po preseganju umetnih in lažnih delitev na trgu dela ter pozvali k združevanju moči v boju za delavske pravice. Namreč boj za dostojno življenje delavcev in izboljšanje delovnih razmer, ki sicer izhaja iz daljnega leta 1886, je nadvse aktualen. To je jasno kot beli dan. Soočamo se z družbeno krizo, v kateri postaja delavec vse manj vreden, necenjen. Veliko je namreč brezposelnih, ki čakajo na delovno mesto. In to je požrešni peščici kapitalistov kot voda na mlin. Vsakodnevno nas pretresajo zgodbe o kršenju delavskih pravic. O tem, kako podjetja svojim zaposlenim ne plačujejo prispevkov ali celo plač. Ali pa o tem, kako so delavci v očeh delodajalcev le neki nepotreben strošek. Sploh ni pomembno, koliko dodatnega truda bodo vložili v svoje delo, na koncu bodo tako ali tako prejeli najmanj, kar je možno, dobiček pa bo v svoje žepe brez dna še naprej tlačila nenasitna elita. A najbolj kruto ob vsem tem je, da delavec po mesecu trdega in poštenega dela ne zasluži niti za dostojno življenje in je s svojo plačo tako rekoč socialni problem. Vse to in še več se dogaja pred očmi vseh pristojnih institucij v naši - vsaj po ustavi»socialni« - državi. Kljub temu pa se v korist delavstva ne premakne čisto nič. Nasprotno. Zdi se, da država varuje požrešno peščico kapitalistov, ki ima od delavčevega potu vse več koristi. Pravice delavcev pa se krčijo in zmanjšujejo. Iz dneva v dan, iz leta v leto... Monika Levanič Ocena škode zaradi aprilske pozebe Zaradi pozebe je na kmetijskih zemljiščih nastala velika škoda. Vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomir Murko je že obvestil občine, da jim je treba čim prej posredovati prvo informacijo o poteku evidentiranja poškodovanosti (škode) zaradi pozebe. Na izpostavo oz. na regijsko komisijo za oceno škode morajo občine posredovati zbirnik po kulturah, obsegu in poškodovanosti po posameznih katastrskih občinah ter območja poškodovanosti označiti na zemljevidu. Delo občinskih komisij bodo nadzirali člani regijske komisije za ocenjevanje škode. Pod težo aprilskega snega in zaradi vetra so se v Po-dravju zrušila številna drevesa, tako da so bila na pomoč poklicana številna podravska gasilska društva. V Ormožu so posredovali gasilci PGD Velika Nedelja in Senešci, v Vidmu so gasilci PGD Sela ob cestišču v dolžini okoli treh kilometrov razžagali in odstranili veje, ki so nevarno visele. V sredo so posredovali tudi gasilci PGD Ptujska Gora in Podgorci ter odstranili podrta drevesa na cestišču. Padla drevesa so poškodovala tudi vode Elektra Maribor. »O višini škode zaenkrat ne moremo govoriti, to bodo pokazale kasnejše analize. Je pa bilo 27. aprila brez električne energije 3877 odjemalcev. Monterske ekipe so v zahtevnih razmerah odpravljale okvare vse do poznih nočnih ur, ko je bila odpravljena večina okvar,« so pojasnili pri mariborskem distributerju električne energije. Halozah in Slovenskih goricah kot tudi domača trta na Ptujskem in Dravskem polju. Pozeba prizadela tudi poljedelce Vodja javne svetovalne službe je poudaril, da so bili posevki koruze zaradi zgodnje setve že v fazi dveh listov. »Ocenjujemo, da je pri teh posevkih prišlo do pozebe in jih bo treba obnoviti. Po naši oceni je bilo v prvi dekadi aprila posejane že 80 % koruze in ti posevki so najbolj prizadeti. Treba pa je še počakati na dodatne analize. Posevki buč, ki so že vznikli, so pozebli in so 100 % uničeni. Ocenjujemo, da je bilo posejanih vsaj 40 % buč. Posevki zgodnjega in poznega krompirja so že vznikli in jih je mraz ož-gal. Krompir se sicer obraste, vendar bo pridelek manjši, ker je rastlina doživela ožig in šok zaradi nizke temperature.« Škoda je nastala tudi na posevkih ječmena in oljne ogrščice, ki je bila že v zaključni fazi cvetenja, temperaturni šok pa je prizadel tudi zelenjadnice. Škoda tudi v nižinah, so poškodbe na drevju tudi v nižinah, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu med 500 in 700 m. Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in ob prometnicah. Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest. Finančna škoda še ni ovrednotena, so sporočili s KGZS. Kaj storiti za zmanjšanje posledic Ko bo sneg skopnel, bo treba pregledati posevke prizadetih poljščin in se odločiti, ka- Škoda po območjih Slovenije Prekmurje je prizadeto v celoti. V nižinskem delu, kjer snega skoraj ni bilo, je škodo povzročila pozeba, v višjih legah pa tudi sneg. Podravje in celotna Štajerska sta prizadeta v celoti. Za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je značilna zgodnejša vegetacija, tako da je prizadetost kmetijskih površin zaradi mraza še večja. Na območju osrednje Slovenije, Gorenjske in Koroške je mraz povzročil (tudi zaradi strukture pridelave in zaradi kasnejše vegetacije) manj škode, je pa padlo več snega, ki je povzročil poleganje posevkov in travinja ter lomljenje vej sadnega drevja. Zaradi poznejše vegetacije je sadno drevje v fazi cvetenja. Slabo vreme v teh dneh bo povzročilo slabšo oplodnjo in posledično manjše pridelke. Na območju Primorske se temperature niso spustile tako nizko, da bi povzročale večjo škodo. Zaradi snega v višjih legah in vetra v Vipavski dolini se bo ob razjasnitvi ohladilo in obstaja velika nevarnost škode zaradi pozebe v naslednjih dneh. Vir: KGZS gozdovih Sneg, ki je padel v Sloveniji, je prizadel predvsem listavce do nadmorske višine 700 m. V osrednji in severni Sloveniji, kjer je padlo več snega tudi v Foto: CG in P&F Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3. maja 2016 Aktualno ŠtajerskiTEDmK 3 še spomladanska pozeba tijskega zavoda Andrej Rebernišek. Minuli teden je namreč poganjke najprej prizadela spomladanska pozeba, nato pa še sneg. tere njive čim prej preorati in na novo posejati (buče, koruza, vrtnine na prostem ...). »Poškodovane posevke, ki bodo v nevarnosti zaradi napada bolezni, bo treba zaščititi in po potrebi dognojiti. Prav tako bo mogoče oceniti škodo na sadnem drevju in vinski trti šele v tem tednu in na osnovi ugotovljene poškodovanosti svetovati ukrepe. Priporočamo oceno škode v okviru občinskih komisij, da bodo lahko prizadeti kmetje uveljavljali olajšave in upravičevali zmanj- šan obseg pridelave v zvezi z ukrepi kmetijske politike (višja sila),« svetujejo na KGZS. Rebernišek pa je še dodal: »Sedaj pride v poštev gnojenje z aminokislinami in algami, drugega praktično ne moremo narediti, saj bi vsak bolj drastičen poseg stanje še poslabšal.« Zupančič predlaga zakasnitev izvajanje zakona o KD Kmetje se pozebi in snegu ne bi mogli izogniti, vendar pa so imeli možnost zavarovanja posevkov pred spomladansko pozebo. »Takšne pozebe zabeležimo na 20 ali 30 let, zato se kmetje za zavarovanje pridelkov ne odločajo, poleg tega so premije precej visoke. Kmetijski zavodi Maribor, Murska Sobota in Ptuj bomo podali na ministrstvo pobudo, da se spremeni člen zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki pravi, da sredstev ni mogoče pridobiti za odpravo posledic v kmetijstvu, če je bila za odpravo posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki zavarovalne premije,« je pojasnil Rebernišek. Od leta 2006 se v Sloveniji izvaja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja. S tem država spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami naravnih nesreč. Vendar se kmetje za to praviloma ne odločajo. Kot so pojasnili na KGZS, sta razloga, da posevki niso zavarovani, slabo finančno stanje kmetij in slabši pogoji za sofinanciranje zavarovalnih premij. »Zaradi tega je ogrožena ekonomska varnost pridelave in s tem socialna varnost kmetij. Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od narave in naravne nesreče, kot sta sedanji sneg in zmrzal po zgodnji pomladi, prinesejo še večjo škodo kot po navadi. Vladi tako predlagamo, da zaradi te Ocena prizadetih površin na območju upravnih enot Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart in Radlje ob Dravi 1 Vrsta I Prizadetost I ekstenzivni sadovnjaki mešano sadje (jablane, hruške, koščičarji) 600 ha intenzivni sadovnjaki (predvsem jablane, hruške) 658 ha vinogradi 2300 ha njivske površine (skupaj 36.400 ha, od tega posevkov koruze okrog 14.500 ha) okrog 10.000 ha krompir 300 ha buče približno 500 ha naravne nesreče in na splošno slabega položaja slovenskega kmetijstva podaljša prehodno obdobje uveljavitve zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka vsaj za eno leto. Ob vseh teh dejstvih je namreč očitno, da letošnje leto ni primerno za nove obdavčitve kmetov,« je predlagal predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Kaj bo storilo kmetijsko ministrstvo Na podlagi uradne cene škode, ki trenutno še ni znana, bo kmetijsko ministrstvo pristopilo k izvedbi ukrepov za blažitev škode v kmetijstvu, ki jo je povzročila pozeba. In kako namerava pomagati? »Ukrepa znižanja najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se lahko izvajata samo na podlagi podatkov o oceni škode. Ministrstvo pa lahko sprejme tudi druge ukrepe s svojega področja, npr. predčasno izplačilo subvencij, priprava ustreznih javnih razpisov (oškodovani kmetijski pridelovalci dobijo dodatne točke) ...« Mojca Vtič sr -- mm^ms m* Foto: Črtomir Goznik Simon Toplak, trsničarstvo Toplak »Vinogradi, ki ležijo pod 260 metri nadmorske višine, so popolnoma pozebli. Na naši kmetiji imamo približno 30.000 evrov škode. Pozeblo je namreč 1,5 ha matičnjaka in še tri hektarje vinogradov. Površin nimam zavarovanih, saj je premija od 600 do 800 evrov na hektar, kar je preveč. Kaj bo ta zmrzal pomenila za našo kmetijo, še ne vem,« je povedal Simon Toplak. Milan Unuk, predsednik OE KGZS Ptuj »Škoda zaradi spomladanske pozebe je še toliko večja, ker smo kmetje letos zgodaj posejali poljščine. Zakaj smo se kmetje odločili za tako hitro setev? Stroka je rekla: en dan sončnega dneva spomladi je teden dni v jeseni. Namreč na tem območju so tla prodnata in z zgodnjo setvijo bi koruza ušla suši, sedaj pa je zaradi slane propadla. Na podlagi izkušenj bo treba koruzo prevleči in dodatno posejati, kar pomeni dodatnih 240 evrov stroškov na hektar. Škoda je nastala tudi na ječmenu, kajti klas, ki je zmrznil, se ne bo napolnil in bo ostal prazen. Kaj si želimo od države? Da se delež sofinanciranja zavarovalnih premij z 20 % povrne na 50 %. Sedaj kmetje površin niso zavarovali, saj so se zaradi finančne stiske najprej odpovedali tistemu, kar ni obvezno. Ob tem naj sklad tudi zniža najemnine, zlasti glede na čisti dobiček, ki ga je lani dosegel.« Evrosad »Škoda v sadjarstvu v celotni Sloveniji, še posebej v Podravju, je ogromna. Na žalost je pridelek večinoma popolnoma uničen. Za natančnejše ocene bo treba počakati še nekaj časa. Kako bo vse to vplivalo na ponudbo sadja v Sloveniji v naslednji sezoni in naše prodajne obveznosti do kupcev v Sloveniji in po svetu, bo znano kasneje, ko bomo imeli natančnejše ocene. Brez dvoma pa ima spomladanska pozeba na to velik negativen vpliv,« je povedal direktor Evrosada Boštjan Kozole, dodal pa je še, da imajo v Sadjarstvu Ormož pridelek zavarovan tudi proti pozebi. Vinska klet P&F Jeruzalem O škodi zaradi pozebe poročajo tudi iz podjetja P&F Jeruzalem: »Temperature pod lediščem so povzročile hujšo zmrzal na nižje ležečih in zaprtih vinorodnih legah, kjer je škoda tudi do 100 %. Brez škode je niso odnesli niti posamezni vinogradi na višje ležečih vinorodnih legah, saj dejansko ni vinograda, kjer ne bi bile vidne posledice zmrzali. Ocenjujemo, da je škoda v naših vinogradih med 13 in 15 %, kar pomeni izpad pridelka med 500 in 570 tonami grozdja. Hkrati nas skrbi, kaj se bo zgodilo z vinogradi, ki so huje prizadeti, saj bo pozeba imela vpliv na vzgojo rodnega lesa in posledično rodnost v prihodnjih letih. Posledice zmrzali pri naših kooperantih so še večje; ocenjujemo, daje škode v povprečju več kot 25 %. Marsikateri vinogradnik je v celoti ostal brez pridelka. Sreča v nesreči je, da ni povzročilo dodatne škode sneženje.« Foto: Peter Pribožič Vir: KGZS Ptuj Foto: arhiv Foto: P&F 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 3. maja 2016 Podravje • Kakšni so stroški za prehrano otrok v vrtcih Jedo ptujski viteški otroci več Ker je v zadnjem čase bilo veliko govora o tem, da se za živila in vzdrževanja vozil v ptujskem Vrtcu namenja preveč sred Vrtcu namenjajo za nabavo hrane (upoštevajoč velikost vrtcev oz. število vpisanih otrok), resnično najvišja med vsemi Vrtec Ptuj V Vrtec Ptuj so letos vpisani 1003 otroci. Za živila so v letu 2013 porabili 491.719 evrov, v letu 2014 526.807 evrov in lani 475.570 evrov. V treh letih je tako za živila bilo porabljenih skoraj 1,5 milijona evrov. Na dan so lani živila za enega otroka za tri obroke stala 1,85 evrov, leta 2014 in 2013 pa 1,82 evra. Kot izhaja iz podatkov, ki so nam jih posredovali iz Vrtca Ptuj, je daleč največji strošek sadja in zelenjave: v treh letih so za ta sklop živil izdelkov porabili več kot 461.148 evrov. Zanimivo pa je, da se je strošek nabave sadja in zelenjave v letu 2015 znižal za kar 50.000 evrov glede na leto 2014. Še leta 2013 so za nabavo sadja in zelenjave porabili 163.500 evrov, leta 2014 kar 173.071 evrov, v letu 2015 pa »le« še 124.628 evrov ... Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Vrtcu Ptuj je po številu vpisanih otrok najbolj primerljiv slo-venjebistriški vrtec, kjer je bilo letos v varstvu 1307 otrok. Leta 2013 je bilo v tem vrtcu 1278 malčkov, za hrano pa so tisto leto porabili skupno 261.090 evrov. Leta 2014 je bilo vpisanih 1294 otrok, poraba denarja za hrano pa je znašala 307.674 evra. Lani je bilo 1292 otrok, stroški za hrano pa so znašali 298.414 evrov. »V stroške porabljenih živil niso zajeta živila za otroke, ki so v oddelkih vrtca v OŠ, saj za njih kuha šola in Vrtcu izstavlja račun. Gre za štiri enote: Tinje, Kebelj, Zg. Ložnica in Prihova,« je pojasnila računo-vodkinja Alenka Romih. V letu 2013 je bilo vrtčevskih otrok v teh enotah 150, leto kasneje 163 in lani 168. Sicer pa je cena dnevne prehrane na enega otroka (zajtrk, malica in kosilo) v letu 2013 znašala 3,08 evra, v letih 2014 in 2015 pa 3,24 evra. Stroški prehrane v manjših vrtcih Vrtec Kidričevo Vrtec v Kidričevem deluje pod okriljem tamkajšnje Osnovne šole. Letos ga obiskuje 190 predšolskih otrok. Izdatki za prehrano so leta 2013 znašali 54.928 evrov, leta 2014 57.030 evra in lani59.425 evra. Cena dnevne prehrane za enega otroka je v letu 2013 znašala 1,63 evra, v letu 2014 1,70 evra, lani pa 1,76 evra. Vrtec Majšperk Tudi majšperški vrtec deluje v sklopu OŠ. Za prehrano 130 otrok so leta 2013 porabili 30.227 evra, v letu 2014 34.787 evra, lani pa 47.539 evra. Cena dnevne prehrane za enega otroka je leta 2013 znašala 1,15 evra, v letu 2014 in lani pa 1,80. Vrtec Hajdina Hajdinski vrtec deluje v sklopu šole. V šolskem letu 2015/16 imajo 128 vpisanih otrok. Dnevna cena za vse obroke (zajtrk, kosilo in malico) je v letu 2013 znašala 1,60 evra, od novembra 2013 pa 1,80 evra za enega otroka. Vrtec Ormož V ormoški vrtec, ki ga sestavljajo tri enote (Ormož, Velika Nedelja in Podgorci), je vključenih 300 otrok. V letu 2013 so za prehrano malčkov porabili 92.174 evrov, v letu 2014 96.412 evrov in lani 96.895 evrov. Dnevna cena za vse tri obroke za enega otroka je leta 2013 in 2014 znašala 1,37 evra, v letu 2015 pa 1,52 evra. Največ za sadje in zelenjavo ter meso in mesne izdelke Podrobnejši pregled denarja, ki ga vrtci namenjajo za posamezne vrste živil, kaže, da so v Vrtcu Ptuj zadnja tri leta (2013 do vključno 2015) porabili največ denarja za sadje in zelenja- Slovenija, Podravje • Pripravlja se nov zakon o katastrskem dohodku »Ali mora v Sloveniji hudič vzeti čisto vse?« Pripravlja se nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka; sprejet naj bi bil do konca junija in stopil v veljavo s prihodnjim letom. Zakon naj bi prinesel nove izračune, posledično pa višje obremenitve za kmete. »Zapravili smo celotno gospodarstvo, sedaj bomo še kmetijstvo. V tako slabem stanju višjih obremenitev ne bomo zmogli. Ali mora v Sloveniji hudič vzeti čisto vse?« je uvodoma vprašal Milan Unuk, predsednik OE KGZS Ptuj. Novosti, ki naj bi jih uzakonil nov zakon, je članom sveta območne enote predstavil direktor KGZS Branko Ravnik. »Končne oblike še ni, tako da usklajevanja še potekajo. Sicer pa zdaj katastrski dohodek ugotavlja GURS, po novem naj bi ga določala finančni in kmetijski minister, vendar glede na zakon ne bosta imela veliko vpliva. Po zdajšnjem sistemu se KD ugotavlja na podlagi kalkula- cij, kolikšna je vrednost tržne pridelave, stroškov in setvene strukture. Po novem zakonu pa naj bi se KD izračunal kot razlika med vrednostjo pridelave in normiranimi stroški, izračun pa bi veljal za celotno Slovenijo. Prihodkov-no stran ugotovijo tako, da za posamezne vrste kultur ugotovijo, koliko je hektarjev in koliko je povprečen pridelek ter kakšne so cene na trgu; zmnožek vseh teh podatkov nam da končni prihodek. Ob tem smo se dogovorili, da za kmetijstvo normirani odhodki znašajo 90 %, za gozdarstvo pa še nismo usklajeni.« Dodal je, da se zbornica zavzema, da bi bili vinogradniki obdavčeni po pavšalu in da se spremeni izračun dohodkov v sadjarstvu, saj da so pripravljavci zakona predvideli izračun prihodka na podlagi cen na trgovskih policah. Izračuni katastrskega dohodka (v evrih) Boniteta ¡Kmetijska zemljišča I Vinogradi | Hmeli I Sadje 1 Oljčnik 0-10 16,86 183,95 264,70 1.212,09 195,68 11-20 42,16 195,45 281,24 1.287,84 207,90 21-30 67,45 205,80 296,13 1.356,02 218,91 31-40 80,10 215,00 309,37 1.416,63 228,70 41-50 84,31 223,04 320,95 1.469,66 237,26 51-60 88,53 229,94 330,87 1.515,11 244,59 61-70 92,74 236,84 340,80 1.560,56 251,93 71-80 96,96 242,59 349,07 1.598,44 258,05 81-90 101,17 247,19 355,69 1.628,74 262,94 91-100 105,39 250,64 360,65 1.651,47 266,61 Skupaj Povpr./ha 78,24 226,13 348,63 1491,98 240,71 Skupaj KD 50.993.200 4.290.000 632.000 6.764.800 504.000 *Vrednosti še niso dokončne Vir: KGZS Novosti se obetajo tudi na področju majhnih količin predelave (ko se za neki pridelek šteje, da je davek plačan že na podlagi KD). »Zbornica opozarja, da so v pravilniku določene premajhne količine. Po pravilniku lahko prodaš približno 5000 litrov mleka, ne da bi imel registriran obrat za predelavo; to je po naši oceni premajhna mala količina. Smo pa zadovoljni z določili rastlinske pre- I delave, kjer je ta meja hektar njive oziroma 0,3 ha trajnega nasada.« KD višji za približno 20 evrov Kaj te spremembe pomenijo za kmete, za posamezen hektar zemljišča? »V tej regiji naj bi se KD v letu 2020 povišal za približno 20 evrov po hektarju. Sicer Foto: Mojca Vtič Članom območne enote KGZS Ptuj je novosti s področja katastrskega dohodka predstavil direktor zbornice Branko Ravnik. pa dohodke, ki so jih pripravili pripravljavci, izkazuje ekonomski račun na podlagi dohodkov v kmetijstvu v letih 2010-2014, ko je bilo za kmetijstvo boljše obdobje, kot je sedaj. Na tri leta se bodo delale preveritve, tako da bo, preden začel novi sistem veljati, treba upoštevati sedanje stanje v kmetijstvu.« Polna obdavčitev leta 2021 Ravnik je pojasnil, da bodo kmetje prihodnje leto prejeli davčno napoved za letos, kar bo pomenilo, da bo davek ostal enak. »V 2018 bo prišlo do delne uveljavitve nove obdavčitve, leta 2021 pa bodo kmetje po tem zakonu polno obdavčeni. V zakonu so predvidena tudi posebna območja, na primer Natura 2000, kjer se bo KD znižal. Predlagali smo tudi t.i. kapico: če se nekomu KD poveča za več kot dvakrat, potem se mu upošteva dvakratnik KD v primerjavi z 2016 torek • 10. maja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 ali boljšo hrano kot drugi? stev, smo preverili, kakšno je stanje v primerljivih, pa tudi manjših vrtcih. In dejstvo je, da so sredstva, ki jih v ptujskem primerjanimi vrtci - ne le absolutno, ampak tudi glede na število otrok. Ptujski Vrtec v primerjavi s šestimi ■ m» m I ■ V Vi ■■ drugimi nameni največ za živila Primerjava stroškov živil je pokazala kar nekaj zanimivih ugotovitev. Primerjali smo sedem vrtcev, nekaj jih sicer deluje v sklopu šol, zato za otroke kuhajo v šolskih kuhinjah. Statistika dveh povsem primerljivih vrtcev (ptujskega in slovenje-bistriškega) je pokazala naslednje stanje: lani so za živila za 1124 otrok (vrtec je obiskovalo še dodatnih 168 otrok, a strošek živil za te obračunavajo posebej) v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica odšteli 298.414 evrov, v ptujskem Vrtcu pa za 1003 otroke 475.570 evrov. Torej, za manj otrok so za živila na Ptuju porabili bistveno več denarja, in sicer samo v lanskem letu kar 177.156 evrov več. Tudi v letih 2013 in 2014 je bila slika podobna. Ker je vrtce zaradi velikosti in števila otrok, ki jih obiskujejo, težko medsebojno primerjati, je lahko letni strošek porabljenih živil za enega otroka najbolj objektiven podatek. Tu se je za lani pokazalo, da je Vrtec Ptuj dejansko porabil največ. Letno so za vsakega otroka porabili za živila 474,20 evrov. V drugih vrtcih so porabili bistveno manj: - v vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici so v lanskem letu za nakup vse hrane za enega otroka porabili približno 265,50 evra, - v kidričevskem vrtcu je ta letni strošek na enega otroka znašal 312,80 evra, v hajdinskem vrtcu 327,60 evra, v majšperškem 365,60 evra in v ormoškem približno 323 evrov. Porabljena sredstva za nakup prehrane po vrtcih I Vrtec I 2013 2014 2105 ■ 1 Skupaj ■ Ptuj 491.719 € 528.807 € 475.570 € 1.494.096 € Sl. Bistrica 261.090 € I 307.674 € I 298.414 € 867.178 € Kidričevo 54.927 € 57.030 € 59.425 € 171.382 € Hajdina 38.138 € I 41.732 € I 41.937 € 121.807 € Majšperk 30.227 € 34.787 € 47.539 € 112.553 € Ormož 92.174 € I 96.412 € I 96.895 € 285.481 € Denar, ki so ga vrtci namenilrza posamezne vrste živil (leto 2015), v evrih 1 Vrtec/živilo 1 Sadje 1Z elenjava ^ Mlečni izdelki 1 Kruh, pecivo 1 Meso, mesni izdelki 1 Ostalo 1 Ptuj 124.628|| *v sadju 73.096 40.907 120.361 103.161 Slovenska Bistrica 45.098 31.075 51.774 34.627 66.355 32.160 Kidričevo 7.600|| 6.013 8.610 8.598 17.073 59.425 Hajdina 8.957 *v sadju 5.021 8.012 11.145 9.162 Majšperk 5.227|| 5.160 8.176 9.179 10.032 9.766 Ormož 10.513 7.808 19.146 11.799 31.394 16.236 Vir: podatki vrtcev Is :v Vir: podatki vrtcev in ne na novo izračunani KD. Načeloma so se strinjali. Po preteku prehodnega obdobja bi bilo 16.000 kmetij takšnih, ki bi se jim KD povišal za več kot dvakrat.« Kmetijstvo ne vzdrži cen, kot so sedaj Dodal je, da če ne bodo zahteve zbornice upoštevane, potem lahko vlada pričakuje proteste. »Vendar potem mora v Ljubljano priti 10.000 ljudi, ki bodo morali povedati, da to ni model dolgotrajnega razvoja kmetijstva.« Ravnik je še povedal, da je osrednji problem slovenskega kmetijstva, da velja v Sloveniji model prostega trga in da to naše kmetijstvo na dolgi rok ubija. »Ne moreš imeti sira za tri evre in mesa za en evro. Drugi nas ubijajo s cenami. Dokler bo takšna borba med trgovci in dokler se vse kupuje na akcijah oziroma s popusti trgovcev, bo cena hrane razvrednotena.« Dodal je, da kmetu ni težko plačati davka, če ima primeren dohodek, vendar se glede na zdajšnjo situacijo čez deset let ne bomo več pogovarjali o davkih v kmetijstvu, ker ne bo nikogar, ki bi lahko davke plačal. Mojca Vtič vo (461.169 evrov), na drugem mestu so meso in mesni izdelki (377.544 evrov), sledijo mleko in mlečni izdelki (206.460 evrov), nato pa kruh in krušni izdelki (121.735). Za t. i. razne prehranske izdelke so porabili 196.604 evre, za dietne in bio izdelke 74.116 evrov, za zamrznjeni program pa 56.489 evrov. V hajdinskem vrtcu so v omenjenih treh letih največ denarja porabili za meso in mesne izdelke (31.523 evrov), sledijo sadje in zelenjava (25.343 evrov), nato kruh in pecivo (24.022 evrov), najmanj stroškov pa so predstavljali mlečni izdelki. V slovenjebistriškem vrtcu Otona Župančiča primerjava stroškov za posamezne vrste živil pokaže naslednjo sliko: največ denarja je šlo za zelenjavo in sadje, skupno 226.294 evrov (od tega za zelenjavo 91.303 evre, za sadje pa 134.991 evrov), nato za meso in mesne izdelke (202.417 evrov), na tretjem mestu so mlečni izdelki (148.319 evrov), za krušne izdelke in pe- Največ za službena vozila na Ptuju Ptuj - V Vrtcu Ptuj (vpisani 1003 otroci) imajo pet svojih vozil, tri kombije in dva osebna avtomobila znamke Kia ducato. Najstarejše vozilo je letnik 1998, najnovejše pa 2010. Za vzdrževanje vseh vozil so v letu 2013 porabili 29.607 evrov, v letu 2014 13.514 in lani 4.966 evrov. Slovenska Bistrica - V Vrtcu Otona Župančiča (vpisanih 1292 otrok) razpolagajo z dvema tovornima in enim osebnim vozilom. Najstarejše vozilo je letnik 2009, najnovejše je bilo kupljeno 2014. Za vzdrževanje teh vozil so leta 2013 porabili1.433 evrov, v letu 2014 1.562 evrov, lani pa 2.650 evrov. Ormož - V Vrtcu Ormož (vpisanih 300 otrok) imajo eno službeno tovorno vozilo, letnik 2010. Za njegovo vzdrževanje so leta 2013 porabili 618 evrov, leta 2014 1.066 evrov in lani 596 evrov. V vrtcih na Hajdini, Kidričevem in Majšperku nimajo lastnih službenih vozil. civo pa so v zadnjih treh letih porabili 91.758 evrov. V vrtcu v Kidričevem so v minulih treh letih največ denarja porabili za nakup mesa in mesnih izdelkov (49.767 evrov), sledita sadje in zelenjava: skupaj 39.707 evrov (od tega za sadje 22.066 evrov, za zelenjavo 17.641 evrov), za mleko in mlečne izdelke so plačali 25.051 evrov, za krušne izdelke in pecivo pa 24.920 evrov. V majšperškem vrtcu so v letih 2013-2015 skoraj enako vsoto denarja namenili za nakupe mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave. Za meso in mesne izdelke so namreč porabili 22.996 evrov, za sadje in zelenjavo pa 22.893 evrov (od tega za sadje 12.005 evrov, za zelenjavo pa 10.888 evrov). Za kruh in pecivo je šlo 18.300 evrov, za mleko in mlečne izdelke pa 16.366 evrov. Finančna slika porabe sredstev za posamezne vrste živil v VIZ Ormož pa pokaže takšno podobo: največ sredstev je bilo porabljenih za nabavo mesa in mesnih izdelkov (91.831 evrov), za sadje in zelenjavo je bilo porabljenih 55.239 evrov (od tega za sadje 30.657, za zelenjavo pa 24.582 evrov), za mleko in mlečne izdelke je šlo 52.509 evrov, za kruh in pecivo pa 32.995 evrov. MV, ML, DK Delež stroška posamezne vrste živila v ceni dnevne prehrane (leto 2015), v evrih Vrtec/ živilo Sadje in zelenjava Mlečni i izdelki Krušni izdelki Mesni izdelki Ptuj* 0,43 * 0,25 0,14 0,41 Sl. Bistrica 0,34 0,23 0,15 0,29 Kidričevo 0,40 0,26 0,25 0,51 Majšperk 0,36 0,30 0,34 0,37 Ormož 0,29 0,27 0,20 0,40 Vir: podatki vrtcev * V letih 2013 in 2014 je ta delež znašal 0,56 oz. 0,59 evra. Razliko do polne dnevne cene prehrane za otroka predstavljajo ostala živila. Cena dnevne prehrane za enega otroka v vrtcih po letih Vrtec 2013 2014 2015 I Ptuj 1,82 € 1,85 € 1,85 € Kidričevo 1,63 € 1,70 € 1,76 € Hajdina 1,60 € 1,80 € 1,80 € Majšperk 1,15 € 1,80 € 1,80 € Ormož 1,37 € 1,37 € 1,52 € Otona Zupančiča Slovenska Bistrica 3,08 € 3,24 € 3,24 € Vir: podatki vrtcev V Mestni občini Maribor so ceno dnevne prehrane s sklepom mestnega sveta določili za vse vrtce enako; in sicer ta znaša že od leta 2008 na enega otroka 1,75 evra. Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 3. maja 2016 Podravje • Komunalno podjetje Ptuj lani za izplačilo odškodnin kmetovalcem dobrih 32.000 evrov Zahtevek za izplačilo nadomestil za kmetovanje na VVO1 oddalo 64 kmetovalcev Komunalno podjetje Ptuj in ptujski kmetijski zavod sta objavila obvestilo za kmetovalce, ki kmetujejo na najožjem vodovarstvenem območju. Kmetje imajo še tri mesece časa, da vložijo zahtevek za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. »Zaenkrat smo na podjetju za leto 2016 prejeli 64 zahtevkov. Glede na to, da imajo upravičenci na podlagi spremenjene uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun možnost, da zahtevek za leto 2016 vložijo še po 31. marcu oziroma najpozneje v treh mesecih po objavi obvestila v Uradnem listu, pričakujemo še kakšno vlogo, saj to obvestilo do zdaj v Uradnem listu še ni bilo objavljeno,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. Posledično na ptujski komunali še ne razpolagajo s podatkom, koliko denarja bodo kmetovalcem morali izplačati letos. »Podatke nam bo sporočilo kmetijstvo ministrstvo najkasneje en mesec po roku za od- Foto: Mojca Vtič dajo zahtevkov. V lanskem letu smo 63 upravičencem izplačali 32.345 evrov.« Na območju VVO1 je skupno 244 ha kmetijskih površin, od tega 131 ha pri zajetju v Skorbi (Hajdina, Gerečja vas in Skor-ba) ter 113 ha pri zajetju v Lan-covi vasi (Draženci in Lancova vas). MV Makole • Državni denar za investicije v celoti za ceste Do konca junija bo polovična zapora med Pečkami in Mostečnim Ena izmed predvolilnih obljub župana Franca Majcna je bila, da bo v svojem mandatu uredil lokalno cesto od Pečk proti Slovenski Bistrici, ki je osrednja povezava občanov do Slovenske Bistrice. Letos naj bi obnovili 840 metrov. »Delati bodo začeli 3. maja, končali pa naj bi konec junija. Ves ta čas bo polovična zapora. Obnovili bodo cestišče od začetka pločnika v Pečkah do križišča v Mo-stečnem, in sicer bo v okviru projekta zamenjana celotna voziščna konstrukcija,« je povedala Mojca Vantur z Občine Makole. Ponudbe za rekonstrukcijo 840 metrov cestišča je oddalo 15 podjetnikov, najugodnejše je bilo slovenjebi-striško podjetje Krt Gradbeništvo s ponudbo v višini 132.539 evrov. Občina bo za projekt porabila 57.055 evrov nepovratnega denarja (ki ga od države prejme na podlagi zakona o financiranju občin) in 85.583 evrov, ki ga bo morala vrniti (gre za posojilo, ki so ga občine od države prejele po ničelni obrestni meri). MV Foto: Mojca Vtič Poškodovano cestišče bo letos vendarle obnovljeno, a vaščani se bojijo, da bo to pomenilo, da se bodo hitrosti še povišale. Namreč v nepreglednem ovinku morajo šolski otroci prečkati cesto, da lahko z avtobusne postaje nadaljujejo pot po pločniku. Na javno naročilo se je odzvalo 15 gradbincev Ponudnik Višina ponudbe v evrih Gradnje Žveplan 164.520 Hip Plus 187.757 SGP Mesner 214.466 Gic Gradnje 158.713 Asfalti Ptuj 140.190 GRD Zdravko Kolar 140.888 Krt Gradbeništvo 132.539 GMI 158.856 Gradbena mehanizacija Matjaž Delčnjak 158.511 Hermes GP 159.544 Cestno podjetje Ptuj 133.341 Heringrad 225.058 Indrast 141.848 Kit-ak 153.371 (148.003 sprememba ponudbe) Jožef Žolger 156.546 Vir: Občina Slovenska Bistrica Ljubljana, Cirkulane • Okrogla miza o Borlu Strokovnjaki bi ukre Grad Borl, kulturni spomenik državnega pomena in v državni lasti, kljub Ljubljani na okrogli mizi z naslovom Med celovitimi in postopnimi obno Ministrstvo za kulturo (MK) je že leta 2008 naročilo predračun, po katerem bi obnova Borla za hotelsko dejavnost stala okrog 8 milijonov evrov. Mnogi sicer menijo, da je številka nerealna in bi se najbrž realnosti bolj približala z zneskom 20 ali celo 25 milijonov. Tega denarja ni, so pa na deseti iz serije okroglih miz s skupnim naslovom Gradovi na razpotju podali kar nekaj predlogov za manjše, postopne korake obnove. Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani tovrstna srečanja, na katerih Miha Preinfalk, kastelolog Igor Sapač in drugi strokovnjaki ter predstavniki različnih institucij obravnavajo predvsem najbolj ogrožene slovenske gradove in dvorce, organizira že od leta 2013. Nepopravljiva škoda zaradi nekaj strešnikov Sapač je prepričan, da pri Borlu ne gre razmišljati o dolgoročnih projektih popolne obnove, temveč je nemudoma treba opraviti nujna vzdrževalna dela. Grad pospešeno propada zaradi malenkosti: na strehi manjka nekaj strešnikov, nekatera okna pa so odprta ali razbita. Zamakanje je že uničilo restavratorsko snete Borl je bil še pred nekaj desetletji funkcionalna stavba s turistično po zaprt in pospešeno propada. baročne freske in štukature. Grajsko kapelo uničujejo ptice, leseni hodniki propadajo, kupi nesnage pomenijo nevarnost požarov, zaradi neurejenega odvodnjavanja pa je šilasti kletni oporni lok tik pred sesutjem ... »Relativno majhne poškodbe bodo povzročile ogromno škodo. Zaradi varčevanja pri nekaj opečnih strešnikih bodo zneski obnove zelo narasli. Z minimalnimi sredstvi in bistrim pogledom je številne težave mogoče rešiti!« meni kastelolog. Krovci so nam pojasnili, da bi za popravilo kvadratnega metra strehe (skupaj z materialom) morali odšteti od 150 do 350 evrov, pri izredno težko dostopnih mestih pa bi potrebovali še dodatnih 200 evrov za avtodvigalo. Država bo namesto polovice tisočaka za sanacijo raje namenila milijone. Nekoč. Konservator Janez Mikuž, ki je v letih od 1980 do 1991 vodil gradbeno sanacijo Borla, brez katere gradu najbrž ne bi bilo več, Slovenija, Podravje • Temelj nevladnih organizacij so pro Občine namenijo društvom Požarna varnost v Sloveniji temelji na delu društev, prav tako humanitarne de in šport. Zato niti ne preseneča, da je v Sloveniji registriranih 27.074 nevladnih vica v zavodih) pa potrjuje, da delo nevladnikov temelji na prostovoljstvu. »S prostovoljskim društvenim delom dosežemo marsikateri cilj« Da društva pomagajo k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar: »Osnova kakovosti življenja je tudi v aktivnem prostovoljstvu in sodelovanju ljudi v društvih. Občina Kidričevo daje v zadnjih letih temu poseben poudarek, predvsem v delu, kjer želijo društva in njeni člani s svojim aktivnim vključevanjem prispevati k razvoju kraja, pa naj bo to na družabnem ali investicijskem področju. Prispevke v naravi, kot temu pravimo, oziroma prostovoljno opravljeno delo v občini Kidričevo vedno vzpodbujamo in tako dosežemo marsikateri cilj.« Denarja za društvenike ni zniževala niti občina Maj-šperk. »Občina Majšperk vsako leto namenja društvom, ki delujejo na njenem območju, približno enaka sredstva. Odstopanja se pojavijo v posameznih letih, npr. 2013, ko gre za investicije gasilskih društev, ki jih sofinanciramo. Znižanje v letu 2014 glede na leto 2013 je torej relativno, saj so sredstva, namenjena delovanju društev, bila v vseh letih skoraj enaka, zagotovo pa se niso zniževala,« je pojasnil direktor občinske uprave Matic Šinkovec. V Sloveniji je registriranih 27.074 nevladnih društev, od tega je skoraj 24.000 društev, preostanek pa so zasebni zavodi (2.566) in ustanove (236). Kot ugotavljajo na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), se število nevladnih organizacij vsako leto poveča za 530. Nevladne organizacije so v letu 2003 prejele 164,03 milijona evrov javnega denarja, leta 2015 pa skoraj za tri četrtine več, in sicer 280,19 milijona evrov. Kot ugotavljajo v CNVOS, v skupnem seštevku nevladne organizacije pridobijo več sredstev od občin kot od ministrstev. V 2014 in 2015 so se sredstva občin povečala, medtem ko so se sredstva ministrstev glede na leto poprej zmanjšala. Tako so nevladniki v letu 2015 od občin prejeli nekaj manj kot 100 milijonov evrov, to je 61,56 % oziroma približno 37,90 milijona evrov več kot leta 2003 in 8,85 % oziroma približno 8,09 milijona evrov več kot leta 2009. torek • 10. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 7 pali takoj, država čaka milijone... številnim načrtom za obnovo in revitalizacijo propada. Vprašanja, kako obnovo tako zahtevnega kompleksa sploh zastaviti, so se lotili tudi v vami grajskih stavb: primer gradu Bori. 0 rešitvah za Bori so razpravljali (z leve) Igor Sapač, Janez Mikuž, Sonja Gole in Miroslav Benulič. Foto: EM nudbo, od leta 2010 pa je za javnost opozarja: »Vsak objekt, ki je brez življenja, je obsojen na propad.« Ob obnovi so o tem že razmišljali, zato so v kompleksu uredili hišni-ško stanovanje, a je danes prazno ... Mikuž meni, da bi grad morali spremeniti v sodoben grajski hotel, kot so načrtovali že v 80. letih prejšnjega stoletja, vendar dodaja: »Treba je storiti danes, ne jutri in še manj pojutrišnjem!« Da bi bilo treba ukrepati, že desetletje opozarjajo tudi v Društvu za oživitev gradu Borl (DgB). Predsednica društva Sonja Gole pojasnjuje: »Ko je bil kompleks še odprt, smo ga z društvom tedensko obiskovali, zapirali odprta okna in čistili smeti. Zdaj v grad ne smemo več, tudi čistilne akcije imamo lahko samo zunaj.« Predlagali so, da bi za prireditve, morda tudi poroke, odprli vsaj del gradu oz. prvo notranje dvorišče. »Leta 2014 smo ustanovili konzorcij za Borl. Ta združuje 21 organizacij, ki izkazujejo interes za grad - kar pa ne pomeni, da uporabo gradu želijo brezplačno,« pravi Golčeva. Za Borl so skušali pridobiti tudi nekaj evropskega denarja. Ker gre za obmejno problemsko področje, je priložnosti kar nekaj. V okviru čezmejnega sodelovanja DE-PARK so želeli za grad kupiti stole in ozvočenje, vendar doslej še niso našli formule, kako bi to sploh lahko izvedli. Grad je namreč v državni lasti, ta pa ga le s simbolično najemnino ali celo brez nje ne sme dati v najem. 756 evrov za letno vzdrževanje gradu Miroslav Benulič iz Službe za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem na MK je predstavil aktualne načrte za Borl. Za letos napovedujejo redna vzdrževalna dela; ureditev odvodnjavanja in sanacijo žlote. V sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo načrtujejo sanacijo skalnega podora in dela terase, vprašanje palacija pa ostaja odprto. Lahko bi ga porušili, lahko pa bi težavo rešili z oporniki, podobno kot pri sanaciji cerkve sv. Jurija v Piranu. Skupaj z ministrstvom za okolje in zavodom za varstvo narave pripravljajo tudi ureditev dela gradu za predstavitev Nature 2000 in ohranitev netopirjev. »Z denarjem, ki ga dobimo iz proračuna, delamo, kar lahko. V tej finančni perspektivi MK evropskih sredstev za obnovo nima več na razpolago, zato je vsa teža na domačem proračunu. Na njegovih postavkah pa se sredstva zmanjšujejo; lani je bilo za nujno investicijsko vzdrževanje rezerviranih 1,7 milijona evrov, letos pa samo še 400.000,« pravi Benulič. MK upravlja s 529 enotami grajske arhitekture, od tega jih je 175 že v ruševinah, okoli 50 pa jih bomo najbrž izgubili v naslednjih nekaj letih. Če bi denar enakomerno razdelili, bi torej za letno vzdrževanje vsakega od gradov namenili 756 evrov. Predlog, da bi javnosti odprli vsaj varne dele gradu, pa je Benulič označil za naivnega: »Za to imamo pravno službo, ki skladno z zakonom vstop dovoli ali prepove.« Ko se bo katera od sten zrušila, bo vstop gotovo spet mogoč. Eva Milošič Grad z brazgotino Strokovnjak za gradove Igor Sapač pojasnjuje, da je borlski grajski kompleks izjemno heterogen: »Gre za raznolik preplet stavbnih traktov iz različnih obdobij, najstarejša preteklost gradu pa je zavita v meglo. Najbrž je tu že v antiki bil nek prehod čez reko, vendar tega ni mogoče potrditi. Nobenega indica nimamo, da bi tu kaj stalo pred letom 1255.« Borl je najbrž nastal kot razmeroma skromen, povprečno velik grad potegnjenega tlorisa, primerljiv z Vurberkom ali Ormožem, skozi stoletja pa je dobival današnjo podobo. V 15. stoletju ga je razdejala ogrska vojska. Morda je delno porušila tudi osrednji stolp, ki so ga nato na novo pozidali - to bi bila logična razlaga za več metrov debelo zidovje, ki v osrednji Evropi nima primerjave ... V 17. stoletju je grad prešel v posest Sauerjev, ki so ga po etapah spremenili v eno najeminentnejših rezidenc v celotni Štajerski. Prenovljen grad je leta 1706 zajel požar, 1778. leta pa se je zaradi propadanje skalne stene na zahodu porušil velik del palacija. »Grad je takrat dobil brazgotino; stena brez oken še danes kazi pogled,« pravi Sapač. , " V -v-/' Foto: EM Foto: EM stovojci več denarja kot ministrstva javnosti, krvodajalstvo, urejanje pohodniških poti, v večji meri pa tudi kultura društev, število zaposlenih na tem področju (7100 oseb - od tega več kot polo- Društva pomembno prispevajo h kakovosti življenja Čeprav se občine soočajo z nižanjem sredstev za primerno porabo in jim ostaja manj ma- nevrskega prostora za financiranje neobveznih nalog, kot so investicije in tudi sofinanciranje društev, pa glede na podatke v večini ohranjajo obseg sredstev, ki jih namenjajo nevladnikom. Župan Ormoža Alojz Sok je obseg financiranja komentiral: »Ena no. Ljudje se tako interesno družijo in povezujejo. Seveda pa je problem, ker je vse delovanje povezano s finančnimi sredstvi, ki pa nam jih država zadnjih ne- kaj let zmanjšuje. Občine razen NUSZ in komunalnih prispevkov nimajo drugih zakonsko določenih prihodkov. Problem je tudi v tem, ker država z zakoni nalaga občinam nove in nove obveznosti, ne zagotavlja pa dodatnih finančnih virov, čeprav jo zakon k temu zavezuje.« Mojca Vtič od pomembnejših nalog občin je spodbujanje družbenega življenja na različnih področjih. Veliko ljudi se tako ali drugače preko družbene dejavnosti vključuje v delovanje občine na različne načine. Vse to je seveda za kvaliteto življenja v občini zelo pomemb- 2009 I 2012 2013 2014 2015 St. društev Skupaj: 91.372.212 98.543.264 96.602.723 98.971.424 99.459.704 Slovenska Bistrica 977.323 936.731 971.338 1.023.108 1.027.402 265 Ptuj 620.791 854.028 782.683 834.865 767.164 321 Ormož 523.304 608.909 732.619 659.513 686.259 142 Rače-Fram 345.705 267.151 331.029 375.207 382.931 69 Kidričevo 302.408 282.293 272.083 237.713 318.983 71 Markovci 752.887 572.123 472.830 358.132 258.994 46 Starše 185.488 232.596 291.453 296.527 255.358 50 Hajdina 438.981 304.439 268.458 292.804 252.496 45 Hoče-Slivnica 369.397 347.658 275.177 345.269 243.717 106 Majšperk 197.311 225.173 263.235 230.529 230.096 53 Gorišnica 116.753 165.675 149.800 158.792 223.528 45 Miklavž na Dr. p. 175.572 183.634 185.222 187.794 212.810 58 Videm 250.287 273.540 287.216 240.778 209.928 56 Duplek 246.163 204.214 212.404 194.756 198.024 63 Lenart 248.144 128.809 91.083 87.966 177.920 97 Juršinci 68.021 71.369 73.915 152.181 151.436 27 Poljčane 281.538 184.112 145.789 129.419 131.068 41 Sv. Trojica v Slovenskih goricah 83.534 116.599 128.960 129.288 120.290 21 Središče ob Dravi 97.527 107.796 113.998 142.832 106.814 26 Makole 74.779 83.337 185.189 181.802 104.363 30 Sveti Tomaž 112.203 126.336 126.441 93.050 103.669 19 Zavrč 55.370 97.975 84.083 83.873 97.733 10 Benedikt 78.857 84.752 96.644 97.679 94.883 22 Destrnik 92.189 55.212 49.921 64.600 79.362 14 Cirkulane 94.934 127.107 85.758 71.537 74.276 17 Cerkvenjak 75.077 67.933 56.935 76.663 70.214 24 Podlehnik 60.652 77.423 88.624 73.724 64.330 19 Dornava 133.542 96.301 92.688 93.916 60.541 31 Sveta Ana 100.312 56.329 59.782 37.548 36.262 15 Sv. Andraž v Slovenskih goricah 39.318 27.939 25.338 31.031 33.369 17 Trnovska vas 40.177 28.780 26.336 30.079 29.010 14 Žetale 32.628 42.665 43.375 37.379 23.091 12 Foto: Mojca Vtič V številnih občinah je ohranjanje kulturne dediščine in organizacija kulturnih prireditev ob državnih praznikih na plečih društev. Podatki o financiranju nevladnih denarnih tokovih, kar pomeni, da zavodu nakazala za izvedbo neke organizacij s strani občin temeljijo na podatkih državne zakladnice o zajemajo tudi podatke o plačilih, ki jih je občina nekemu zasebnemu investicije (npr. Zavod Mata je obnovil fasado v Občini Makole). 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 3. maja 2016 Hrastovec • Računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom Revizija pokazala nepravilnosti v poslovanju Računsko sodišče je po reviziji pravilnosti poslovanja socialnovarstvenega zavoda Hrastovec v letih 2013 in 2014 izreklo mnenje s pridržkom, ker uslužbencem po podjemnih pogodbah izplačal 12.794 evrov za opravljanje del, ki sicer sodijo med njihove redne naloge iz delovnega razmer 438.944 evrov pa ravnal v nasprotju z zakonom. Direktorica Andreja Raduha pojasnjuje, da je bila večina ugotovljenih nepravilnosti odpravlje Pri reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da je socialnovarstve-ni zavod (SVZ) Hrastovec v letih 2013 in 2014 13 javnim uslužbencem izplačal 1.463 evrov preveč odpravnine ob upokojitvi. Kot še navajajo revizorji v svojem poročilu, je zavod plačeval premije nezgodna zavarovanja tudi za javne uslužbence, ki niso izpolnjevali pogojev iz kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Revizorji prav tako ugotavljajo, da zavod evidenc o opravljenem delu po podjemnih pogodbah ni vodil oziroma so bile pomanjkljive, pa tudi, da je trem javnim uslužbencem po podjemnih pogodbah izplačal 12.794 evrov za opravljanje del, ki sicer sodijo med njihove redne naloge iz delovnega razmerja. Kot še pišejo v poročilu, je zavod pri nabavi materiala in storitev v znesku 438.944 evrov ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. Zavod je po njihovi oceni ravnal tudi v nasprotju z zakonom o računovodstvu, saj ni zagotovil verodostojnih podatkov o nabavi in porabi živil in ni izvedel popisa živil za leti 2013 in 2014 ter popisa neopredmetenih osnovnih sredstev, zemljišč in gradbenih objektov za leto 2013. Računsko sodišče je od zavoda zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, zavodu pa je podalo tudi priporočili za boljše poslovanje. Raduha: »Večino nepravilnosti smo odpravili že v času revizije« Direktorica zavoda Andreja Raduha na izsledke revizije odgovarja, da je bila večina ugotovljenih nepravilnosti odpravljenih že med postopkom revizije: »Z izdanim revizijskim poročilom smo zadovoljni, saj iz njega izhaja, da je zavod, razen ugotovljenih nepravilnosti, v vseh pomembnih Revizija je med drugim pokazala, da je zavod 13 javnim uslužbencem izplačal 1.463 evrov preveč odpravnine ob upokojitvi, pri nabavi materiala in storitev v znesku okrog 439.000 evrov pa ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. pogledih posloval v skladu s predpisi. Prav gotovo bomo upoštevali vse ugotovitve in priporočila računskega sodišča ter v določenem roku pripravili odzivno poročilo.« O očitanih nepravilnosti v zvezi s preveč izplačanimi odpravninami ob upokojitvi 13 javnih uslužbencev direktorica pojasnjuje, da so spregledali dejstvo, da če znesek odpravnine, ki pripada delavcu v javnem sektorju ob upokojitvi, presega določen znesek, se razlika šteje v osnovo za plačilo prispevkov: »Mi smo to dejstvo spregledali. Delavcu smo nakazali razliko, zanjo pa nismo plačali prispevkov. Med revizijo računskega sodišča smo to napako odpravili. Zaradi majhnega prispevkov delavca - povprečen znesek na delavca znaša 112,56 evra, za vse delavce skupaj pa to znaša 1.463 evrov - vračila prispevkov od upokojenih delavcev nismo zahtevali.« So bile podjemne pogodbe za zaposlene potrebne? V zvezi z ugotovitvami računskega sodišča, da zavod ni vodil evidenc o opravljenem delu po podjemnih pogodbah ter da je trem javnim uslužbencem po podjemnih pogodbah izplačal nekaj manj kot 13.000 evrov za opravljanje del, ki sodijo med njihove redne naloge iz delovnega razmerja, pa Raduha izpostavlja: »Na gradu Trate se dejavnost ne opravlja od leta 2004, ko se je grad izpraznil, zavod pa je od takrat večkrat zaprosil pristojno ministrstvo, da za grad uredi drugega upravljavca, saj mora zavod grad kljub temu redno vzdrževati in tudi redno vsaj minimalno ogrevati. SVZ Hrastovec kot upravljavec gradu Trate je v letih 2013 in 2014 prejel več kot 15 vlog različnih kulturnih društev za izdajo soglasja za izvedbe različnih prireditev in jim večinoma ugodil, Foto: ML Središče ob Dravi • Z aprilske seje Pod streho prvo branje aktov o gospodarskih javnih službah Občinski svet Središče ob Dravi je na aprilski seji v prvem branju potrdil več predlogov odlokov o občinskih gospodarskih javnih službah. Središki svetniki in svetnice so na aprilski seji precej časa posvetili obravnavi krovnega odloka o občinskih gospodarskih javnih služba, pa predlogom o načinu opravljanja teh služb (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda), določili pa so tudi pogoje za podelitev koncesij za njihovo opravljanje. Kot je bilo pojasnjeno, je bilo vse te odloke treba sprejeti, ker namerava občina izvesti postopek za podelitev koncesije za večino obveznih gospodarskih javnih služb. Večina koncesij se namreč izte- če aprila prihodnje leto. Podelili naj bi jih za obdobje 10-15 let. Župan Jurij Borko je pri tem še predlagal, da bi kot izbirne občinske gospodarske javne službe izvajali vzdrževanje javnih poti, vzdrževanje javne razsvetljave, upravljanje s pokopališči ter dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. Svetniki so odloke potrdili s pripombo, da se iz odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih voda črta odvajanje padavinske vode, saj bi to pomenilo višje cene. »Komaj smo definirali ceno za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in nima smisla, da gremo še v to. Te službe ne bomo imeli,« je pri tem še pristavil Borko. Povračilo potnih stroškov za člane svetov v javnih zavodih V nadaljevanju so potrdili predlog pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in o povračilih stroškov zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo. Trenutno veljavni pravilnik ima namreč določbo, da letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu (razen podžupanu), ne sme presegati 15 % plače župana, po novem pa ta ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Pravilnik po novem vsebuje tudi pravico o povračilu prevoznih stroškov za člane svetov v javnih zavodih, v katerih je soustanoviteljica občina in imajo sedeže zunaj občine Središče ob Dravi, ter izplačilo nagrade odgovorni urednici Sredice v višini sejnine, ki jo dobi član občinskega sveta za udeležbo na redni seji (4,5 % od višine me- sečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije, brez dodatka za delovno dobo). Monika Levanič Svetniki so potrdili 20% povišanje cen vstopnic in drugih storitev za poletno kopališče Ormož. Odgovor na izgubo v kopališču: dvig cene vstopnic za 20 % Središki občinski svet je na nedavni seji potrdil tudi cenik za poletno kopališče Ormož, s katerim so cene vstopnic in drugih storitev povišali za 20 %. Cena dveurne vstopnice za odrasle tako po novem znaša 2,40 evra, do štiri ure 3,80 evra, dnevna pa 4,90 evra. Svetniki so se s podražitvijo strinjali, a so menili, da večjega efekta kljub temu ne bo. Po njihovem bi bilo treba dveurne vstopnice preprosto ukiniti. »Dvig cen bi moral biti večji, ker cena karte za štiri ure je 3,80 evra, celodnevna pa 4,90 evra. Te cene so nizke, s tem ne bo nekega pravega učinka,« je izpostavil svetnik Aleš Dogša. Roman Medik pa je pri tem še dodal: »Za 20 % smo dvignili ceno, ampak verjetno se bodo temu primerno dvignili tudi stroški. A kaj drugega nam ne preostane.« Višje cene vstopnic so na ponedeljkovi seji potrdili tudi ormoški svetniki. Foto: ML Foto: ML torek • 3. maja 2016 Politika Štajerski TEDNIK 9 zavoda je med drugim ugotovilo, da je zavod trem javnim ja, pri nabavi materiala in storitev v znesku okrog nih že med samim postopkom revizije Foto: osebni arhiv Direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha na revizijo odgovarja, da je bila večina ugotovljenih nepravilnosti odpravljenih že med samim postopkom revizije. kar pa pomeni, da je moral zavod pred vsako prireditvijo dodatno urediti okolico gradu in tudi pripraviti prostore za uporabo.« Ugotovitev računskega sodišča, da je zavod pri nabavi materiala in storitev v znesku okrog 439.000 evrov ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, pa pojasnjuje: »V zvezi z očitanimi nepravilnostmi je zavod pri storitvah mobilne telefonije in dobavi goriva že v letu 2015 pristopil k skupnemu javnemu naročilu za posamezno vrsto storitev ali blaga, ki ga je izvedlo ministrstvo za javno upravo, kot je razvidno tudi iz samega revizijskega poročila. Zavod je pri storitvah mobilne telefonije, ki se v večini uporablja za nemoteno delovanje dislociranih bivalnih enot, minimalno prekoračil znesek, ki določa uporabo zakona o javnem naročanju, glede javnega naročila zdravil pa želimo izpostaviti, da se zdravila iz ločeno zaračunljivega materiala naročuje sprotno glede na potrebe stanovalcev, in s takšnim sistemom naročanja se je delalo v korist zavoda.« Monika Levanič Ptuj • Obisk delegacije Državnega sveta Kako nam lahko pomaga Državni svet? Predstavnike ptujske občine na čelu z županom Miranom Senčarjem je v torek obiskala delegacija Državnega sveta RS. Za zaprtimi vrati so govorili o številnih pomembnih temah, del svojih razmišljanj pa delili tudi z javnostjo. Zakon o mestnih občinah in cn povprečnine, javno-zasebna partnerstva, financiranje lokalne in regionalne infrastrukture so le nekatere izmed tem, ki so se jih dotaknili državni svetniki na tokratnem obisku Ptuja. O tem, zakaj so takšni obiski pomembni, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar pravi: »Kot predstavniki Državnega sveta že tri leta obiskujemo občine po Sloveniji in mislim, da je to ena izmed zelo pomembnih stvari, ki jo počnemo. V Državnem svetu imamo veliko predstavnikov lokalnih interesov, na ta način pa se seznanjamo s problemi, ki jih imajo občine, in preko tega omogočamo, da so njihove pobude, mnenja in problemi izpostavljeni in obravnavani.« Zraven tem, ki se tičejo posameznih lokalnih skupnosti, so govorili tudi o tistih bolj splošnih, ki zadevajo vse občine v državi. Bervar je govoril o prizadevanjih državnega sveta v zvezi s povprečninami. Prepričan je, da so močno spodbudili vlado, da sprejme spremembe. Kot eno najpomembnejših stvari v zvezi s tem pa izpostavlja zavrnitev proračunov za 2015 in 2016, na katerega so dali veto ravno zaradi povprečnin. »Seveda pa mislimo, da tu ni konec zgodbe. Še naprej se je treba boriti z argumenti in o tem smo govorili tudi na Ptuju. Pomembno je, da vsakič znova dobivamo nove argumente, s katerimi potem Državni svet operira tudi v odnosu do vlade,« še dodaja Bervar. Državni svetniki najbolje povezani z lokalnimi skupnostmi S katerimi konkretnimi težavami naše regije je seznanil predstavnike Državnega sveta, je novinarjem pojasnil tudi Miran Senčar, ptujski župan. Dejal je, da je bil obisk zelo pomemben, in izrazil prepričanje, da se o delu in pomenu Državnega sveta ve premalo. Potrdil je, da so državni svetniki najbolje povezani z lokalno skupnostjo in zato lažje predstavljajo njihove težave v prestolnici. »Dotaknili smo se južne obvoznice, ki je velik problem celotne regije, pa problemov Nature, govorili o stanju gospodarstva na Ptujskem in spremembah v Perutnini Ptuj, dotaknili smo se kmetijstva in jih seznanili še z mnogimi področji. Verjamemo, da nam bodo lahko pri številnih težavah konkretno pomagali.« Med 22 predstavniki lokalnih skupnosti v Državnem svetu je Ptujčan Rajko Fajt. Tudi on je poudaril pomen sodelovanja lokalnih skupnosti z Državnim svetom in dejal, da so ravno takšni obiski pomembni, da njegovi kolegi lažje razumejo težave posameznih regij. Kot predstavnik našega okolja je Fajt izpostavil financiranje iz evropskih skladov. Dosegli so namreč pomemben obrat na področju delitve sredstev med vzhodno in zahodno regijo. S tem razpletom je Fajt toliko bolj zadovoljen, saj ga je predlagal ravno on, državni svetniki pa so ga soglasno potrdili. Izpostavil je še regionali-zacijo, ki je po njegovem mnenju rešitev za skladnejši razvoj. Dženana Kmetec Cirkulane • Enajsta redna seja občinskega sveta Lani polovica denarja za investicije Občina Cirkulane je lani imela 2.742.514 evrov prihodkov in 2.664.616 evrov odhodkov, od česar so za naložbe namenili 1.332.644 evrov. Največ denarja so porabili za gradnjo kanalizacije v Dolanah (885.640 evrov), sanacijo plazu na lokalni cesti v Gradiščah (119.866 evrov) ter gradnjo cest. C Foto: CG Fotografija je simbolična. Zaskrbljeni zaradi (ne)oporečnosti vode, smeti, čistilnih naprav ... Mira Petrovič je predlagala, da občina pridobi neodvisno mnenje o kakovosti pitne vode. V Cirkulanah namreč že leta pijejo eno najmanj kvalitetnih vod na tem območju. Župan je poudaril, da na slabo kakovost vode opozarja že od leta 2007. Zatrdil je tudi, da je občina soglasje za gradnjo globinskega vodnjaka in namestitev filtrov, ki naj bi težave rešili, Komunali Ptuj že dala. Petrovičeva je opozorila tudi na dejstvo, da v občini razen za steklo nimajo ekoloških otokov. Jurgec je odgovoril, da so ti otoki velikokrat potuha za vikendaše, čeprav so si tudi ti dolžni urediti odvoz komunalnih odpadkov. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je dodala, da naj bi še letos uredili zbirni center za odpadke. Najverjetneje bo v Dolanah ob podjetju ADK, vendar še rešujejo težave s pomanjkanjem potrebnega prostora. Franc Milošič je predlagal pomoč občanom pri nakupu malih komunalnih čistilnih naprav, vsaj pri novogradnjah oz. za mlade družine: »Stotine tisočev evrov je šlo za kanalizacijo v Dolanah, za ostale pa nič.« Župan je pojasnil, da imajo tako odlok kot študijo že pripravljena, težava pa je seveda denar. Dodal je še: »Država je tu mencala. Še zdaj ne vemo, kaj se bo na koncu iz tega izcimilo - ne vemo, kaj in kdaj moramo imeti.« Lani so odplačali tudi 98.361 evrov kredita, ki so ga leta 2012 najeli za gradnjo večnamenske dvorane. Ob koncu lanskega leta je dolg tako znašal še 180.328 evrov. Leto 2015 so sklenili s 77.898 evri proračunskega presežka. Popravki letošnjega proračuna V novem proračunu so svetniki potrdili nekaj prerazporeditev sredstev. Šest slovenskih in pet hrvaških občin je na evropski razpis že prijavilo projekt čez-mejnega sodelovanja HALO, SI ZA BIKE, s katerim upajo na 2,5 milijona evrov sredstev (Cirkula-nam bi od tega zneska pripadlo okoli 600.000 evrov). Ob pripravi projektne dokumentacije za kolesarsko stezo so ugotovili, da bo potrebna sanacija dveh mostov čez potok Bela v Dolanah. Za ustanovitev in plačilo nadomestne stavbne pravice za oba mosta ter hidrološko študijo bodo potrebovali še 48.000 evrov, ki jih v proračunu niso predvideli. Rezultati razpisa bodo predvidoma znani pozno jeseni. Za ureditev javne poti Bre-zovec-Kruhekov breg so sprva rezervirali 70.000 evrov, sredstva pa zdaj povečali na dobrih 192.000 evrov. Po 23. členu ZFO bo občina letos dobila 71.540 evrov nepovratnih sredstev, na prejšnji seji pa so se odločili tudi za 107.271 evrov brezobrestnega kredita. Enaka zneska sta predvidena tudi za prihodnje leto. Cesto na Kruhekovem bregu so najprej nameravali asfaltirati v dveh letih, s pomočjo povratnih sredstev pa bodo vsa dela opra- vili že letos. Vrednost investicije je ocenjena na 180.000 evrov, na občini pa so že pridobili ponudbo z občutno nižjo ceno, okoli 122.000 evrov. Če bo kaj sredstev iz tega naslova ostalo, jih bodo namenili za izvedbo sekundarnih kanalizacijskih priključkov v Dolanah. Tudi zanje so zvišali proračunska sredstva; s 40.000 na 96.412 evrov. Uporabnike bodo začeli priključevati v enem mesecu, do konca leta pa naj bi izvedli vse predvidene kanalizacijske priključke. Trenutno na občini obravnavajo okoli 120 naknadnih pobud za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Osnutek bodo pripravili do konca maja, javno ga bodo predvidoma razgrnili jeseni. Svetniki so potrdili tudi zaključni račun lanskega proračuna. Eva Milošič Občinski svetniki so popravili letošnji proračun. Foto: EM 10 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek m 10. maja 2016 Makole • Razstava Milana Sternada in Štefke Jesenek Šeše Prva razstava v novi galeriji dvorca Štatenberg Slovenjebistriška slikarka Štefka Jesenek Šeša in makolski fotograf Milan Sternad sta konec aprila v galeriji dvorca Štatenberg pripravila razstavo, ki bo na ogled do konca meseca junija. Foto: Mojca Vtič Pripoved slik in fotografij sta na otvoritvi z ubranim petjem ter zvoki violine in kitare obogatila Ajda in Boštjan Pušaver. V galeriji gradu se tako soočajo slike Štefke Jesenek Šeše, ki je na platnih z akrilnimi barvami upodobila tihožitja, utrinke iz narave in kmečkega življenja, ter črno-bele fotografije Milana Sternada, ki se je s serijo fotografij poklonil mrtvi-cam reke Dravinje. Umetnica iz Slovenske Bistrice se je ob otvoritvi zahvalila Florjanu Su-šniku in Tanji Šubelj oziroma grofici Štatenberški in grofu Štatenberškemu, da sta dvorcu Štatenberg vrnila življenje. Kot je dejala, se je v zgodbi, ki sta ju partnerja iz Ljubljane prinesla na dvorec, našla tudi sama. Namreč v knjižnici gradu, ki sta jo uredila prišleka, so razstavljene slike Makolčanov, Šešinih prijateljev, kot je dejala. Tudi te slike, enako kot na novo opremljene sobane so si lahko obiskovalci otvoritve ogledali ter prisluhnili zgodbam pohištva in slik, ki sta jih v dvorec prinesla Šubljeva in Sušnik. MV Videm • Letni koncert ženskega pevskega zbora Mešani pevski zbor je »spremenil spol« v ženskega Ženski pevski zbor Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm je prejšnjo soboto v občinski dvorani pripravil letni koncert z gosti. Navdušili so z raznolikim programom domačih in tujih pesmi, večer pa so vsi nastopajoči družno zaključili s pesmijo Ostanimo prijatelji. Videmske pevke so z gosti pripravile prijeten glasbeni večer. Videmski mešani pevski zbor je prvič nastopil leta 1930 na slavnostni otvoritvi Slomškovega doma, s prekinitvijo zaradi druge svetovne vojne pa je obstal do danes. V začetku so prepevali predvsem slovenske narodne pesmi, z leti pa so posegli tudi po zahtevnejšem programu. Pred nekaj leti je mesto zborovodje prevzela Mateja Krajnc. V tej sezoni pa je zbor »spremenil spol«; vodja zbora Biserka Selak pojasnjuje: »Žal se je mešani pevski zbor v letošnji sezoni prelevil v ženskega, saj je bil upad števila moških glasov prevelik za uspešno delovanje. A vendar upamo na boljše čase!« Kot gostje tokratnega koncerta Foto: Marjan Gojkovič so nastopili tamburaši domačega kulturnega društva, pevska skupina Glasniki, Jože Topo-lovec z vnukom Žanom - oba na trobenti, mezzosopranistka Karmen Ivančič, ki se je s svojo energičnostjo še posebej prikupila občinstvu, in harmonikar Rajko Verbančič. Eva Milošič Ljutomer • Plakat miru Mir povezuje Vsako leto Lions klubi z vsega sveta sponzorirajo mednarodni likovni natečaj Plakat miru. V sklopu natečaja spodbujajo otroke, stare med 11 in 13 let, k razmišljanju o svetu, miru, prijateljstvu in medsebojnih odnosih. V tokratnem natečaju z naslovom Mir povezuje je sodelovalo blizu 1600 otrok iz več kot sto slovenskih osnovnih šol. Letos je Lions klubu Ljutomer pripadla čast, da je gostil vseslovenski finalni izbor. V galeriji Anteja Trstenjaka v Domu kulture Ljutomer so predstavili 25 likovnih del, ki so se uvrstila v finale. Zmagovalna risba letošnjega natečaja je delo Monike Bračič (OŠ Loče), drugo mesto je osvojila Ana Marija Rožič (OŠ Veliki Gaber), tretje pa Anja Kosmač (OŠ Preserje Radomlje). Prisotnim otrokom je bila ob tej priložnosti pod vodstvom likovnih pedagogov Vitomirja Kaučiča in Vladimirja Potočnika dana tudi možnost risanja na maksi plakat miru, velik kar 10 metrov. Projekt Plakat miru se bo nadaljeval v šolskem letu 2016/2017 pod geslom Praznovanje miru. Spet bodo nastajala nova likovna dela, skozi katera bodo otroci izrazili svoje občutke na temo miru. MŠ v % V Ljutomeru so bila na ogled najboljša dela v sklopu natečaja. Maribor • Zlato priznanje za ljutomerske pevce Uspešni tudi z novim dirigentom V Mariboru so pripravili državno zborovsko tekmovanje Naša pesem, na katerem je nastopilo 25 najboljših slovenskih pevskih zasedb. Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, ki deluje pod stalnim vodstvom Romane Rek, je v preteklih letih osvojil številna najvišja priznanja na zborovskih tekmovanjih doma in v tujini. Med odmevnejšimi dosežki minulega leta sta prva nagrada in zlata lira z mednarodnega zborovskega tekmovanja Varsovia Cantat na Poljskem. Z novim dosežkom so člani Orfeja svojo kakovost potrdili minuli konec tedna. Sodelovali so na 24. državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Orfej je na tem tekmovanju prvič nastopil pod vodstvom Andraža Hauptmana, priznanega slovenskega dirigenta, ki je kot pianist in dirigent diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. Hauptman je že v času študija je prevzel vodstvo Primorskega akademskega zbora Vinka Vo-dopivca ter bil korepetitor in solist Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Leta 1984 je ustanovil komorni zbor Ave, s katerim je osvojil številne nagrade, tudi na mednarodnih festivalih. Za svoje umetniško delo s komornim zborom Ave je poleg številnih priznanj festivalov in tekmovanj prejel plaketo mesta Ljubljane, leta 2005 pa tudi Gallusovo plaketo, najvišje priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Na letošnjem tekmovanju v Mariboru je komorni zbor Orfej z nastopom prepričal tako publiko kot strokovno žirijo. V izjemno močni konkurenci je dosegel odličen rezultat. Za svoj nastop je dobil 94,3 točke in s tem osvojil zlato plaketo. Orfej je za svoj nastop dobil še priznanje za absolutno tretje mesto, priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane po letu 1995, dirigent Andraž Hauptman pa je prejel še priznanje zborovodju za najboljšo izbiro programa. Orfej bo program iz Maribora v soboto, 14. maja, predstavil na območnem srečanju odraslih pevskih zborov, vokalnih skupin in oktetov v ljutomerskem domu kulture. NŠ Foto: arhiv KZ Orfej Komorni zbor Orfej je na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem osvojil zlato plaketo. Foto: MS Motokros Padec? Ni problema, kljub temu do zmage! Strani 12 Rokomet Ormožani izgubili točko v Izoli Stran 12 A i Er- £ ' >J m * Nogomet Ob dežju padali tudi zadetki, nedopusten »razpad« pri Dravi Stran 13 Nogomet »Ena najslajših zmag« Stran 13 Kajakaški sprint Vidovič na Bledu do državnega naslova Stran 15 Tenis V Švici četrt-, na Hrvaškem polfinale Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 32. krog tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Zavrč še vedno ostaja brez skalpa z imenom Gorica STRELCA: 1:0 Golubar (31.), 1:1 Kapic (57.). ZAVRČ: Kovačic, Jakšic, Ka-ramatic, Rogač, Mužek, Pihler, Kokorovic (od 90. Tudan), Tišma (od 61. Agboyi), Matjašič, Mike-tic (od 68. Dodlek), Golubar; Trener: Slavko Matic. GORICA: Sorčan, Celcer, Ška-rabot, Gregorič, Kotnik (od 82. Martinovič), Kapic, Brurgič, Ko-lenc (od 84. Humar), Osuji (od 76. Arčon), Kavčič, Jogan; Trener: Miran Srebrnič. V športu obstajajo tekmeci, ki posamezniku ali ekipi »ne ležijo« - za nogometaše Za-vrča je očitno eden izmed takšnih Gorica, saj je niso uspeli ugnati niti v 12. poskusu. Domačini so imeli več od igre v prvem polčasu, medtem ko so gostje bili boljši v nadaljevanju. Kakšnih 400 gledalcev v športnem parku v Zavrču ni videlo kvalitetne nogometne predstave: igralci obeh ekip so se sicer zelo trudili, igrali borbeno, dobro zapirali pro- stor, a so le redko s kakšno organizirano akcijo prišli do zaključnega strela. Gledano skozi devetdeset minut, nobena ekipa ni izstopala, tako da je bil končni zapis na semaforju 1:1 realen pokazatelj dogodkov na zelenici. Zavrč je bil v končnici bližje zmagi... Golubar izkoristil asistenco Matjašiča Na dobro pripravljenem igrišču sta obe ekipi aktivno začeli tekmo, več so imeli žogo v svoji posesti Zavrčani. Ti so imeli tudi kakšno pol-priložnost in so rahlo ogreli vratarja Sorčana. Prvih 25 minut je minilo v solidnem tempu, v zelo strpni in predvsem organizirani predstavi, v kateri so igralci obeh ekip v odločilnih trenutkih prevečkrat napačno oddali žogo, da bi prišlo do kakšne priložnosti. Prvo pravo so gledalci videli v 26. minuti, ko je Kokorovic izvedel prosti strel, Primorci so v kazenskem prostoru na kratko žogo odbili do Matjašiča, ki je dobro za- PRVALiGA TelekomSIovenije Štirje remiji, edina zmaga Olimpiji Pred tekmami 32. kroga je bila razlika med Olimpijo in Mariborom ena sama točka, pred sobotnim največjim slovenskim nogometnim derbijem je tri točke. Tako ni dvoma, da Maribor v Stožicah potrebuje zmago ... Naloga pa bo vse prej kot lahka, saj vijoličasti res ne igrajo v posebej dobri formi. Tudi remi v Celju sodi v to kategorijo, čeprav so Celjani za Mariborčane tradicionalno neugoden tekmec. Krog remijev se je začel že v sredo v Krškem, nadaljeval v petek v Zavrču, v tem tempu je minila tudi sobota, ko sta se poleg omenjenega srečanja v Celju z remijem razšla tudi Domžale in Krka. Novomeščani so do točke prišli v zadnji minuti srečanja celo z igralcem manj. V borbi za obstanek bo posebej pri Koprčanih in Novomeščanih štela vsaka točka, zato je ta precej dragocena. Edini, ki v tem krogu ni vpisal točke je Koper, ki je na domači Bonifiki vodil, a v nadaljevanju popustil in na koncu klonil Foto: Črtomir Goznik pred Olimpijo. To je prvič vodil Rodolfo Vanoli, ki bo v zadnjih srečanjih sezone poskušal ljubljansko barko pod dolgih letih suše znova popeljati na zmagovita pota. A Maribora še nikakor ne gre odpisati . REZULTATI 32. KROGA: Zavrč - Gorica 1:1 (1:0); Celje - Maribor 0:0; rdeči karton: Filipovic (91.); Krško - Rudar 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Eterovic (32.), 1:1 Vukliševic (90.); Luka Koper - Olimpija 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Štromajer (36.), 1:1 Wobay (54.), 1:2 Kli-nar (68.); Domžale - Krka 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Mance (77.), 1:1 Ejup (93.). rdeči karton: Brklja-ča (Krka, 84.). 1. OLIMPIJA 32 19 8 5 67:22 65 2. MARIBOR 32 17 11 4 69:29 62 3. DOMŽALE 32 13 11 8 44:28 50 4. GORICA 32 13 7 12 42:42 46 5. ZAVRČ 32 9 11 12 31:38 38 6. RUDAR 32 10 8 14 31:46 38 7. KRŠKO 32 10 8 14 23:45 38 8. CELJE 32 8 12 12 26:43 36 9. LUKA KOPER 32 8 717 34:51 31 10. KRKA 32 7 9 16 26:48 30 JM Na prvo zmago proti Gorici bodo morali nogometaši Zavrča (na fotografiji v belem dresu Josip Golubar) počakati vsaj do jesenskega dela sezone 2016/17, v dosedanjih 12 poskusih jim to še ni uspelo. ključil, z vrhunsko obrambo pa je strel ustavil Sorčan. Rahlo premoč je Zavrč kronal z zadetkom, potem ko je Matjašič zelo natančno podal z leve strani v kazenski prostor, v katerem je žoga prišla do dobro postavljenega Golubarja, ta pa jo je v skoku z glavo natančno poslal v mrežo - 1:0. Do konca prvega dela se je igra na obeh straneh umirila, več pobude je imela Gorica, za katero sta v končnici poizkusila Jogan in Gregorič. Takoj po odmoru so igralci iz mesta vrtnic pokazali več želje po dosegu zadetka. Kljub večji angažiranosti Gorice so bili domači nevarnejši v zaključni strelih, ko sta poizkušala Golubar in Miketic. V 57. minuti so gostje izenačili, ko je mladi Kapic izvedel pravi slalom med igralci Zavr-ča in z nekaj sreče po odbitih žogah sam prišel pred vratarja Kovačica, ki je bil popolnoma nemočen ob njegovem strelu po tleh - 1:1. To je dalo gostom dodatno energijo, saj je Burgic le nekaj trenutkov kasneje z desne strani kazen- skega prostora odlično streljal, a se je z vrhunsko parado izkazal Kovačic. Tekma se je po izenačenju nekoliko razži-vela, domačini pa so ponovno prevzeli pobudo ter precej poizkušali. V zadnji minuti vratnica Dodleka V zadnjih 15 minutah tekme so bili kar trikrat blizu zmage: najprej je Golubar streljal z razdalje mimo gola, nato je Dodlek streljal z glavo čez vrata, v sodnikovem podaljšku pa je Dodlek poslal predložek z desne strani, ki je zadel enega od obrambnih igralcev Gorice, žoga je spremenila smer leta in na presenečenje vseh - tudi vratarja Sorčana - pristala v vratnici ter se odbila v polje. Četrti obračun med Za-vrčem in Gorico v sezoni 2015/16 je Haložanom prinesel šele drugi remi in drugo točko, s katero še zmeraj ostajajo na sredini prvenstvene lestvice, v kateri je ob koncu prvenstva velika gneča. Za povsem miren zaključek prvenstva bo morala ekipa Slavka Matica v naslednjih štirih krogih nekoliko dvigniti nivo igre in izboljšati realizacijo. Naslednjo tekmo bodo Zavrčani igrali v petek ob 19. uri, ko bodo znova pred svojimi navijači igrali z ekipo Celja. David Breznik »Vesel sem, da so se igralci v zaključku dvignili« Slavko Matic, trener Zavrča: »Videli smo dobro, dinamično tekmo, v kateri smo v prvem polčasu bili boljši in imeli ob zadetku še eno lepo priložnost. Začetek drugega polčasa ni bil takšen, kot smo se dogovorili, moji nogometaši so se malo pomaknili nazaj, kar je Gorica izkoristila in z malo sreče prišla do izenačujočega zadetka. Vesel pa sem, da so se moji igralci po izenačenju ponovno dvignili v igri in smo imeli v zaključku tekme nekaj lepih priložnosti za zmago. Mislim, da smo bili po prikazanem bližje zmagi in bi si zaslužili vse tri točke.« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Zelo smo zadovoljni s točko, ker smo igrali na 'vročem' terenu in z dobrim tekmecem. Tekma je bila res kvalitetna, z dosti tempa. Zavrč je bil v prvem polčasu boljši in nam je povzročal kar precej težav, saj so nas pritiskali in so tudi zadeli. V slačilnici smo se ob polčasu zmenili, da bomo pokrivali nekoliko bližje golu Zavrča. To se nam je obrestovalo, tako da smo dosegli zadetek. Vesel sem za strelca Kapica in z njim mislim, da smo dobili pravo okrepitev v naši ekipi. S to točko v Zavrču smo ohranili razliko pred drugimi ekipami in smo varni na 4. mestu, morda pa nam z dobrimi igrami do konca prvenstva uspe še napredovati.« Zavrč - Gorica 1:1 (1:0) 12 Štajerski Šport torek • 10. maja 2016 Motokros m Dirka za SP v LatviJi Padec? Ni problema, kljub temu do skupne zmage! Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je dobil šesto dirko sezone svetovnega prvenstva v elitnem razredu MXGP v La-tviji. Potem ko je dobil prvo vožnjo, je v drugi kljub padcu še prišel do četrtega, kar je pomenilo, da je skupno zmagal v dirki. Za točko je premagal Italijana Antonia Caiorlija, tretji je bil Francoz Romain Febvre. Timova nedeljska predstava je izjemna predvsem zato, ker je v drugi vožnji pokazal veliko borbenost. Potem ko je padel - takrat je bil drugi - in ga je nato še zadel Maximilian Nagl, se je zdelo, da je upov na visoko uvrstitev konec. Toda Gajser se ni predal. Pobral je motor in začel preboj na vrh, čeprav je bilo izhodišče 23. mesto! Vendar so tekmeci pred njim izkusili moč mladega slovenskega zvezdnika moto-krosa. Iz kroga v krog, včasih tudi iz zavoja v zavoj je z divjo vožnjo hitro napredoval; tekmeci so se včasih komajda zavedli, kaj se dogaja, ko je že švignil mimo njih. Pri tako divji vožnji povsem je bil še nekajkrat na robu odstopa, še enkrat, ob prehitevanju Tommyja Searla, bi se dirkača skorajda dotaknila. A se je izšlo, veliki finale druge vožnje pa je bila akcija v predzadnji minuti, ko je Gajser prehitel še Nagla; s tem manevrom se je prebil na četrto mesto, to pa je bilo natanko tisto, kar je potreboval, da je ob razpletu na prvih treh mestih (1. Romain Febvre, 2. Antonio Cai-roli, 3. Jeremy Van Horebeek) še prišel do skupne zmage. Za Gajserja je to četrta zmaga v sezoni, slavil je že v Katarju, Mehiki in Argentini. Z zmago v prvi vožnji in četrtim mestom v drugi je namreč dirko končal pri 43 točkah, Cairoli je zbral eno manj, še eno manj od Italijana pa skupno tretji Febvre. Gajser je tako v Evropi nadaljeval tam, kjer je začel in končal v Južni in Srednji Ameriki, kjer je dosegel zma- Tim Gajser je v Latviji slavil že na tretji zaporedni dirki za svetovno prvenstvo. Dirka za SP v Latviji, vrstni red: 1. dirka 2. dirka GP 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 18 43 2. Antonio Cairoli Italija KTM 20 22 42 S. Romain Febvre Francija Yamaha 1B 2S 41 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 1B 20 SB S. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 22 1B SB B. Jevgenij Bobrišev Rusija Honda 12 1S 2T Svetovno prvenstvo, skupni vrstni red: 1. Romain Febvre Francija Yamaha 2B0 2. Tim Gajser Slovenija Honda 259 3. Antoine Cairoli Italija KTM 21S 4. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 20S 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 200 6. Jevgenij Bobrišev Rusija Honda 19T gi številka 2 in 3 v letošnji sezoni. Preselil se je v Evropo, prejšnji teden tudi s krajšim postankom doma, nastopil je na eni od dveh dirk za državno prvenstvo, konec tedna pa ga je že čakala preizkušnja v Latviji. Najboljši v kvalifikacijah in na 1. dirki Na Kegums sicer Gajser nima najlepših spominov. Pred dvema letoma si je tam na dirki za pokal narodov poškodoval hrbtenico, toda zdaj je to prizorišče zanj že v povsem drugačni podobi. Slabe spomine je premagal že s sobotno predstavo v kvalifikacijah, ki jih je spet dobil, tako da je lahko nedeljsko dirko začel s pravico prvega izbora startnega položaja. V prvi vožnji sicer po startu ni bil prvi, vendar ni trajalo dolgo, da je prišel do mest, na katerih je v tej sezoni največkrat. Nekaj krogov je potreboval, da se je s tretjega mesta prebil mimo Nagla, potem pa se je usmeril proti Cairoliju. Večkratni svetovni Rokomet m 1. NLB Leasing liga Ormožani izgubili drugo točko v Izoli Izola - Jeruzalem Ormož 28:28 (14:13) IZOLA: Gregorič, Logar, Šta-var; Jurič, Čolic 4 (1), Božič 4, Zo-rič Stepančič, Stopar, Kecman 3, Redžic 4, Ravlija 1, Poberaj, Vel-kavrh 7, Konig 1, Matijaševič 3, Madžarevic. Trener: Borut Hren. JERUZALEM: Šutalo (11 obramb), Balent; Kavčič 1, Horvat 5, Bogadi 3, Radujkovič 4, Čudič 4 (4), Žižek Cvetko, Grizolt, Ozmec, Kosi, Mesaric 8, Petrovič 1, Rajšp, Cirar 2, Grabovac. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Izola 1/1; Jeruzalem 5/4. IZKLJUČITVE: Izola 2; Jeruzalem 2 minuti. Čeprav tekma med Izolani in Ormožani ni odločala o ničemer več, se je v dvorani Kraška zbralo okrog 400 ljubiteljev rokometa. Uživali so lahko ob solidnem rokometu in še boljšem navijanju obeh navijaških skupin - Ribarov in Ormožanov. Prava reklama za slovenski rokomet. Ormožani so dobro pričeli in so prihajali do ugodnih zaključnih metov, a na njihovo žalost niso bili dovolj natančni. Kar pet zgrešenih zicerjev gostov so Izolani kaznovali z lahkimi goli iz nasprotnih HVHL P K EkJKRH! ]U ~ßm. EUBÏ! OK/AOXI/AJ/ K^ï vnùi v prvak se je nekaj krogov še upiral, toda po tretjini dirke ga Gajser prehitel in se začel oddaljevati od tekmecev. Medtem ko je vozil na prvem mestu, je v ozadju napako naredil Romain Febvre. Aktualni svetovni prvak je po padcu zdrsnil na šesto mesto, do cilja pa nato napredoval le na peto. »Drugo vožnjo sem začel solidno in nato naredil neumno napako. Pri tem me je zadel še Max Nagl, zaradi uga-snjenega motorja pa nisem mogel takoj nadaljevati. Nato napadu je bil nezaustavljiv krožni napadalec Danijel Mesaric in sledilo je nekaj izenačenj, nato pa so Ormožani cel čas vodili za gol ali celo dva. Priložnosti za pobeg na tri gole prednosti je bilo veliko, vendar zaradi številnih tehničnih napak, zgrešene sedemmetrovke kapetana Bojana Čudiča v 52. minuti in zgrešenih metov po dobro izpeljanih akcijah Ormožu ni uspelo. Tragični junak tekme je bil slovenski kadetski re-prezentant Dominik Ozmec, ki se mu je v predzadnjem napadu žoga odbila v nogo. V zadnjem napadu je pri izidu 27:28 s šestih metrov zadel še okvir vrat, gostitelji so izpeljali hiter protinapad in sedem sekund pred koncem izena- sem našel idealne linije za vožnjo prek grbin, zelo sem zadovoljen s svojo vožnjo. Vesel sem, da sem na koncu prehitel še Nagla in prišel do četrtega mesta. Hvala celotni ekipi in družini ter navijačem, hvala vsem, ki trdo delajo za moje uspehe,« je dejal Gajser. Pred naslednjo dirko v nemškem Teutschenthalu čez teden dni ima Febvre le še točko naskoka pred slovenskim mladeničem: ima namreč 260 točk, Gajser 259, tretji je Cairoli z 213. sta, JM 1. NLB leasing liga 1 CELJE PIVO. LAŠKO 26 24 1 1 49 2. GORENJE VELENJE 26 24 1 1 49 3. MARIBOR BRANIK 26 1B 1 T ST 4. RIKO RIBNICA 2B 1S 1 10 S1 5. KOPER 2013 2B 1S 1 10 S1 6. URBAN. LOKA 2B 14 2 10 S0 7. KRKA 2B 14 1 11 9 2 8. JERUZ. ORMOŽ 2B 12 2 12 2B 9. TRIMO TREBNJE 2B 11 1S 2 24 10. DOBOVA 2B T S 1B 1T 11 ISTRA. PLINI IZOLA2B B 4 1B 1B 12. SLOVENJ GRADEC2B 4 4 1B 12 1S. SLOVAN (-1) 2B 4 1 21 B 14. SEVNICA 2B 2 0 24 4 čili preko Patricka Čolica na končnih 28:28. Po koncu tekme sta se od aktivnega igranja poslovila Siniša Radujkovic in Gregor Grizolt, David Bogadi pa bo svojo športno pot nadaljeval v Mariboru. Uroš Krstič Trojica, ki je v Izoli odigrala zadnjo tekmo v dresu Ormoža: Gregor Grizolt, David Bogadi in Siniša Radujkovič napadov in vodstvom 8:4 v 13. minuti. Po menjavi vratarjev pri Jeruzalemu je hrvaški kadetski reprezentant Marin Šutalo v nizu zbral štiri obrambe in Jeruzalem je v 21. minuti izid izenačil na 8:8. Mreža Ormožanov se ni zatresla celih osem minut. Za odhod Izolanov na odmor z golom prednosti (14:13) je bil najzaslužnejši desni zunanji igralec Željko Kecman, ki je od 23. do 30. minute dosegel tri zadetke, od tega dva na »sodniško uro«. V 2. polčasu je pri domačih stvari v svoje roke prevzel Andraž Velkavrh (odhaja v Maribor) in s tremi zaporednimi goli povedel svojo ekipo do vodstva s +3 (19:16). Znova je jeruzalemčke z nekaj obrambami v igro vrnil Šutalo. V Siniša Radujkovič, Jeruzalem Ormož: »NI ml lahko pri srcu. 20 let sem preživel v tem športu, ki mi je dal številne prijatelje, rivalstva ... Upam, da ostanem trener v Ormožu, saj menim, da imam dovolj izkušenj, da svoje znanje prenesem na odlične mlade igralce, ki jih je v Ormožu veliko. Zgodba z igranjem je končana in zdaj prihaja čas, da se v trenerskih vodah znova naučim kaj novega.« Gregor Grizolt, Jeruzalem Ormož: »Hudo mi je zaradi konca kariere, čustva so res močna.« David Bogadi, Jeruzalem Ormož: »V Ormožu sem bil celo športno življenje. Rasel sem s klubom od mlajših selekcij do članske ekipe. Za vse, kar sem kot oseba in kot športnik, sem hvaležen klubu in predvsem trenerju Prapotniku. Ormož bo vedno v mojem srcu in moj klub. Hvala tudi navijačem. Skozi celotno sezono so morda celo naš prvi in ne osmi igralec. Vsa čast jim za to; v takem navijaškem vzdušju bi se morale igrate vse tekme.« Vir: AMZS torek • 10. maja 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. slovenska liga Ob dežju padali tudi zadetki, nedopusten »razpad« pri Dravi Foto: Črtomir Goznik V močnem dežju so bili Kidričani v nedeljo veliko boljši tekmec od Ptujčanov in so vknjižili eno najvišjih, če ne celo najvišjo zmago na lokalnih derbijih med Aluminijem in Dravo. Aluminij - Drava 8:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Bizjak (22., iz 11-m), 2:0 Topolovec (36.), 3:0 Vrbanec (38.), 4:0 Kurež (47.), 5:0 Kurež (55.), 6:0 Ško-flek (59.), 7:0 Bizjak (66.), 8:0 Križan (75.). ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Topolovec, S. Čeh, Vezjak, Vrbanec (od 46. Petrovič), Ro-gina, Krljanovic, Kurež (od 70. Križan), Škoflek, Bizjak (od 77. Ploj). Trener: Bojan Špehonja. DRAVA: Music, Roškar, Roj, Lonzaric, Tomažič Šeruga, Re-šek, A. Čeh (od 46. Vindiš), Romih, Pauko (od 64. Perger), N. Čeh, Krajnc (od 46. Zorko). Trener: Damijan Vogrinec. Še naprej na klopi z Vogrincem? »V prvi vrsti čestitam ekipi Aluminija za zmago. Za ta poraz prevzemam vso odgovornost in nepreklicno odstopam s funkcije trenerja Drave,« je neposredno po nedeljski tekmi med Aluminijem in Dravo povedal ptujski trener Damijan Vogrinec. A je šlo šele za prvi poraz Drave v spomladanskem delu prvenstva! »Res je, a poraz je tako težak, da sam osebno ne morem preko tega,« je dodal Vogrinec. Morda pa bo »ponedeljek vendarle pametnejši od nedelje« in bo še prišlo do spremembe odločitve ... Takšnega razpleta na srečanju lokalnih rivalov ni pričakoval nihče, niti največji navijači Aluminija. Ekipi sta se v sezoni pomerili dvakrat, obakrat pa je bil razplet precej tesen: v jeseni je v Kidričevem slavila Drava (0:2), spomladi na Ptuju je bilo 1:1. Tokratno nedeljsko srečanje je zaznamoval tudi dež, ki je neusmiljeno padal celotno tekmo. Če v Kidričevem ne bi imeli ene najboljših igralnih površin v državi, bi imeli ekipi še precej težje delo. Zato pa je v Kidričevem v takšnem vremenu zelo slabo poskrbljeno za gledalce, ki so zvečine prepuščeni na milost in nemilost padavinam ... Kljub temu se jih je zbralo približno 400. Katastrofalne napake v obrambi Drave Ti so že od začetka videli podjetnejšo igro domače vrste, ki je imela žogo več v svoji posesti. Kljub temu so bili gostje v prvih dvajsetih minutah dovolj zbrani, da so ohranjali ničlo. V 21. minuti je sledil odločilni trenutek srečanja, ko je po dobri akciji Aluminija in strelu Kureža z roko v kazenskem prostoru posredoval Romih in sodnik Perič iz Kranja je brez oklevanja pokazal na belo točko. Strel z 11 metrov je v vodstvo zanesljivo pretvoril Bizjak - 1:0. V naslednjih dveh minutah sta sledili dve lepi priložnosti Aluminija (Kurež, Bizjak), a nista bili izkoriščeni. Nato so gostje vendarle sestavili nekaj zaporednih napadov; še najbližje zadetku so bili v 30. minuti, ko je po podaji Nastje Čeha iz prostega strela zaključil Lonzarič, žoga pa je zletela mimo gola Janžekoviča. V 36. minuti je bilo že 2:0: udarec iz kota je izvajal Kr-ljanovič, v sredini pa je bil najspretnejši Topolovec, ki je iz drugega poskusa zadel v polno. Dve minuti kasneje so se Kidričani znova veselili, tokrat je napako v obrambi gostov izkoristil Vrbanec in z natančnim strelom povišal na 3:0. »Ne bi se nam smele dogoditi takšne katastrofalne napake v obrambi, po katerih se je naša igra 'razpadla',« se je po tekmi slišalo iz tabora modrih. Povsem drugače je bilo v taboru rdečih: »Ko se je Drava odprla, nam je ponudila številne priložnosti za nasprotne napade, ki so naše močno orožje.« Izjemna izvedba nasprotnih napadov Aluminija Ob polčasu je moral trener Bojan Špehonja zaradi poškodbe gležnja zamenjati Vrbanca (vstopil Petrovič), trener Vogrinec je dve menjavi opravil iz drugih razlogov (Zorko in Vindiš sta zamenjala A. Čeha in Krajnca). A vse to ni spremenilo razmerja sil na igrišču, saj je že v drugi minuti nadaljevanja Kurež povišal na 4:0. Ko je isti igralec v 55. minuti po podaji Bizjaka zadel še drugič (5:0), je bilo le še vprašanje, kolikokrat bodo do konca zadeli gostitelji. Svoj del pri končni zmagi so do konca z zadetki pristavili še Škoflek (6:0), Bizjak (7:0) in na koncu še mladi Križan (8:0), sicer najboljši strelec 1. mladinske lige. Nogometaši Drave so bili neprepoznavni, v njihovi igri ni bilo niti kančka tega, s čimer so pretekli teden na svojem stadionu ugnali močni Dob (3:2). K veliki prednosti in premoči Aluminija je nekaj zagotovo pripomoglo razmočeno igrišče, na katerem so se lažji in hitrejši igralci domačega moštva gibali lahkotnejše. Tako so bili vedno korak pred tekmeci, ki so se bodisi prepočasi vračali v obrambo, bodisi so prepočasi oddajali žoge. Ko so jim domačini odvzemali žogo, je praviloma sledil hiter nasprotni napad, za katerega gostje enostavno niso imeli recepta ... Serija neporaženosti Drave v spomladanskem delu je tako prekinjena, serija Aluminija pa traja še naprej. Jože Mohorič Aluminij preko Drave na 2. mesto V zadnjih krogih je praktično vsaka tekma poglavje zase in za eno ali obe ekipi predstavlja derbi bodisi za vrh, bodisi za obstanek. Tako je bilo tudi tokrat, zato je na tekmah tudi več nervoze in posledično kartonov. V tem krogu je na kar treh tekmah prišlo do izključitve. Lokalni derbi v Kidričevem je poglavje zase, z zmago pa je Aluminij preskočil Dravo in sedaj zaseda 2. mesto. Eden od derbijev kroga je potekal na Dobu, kjer je gostovala vodilna ekipa iz Radomelj. Ta je dvakrat vodila, domačini pa so dvakrat izenačili. Ko so gostje ostali brez izključenega Barukčiča, so bili v slabšem položaju, a so kljub temu v zadnjih trenutkih srečanja zmogli doseči zmagoviti zadetek, ki jim pomeni precej varnejšo prednost kot v primeru remija. V Veržeju so domačini po nekaj zaporednih porazih tokrat osvojili točko. V derbiju spodnjega dela lestvice je Zarica slavila v Ankaranu in si močno izboljšala položaj, Primorcem pa ga otežila. Zanimivo je bilo tudi v Kranju, kjer so domačini več kot 70 minut igrali z igralcem manj, a kljub temu uspeli zmagati. REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - Drava 8:0 (3:0); Roltek Dob - Kalcer Radomlje 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Stoiljkovic (12.), 1:1 Kunstelj (52.), 1:2 Cerar (63.), 2:2 Kunstelj (78., 11-m), 2:3 Kumer (90.); rdeči karton: Barukčič (Radomlje, 77.); Farmtech Veržej - TKK Tolmin 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Vaš (24., 11-m), 1:1 Sokano-vic (81.); rdeči karton: Kouter (Veržej, 84.); Ankaran - Zarica Kranj 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Ajdovec (85.); Triglav - Šenčur 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Poplatnik (20.); rdeči karton: Borenovic (Triglav, 16.). 1. K. RADOMLJE 24 14 6 4 45:22 48 2. ALUMINIJ 24 12 7 5 53:28 43 3. DRAVA PTUJ 24 12 7 5 36:34 43 4. TRIGLAV KRANJ 24 11 7 6 42:23 40 5. ROLTEK DOB 24 9 5 10 38:34 32 6. FARM. VERŽEJ 24 8 8 8 37:44 32 7. ZARICA KRANJ 24 6 7 11 20:40 25 8. ANKARAN 24 6 6 12 24:40 24 9. TKK TOLMIN 24 5 7 12 33:39 22 10. ŠENČUR 24 4 6 14 29:53 18 »Ena najslajših zmag« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Fantom čestitam za izjemno predstavo, predvsem za disciplino in agresivnost v igri. Pri rezultatu 2:0 so se gostje odprli, kar smo mi izkoristili za nasprotne napade, za katere imamo na voljo veliko hitrih igralcev. Eden ključev za zmago je bil tudi ta, da smo povsem ustavili Nastja Čeha - pametno smo zapirali prostor za podaje do njega. Imeli smo velik odstotek realiziranih priložnosti, kljub temu pa smo izpustili še pet ali šest res lepih situacij za dosego zadetka. Podatek o velikem številu priložnosti je dragocen, saj do njih prihajamo s kombinatorno igro - to pa ni naključje.« Damjan Vogrinec, trener Drave: »Svojim fantom nimam pravzaprav ničesar zameriti, saj so doslej vse tekme v sezoni odigrali izjemno korektno. Tokrat je v nepravem trenutku prišla tekma, ki je bila popolnoma drugačna od vseh v sezoni. Zalomilo se nam je praktično na vseh področjih, ni nam uspevalo nič, igralcem Aluminija pa prav vse. Opravičujem se navijačem in vsem, ki podpirajo naš klub. Upam, da se bodo stvari v klubu uredile, fantom pa želim uspešnejše predstave v zadnjih treh krogih, ko še vedno ostajajo v igri za visoka mesta.« Denis Topolovec, Aluminij: »Na srečanje smo bili dobro pripravljeni, ničesar nismo prepuščali naključju. Rezultat sam po sebi pove vse o tekmi. Svojim soigralcem čestitam za borbenost, dobro igro in odlično realizacijo. Naša zmaga je brez kančka dvoma povsem zaslužena.« Robert Kurež, Aluminij: »Rezultat 8:0 se sliši res neverjetno, a igrali smo svojo igro in s pridom izkoriščali svoje priložnosti. Za igralce iz tega okoliša je to ena najslajših zmag. Odlično je deloval nasprotni napad, ki je naše močno orožje. Imamo dobro serijo pozitivnih rezultatov, želimo si, da bi trajal do konca sezone.« Nastja Čeh, Drava: »Po seriji zmag je prišel poraz, ki je težak zaradi tega, ker smo ga doživeli proti Aluminiju. To se zgodi, ko tekmec zadene iz skoraj vsake priložnosti. Doživeli smo majhen razpad, ki se nam ne bi smel zgoditi. Čeprav poraz boli, sem za naprej optimist. Morda se sliši smešno, a raje enkrat visoko izgubim in nato dosežem tri minimalne zmage kot pa obratno.« 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. maja 2016 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj . Različna remija Podvincev in Vidma 3. SNL sever REZULTATI 22. KROGA: Fu- žinar Noži Ravne - Mons Claudius 1:0 (1:0), AjDAS Lenart - Maribor B 0:5 (0:1), Radlje - Šampion 0:2 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Šmartno 1928 1:1 (0:1), Dravinja -S. Rojko Dobrovce 4:2 (2:1), Brežice 1919 - Koroška Dravograd 4:2 (2:0), Šmarje pri Jelšah - Videm 1:1 (1:0). 1. BREŽICE 1919 22 17 3 2 56:15 54 2. MARIBOR B 21 15 6 0 82:19 51 3. ŠAMPION 22 13 4 5 60:31 43 4. ŠMARJE PRI J. 21 12 4 5 52:33 40 5. VIDEM 22 11 7 4 42:38 40 6. MONS CLAUD. 22 10 3 9 33:32 33 7. FUŽINAR RAVNE 21 10 3 8 35:42 33 8. K. DRAVOGRAD 21 7 4 10 32:36 25 9. AJDAS LENART 22 7 2 13 31:54 23 10. DRAVINJA 21 5 6 10 30:44 21 11. DOBROVCE 21 6 2 13 37:52 20 12. RADLJE 22 5 2 15 18:45 17 13. ŠMARTNO 28 21 4 3 14 23:48 15 14. PODVINCI 21 3 1 17 16:58 10 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar so imeli proti ekipi Šmartno 1928 veliko število priložnosti, zadeli so le enkrat. Športni napovednik Tek svetovne harmonije 2016 V sredo, 4. maja, ob 17. uri bo na Ptuju potekal sprejem mednarodne ekipe tekačev na Teku svetovne harmonije 2016. Pred Mestno hišo jih bo pozdravila delegacija MO Ptuj s podžupanom Gorazdom Oreškom. Tek svetovne harmonije je pobuda, ki želi povezati ljudi v skupni želji po harmoniji in prijateljstvu. Sodelujoči tečejo v skupini in nosijo s seboj plamenico, ki si jo podajajo iz roke v roko. Na progi se tekačem pridruži tisoče ljudi; vsak, ki ima veselje, lahko teče s plamenico in prispeva svoje upe k svetovnemu prijateljstvu in harmoniji. Mednarodna ekipa tekačev bo ponesla plamenico prek Slovenije med 1. in 4. majem, na Ptuj pa bodo prispeli v sredo. Mali nogomet • 16. Sandijev memorial KMN Vitomarci organizira tradicionalni Sandijev memorial, turnir v malem nogometu, ki ima v zadnjih letih obilo spremljevalnih dogodkov in je postal »vikend malega nogometa in zabave«. Letos bo na igrišču pri OŠ Vitomarci na sporedu 3. in 4. junija. Poleg Sandijevega memoriala z bogatim nagradnim skladom (1. nagrada bo 1000 evrov) bodo na sporedu še revijalna tekma veteranov, mladinski turnir, turnir med zaselki občine Sv. Andraž, otroške tekme, tekma ženskih ekip ... JM PODVINCI BETONARNA KUHAR - ŠMARTNO 1928 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Mar. Leno-šek (45., iz 11-m), 1:1 Lah (54., iz 11-m). PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Hren, D. Bru-men, Lah, Toplak, R. Petrovič, Topolovec (od 55. Orovič), Petek, Korpič (od 61. Mulej), Svenšek (od 50. D. Petrovič), Zagoršek. Trener: Boštjan Ku-serbanj. Nogometaši Podvincev so bili tokrat proti ekipi Šmartne-ga blizu zmage, pravzaprav bi si jo glede na prikazano zaslužili, toda zaradi zapravljenih številnih priložnosti v nadaljevanju so osvojili zgolj točko. Škoda, saj je bila priložnost res lepa. Naslednjo bodo iskali v soboto v Dobrovcah. Zaenkrat še vedno ni znan termin preloženega srečanja z Mariborom B. V prvem delu domačini niso bili pravi, kar pa je pravzaprav letos že stalnica. Vse preveč je bilo napak, a jih nogometaši Šmartnega niso izkoristili. Poved li so prav ob koncu prvega dela igre, ko so dobili na voljo enajstmetrovko, ki pa je bila zelo sumljiva. Podvinci so v nadaljevanje krenili bistveno bolje, dokaj hitro pa so bile v tem delu opravljene tudi menjave, ki so dvignile njihov ritem. Domača četa je izenačila v 54. minuti, ko je iz enajstmetrovke zadel branilec Lah. Tudi ta je bila sumljivo dosojena, pravzaprav je šlo najverjetneje za kompenzacijo podobnega dogodka iz prvega polčasa. Takoj zatem so domačini ostali brez izključenega D. Bru-mna, ki je prejel drugi rumeni in s tem rdeč karton, deset minut zatem pa se je podobno zgodilo gostujočemu igralcu Marku Lenošku. Domača vrsta je pritisk stopnjevala, ritem je bil na zavidljivi ravni, toda kopica idealnih priložnosti je ostala neizkoriščenih. V zadnji četrtini srečanja so zares lepe priložnosti zapravili Orovič (dvakrat), Zagoršek, D. Petrovič in Toplak, tako da je na koncu gostujoča ekipa osvojila točko, domačini pa dve izgubili. Podvinci Betonarna Kuhar so tokrat v drugem delu prikazali dobro predstavo, ki je lahko dobra popotnica pred končnico prvenstva, Treba bo popraviti realizacijo, in če bo belo-modrim to uspelo, potem lahko njihovi navijači do konca prvenstva upajo na še kakšno zmago. ŠMARJE PRI JELŠAH -VIDEM 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Firšt (16.), 1:1 Krajnc (81.). VIDEM: Malogorski, Le-skovar, Koren, Lah (od 63. Tement), Kostanjevec, Cafu-ta, Kmetec, Bošnjak (od 75. Plajnšek), Osterc, Krajnc, Škvaric (od 89. Kovačič). Trener: Primož Gorše. Po sila zahtevnem in napornem ritmu so nogometaši Vidma morali v soboto še na zelo težko gostovanje v Šmarje pri Jelšah. Pravzaprav je šlo za derbi kroga, saj sta se pomerili ekipi, ki krojita mesta pod vrhom tabele. Gostje so s tekmo dobro opravili in osvojili pomembno točko, čeprav so bili domačini nekoliko podje-tnejši. Poznalo se je, da je Videm v sredo odigral težko srečanje na zahtevnem terenu, ekipa Šmartnega pa je bila zaradi snežnih padavin prosta in zato bistveno bolj sveža. Tokratno srečanje je bilo prav tako odigrano na težkem igrišču, toda ne zaradi vremena, ampak je bila trava precej visoka, tako da so imeli igralci gostujoče ekipe kar nekaj težav s »počasno« žogo. V prvem delu so bili domačini podjetnejši in so po zadetku Firšta že kmalu povedli. Svojo prednost bi lahko igralci Šmarja kaj hitro povišali, toda niso realizirali enajstmetrovke oz. se je z obrambo izkazal čuvaj mreže Vidma Malogorski. Vi-demčani so sicer poskušali, toda primanjkovalo jim je svežine. V prvem polčasu so si gostje priigrali zares lepo priložnost, a poskus loba Škvarica je domači vratar Lojen ubranil. Slika na terenu se tudi v nadaljevanju ni bistveno spremenila, Šmarje je nadziralo tekmo, rumeno-zelenim pa je primanjkovalo konkretnosti. Nevarno je po prekinitvi poskušal Kostanjevec, toda izid se ni spremenil. Približno deset minut pred koncem pa so gostje vendarle izenačili. Krajnc je po lepi akciji preigral dva domača branilca in s strelom po tleh z roba kazenskega prostora poskrbel za točko Vidma. Videm tako nadaljuje niz nepremaganosti, tokrat se je s težkega gostovanja vrnil s točko, čeprav ni blestel. Manjkal je Gerečnik, ki je odslužil kazen zaradi kartonov. Naslednji teden, ko Videm doma gosti vodilne Brežice 1919, zaradi istega razloga ne bo najboljšega igralca Vidma v zadnjem obdobju Krajnca. tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 18. KROGA: Skorba - Markovci 3:0 (1:0), Leskovec - Lovrenc 1:2 (0:1), Podlehnik - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 1:2 (1:0), Gori- šnica - Rogoznica 2:4 (0:1). 1. SKORBA 17 13 1 2. BOČ POLJČANE 17 11 3 3. DORNAVA 4. ROGOZNICA 5.LESKOVEC 6. PODLEHNIK 7. GORIŠNICA 8. MARKOVCI 9. LOVRENC 10. PODVINCI 17 17 17 17 17 17 17 9 9 3 7 4 6 4 6 2 4 5 5 2 10 3 3 11 3 1 5 41:18 33:16 31:22 22:29 30:27 33:24 23:30 17:36 14:37 14:19 Pragersko - Slovenja vas 3:0 (1:0), Majšperk - Polskava 3:1 (1:1), Grajena - Makole 3:1 (1:0), Hajdoše - Zgornja 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 17. KROGA: Polskava. 1. PRAGERSKO 2. MAJŠPERK 3. GRAJENA 4. HAJDOŠE 5. MAKOLE 6. SLOVENJA VAS 17 7. ZG. POLSKAVA 16 8. POLSKAVA 17 17 11 6 17 9 4 17 8 3 16 6 4 17 5 5 5 3 5 1 10 3 4 10 46:16 40:31 37:37 29:25 28:29 25:41 26:40 19:31 39 31 27 22 20 18 16 13 JB Tenis • Profesionalna članska turnirja V Švici četrt-, na Hrvaškem polfinale Sezona profesionalnih turnirjev na peščeni podlagi je v polnem teku, misli najboljših igralcev in igralk počasi že uhajajo proti največjemu turnirju v tem delu sezone, proti pariškem Rolandu Garosu. Pestro pa je tudi dogajanje na nekoliko nižje rangiranih turnirjih. Tamara Zidanšek (256. na WTA) je pretekli teden igrala na 25.000 dolarjev vrednem ITF-turnirju v Švici, kjer je imela status 8. nosilke. 18-letna članica TK Terme Ptuj je ta status upravičila. V uvodnem krogu je ugnala izkušenejšo Španko, 23-letno Yvonne Cavalle-Reimers (433). Ta je oba niza začela dobro in si priigrala break prednosti, nato pa je Tamara prevzela pobudo in slavila v dveh nizih. Manj dela je imela v drugem krogu, ko je 16-letni Švicarki Rebeki Masarovi prepustila vsega tri igre. Za vstop v polfina- ITF-turnir v Chiassu (Švica), 25.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek (8.) -Yvonne Cavalle-Reimers (Španija) 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek (8.) - Re-beka Masarova (Švica) 6:1, 6:2; četrtfinale: Zidanšek (8.) -Amanda Carreras (Velika Britanija) 3:6, 3:6; finale: Carreras - Isabella Šinikova (Bolgarija, 5.) 3:6, 6:7. Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik (Galtena) se je na 10.000 dolarjev vrednem turnirju v Tučepih prebila do polfinala. le se je borila proti 25-letni Britanki Amandi Carreras (385.). Ta je v 1. krogu ugnala 1. nosilko turnirja, Rusinjo Jevgenijo Rodino (119), podobno uspešna pa je bila tudi proti Zidanškovi. Ta je sicer dobro začela dvoboj in v 1. nizu povedla 2:0, nato pa je do konca niza osvojila le še eno igro. Drugi niz se je začel s serijo petih breakov, enega več je osvojila Britanka, ki je prednost znala ohraniti do konca. Carrerasova je slavila tudi v polfinalu, šele v finalu jo je ustavila Bolgarka Isabella Šinikova (225). 19-letna Nina Potočnik (653) je pretekli teden nastopila na 10.000 dolarjev ITF-turnir v Tučepih (Hrvaška), 10.000 dolarjev: 1. krog: Potočnik (4.) - Petra Krejsova (Češka) 7:5, 6:2; 2. krog: Potočnik (4.) - Marija Jovičic (biH) 6:2, 6:1; četrtfinale: Potočnik (4.) -Katarina Jokic (Srbija) 6:0, 6:2; polfinale: Potočnik (4.) - Te-reza Mrdeza (Hrvaška, 1.) 2:6, 3:6; finale: Mrdeza (1.) - Ani Mi-jacika (Hrvaška) 3:6, 6:1, 3:6. vrednem turnirju na Hrvaškem, v Tučepih v bližini Makarske. Članica TK Galte-na je bila 4. nosilka turnirja in je nanizala tri zanesljive zmage. Nekaj težav je imela le v uvodnem nizu 1. kroga proti izkušeni 25-letni Petri Krejsovi (lani še 320. igralka sveta), nato pa je nanizala pet nizov z le sedmimi oddanimi igrami in uvrstitvijo v polfinale. Tukaj ji je žreb namenil 1. nosilko, domačinko Terezo Mrdeza (295 ). Še ena 25-letnica je bila tokrat premočna tekmica in je slavila v dveh nizih. JM torek • 3. maja 2016 Šport, zanimivosti Štajrnhi 21 Kajakaški sprint na mirnih vodah • DP K-1 • Profesionalne borbe Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) si je na Bledu ob državnem naslovu prislužil tudi mesto v reprezentanci in ga čaka najpomembnejši nastop v sezoni - kvalifikacije za OI v Riu. Blejsko jezero je bilo minuli konec tedna prizorišče letošnjega državnega prvenstva v kajakaškem sprintu na mirnih vodah, ki sta ga organizirala Kajakaška zveza Slovenije in Kajak kanu klub Bohinj. Tekmovanje je bilo organizirano za vse starostne kategorije, veslalo pa se je na treh razdaljah: na 200, 500 in 1000 metrov. Ob državnem prvenstvu je tekma štela tudi kot izbirna za vstop v slovensko reprezentanco za prihajajoče olimpijske kvalifikacije in tekme svetovnega pokala. Ptujčan Tilen Vidovič se je lansko jesen stoodstotno vrnil v kajakaški šport in je opravil v začetku tega leta niz napornih priprav, ki jih je v glavnem izvedel na Portugalskem in na Hrvaškem. Svojo dobro pripravljenost je pokazal že na prvi mednarodni tekmi v Mantovi, s trenerjem Stjepanom Janicem je to pripravljenost v zadnjem obdobju še nadgradil. Drugi velik cilj za člana Brodarskega društva Ranca Ptuj je bil namreč nastop na državnem prvenstvu na Bledu. Nastopil je na 200 metrov, kjer je najprej v kvalifikacijah gladko zmagal - nastop je vzel bolj kot ogrevalno tekmo pred velikim finalom. Tega je oviralo deževje, veslačem je ob tem pihal veter v prsi, a kljub temu je Vidovič nastopil odlično in je zmagal. Uspel mu je dober start, odlično je ujel zaveslaj in veslal na polno 150 metrov, nakar je svoj tempo nekoliko zmanjšal, vendar je kljub temu svojega najbližjega konkurenta Roka Šmita (KKK Bohinj) prehitel za več kot sekundo oziroma za čoln in pol. Na tretjem mestu je bil Jošt Zakrajšek (KKK Tacen). Na Bledu je Tilen Vidovič tako prvič deklasiral konkurenco in postal v kajakaškem sprintu na mirnih vodah državni članski prvak in državni prvak med mlajšimi člani Šolski šport • Rokomet Področni prvak OŠ Ljudski vrt V četrtek, 21. aprila, je v Ormožu potekalo področno tekmovanje v rokometu za učence letnikov 2003 in mlajše. Izmed štirih ekip - po dve s ptujskega in ormoškega območja - so največ pokazali člani ekipe OŠ Ljudski vrt, saj so v finalu prepričljivo ugnali »sosede« iz OŠ Mladika. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 5:24, OŠ Mladika - OŠ Središče ob Dravi 10:8; Aleš Golob zmagal v Trebnjem Aleš Golob (Klub tajskega boksa Ptuj, v sredini) do 23. leta starosti. Po dopoldanskem nastopu je sledil še popoldanski test na 200 metrov oziroma izbirna tekma za vstop v slovensko reprezentanco. Tudi na tej je Vido-vič nastopil suvereno in je bil še drugič bistveno hitrejši od Šmita, kar mu je prineslo mesto v slovenski reprezentanci na prihajajočih mednarodnih tekmovanjih. Po nastopu na Bledu bo Ti-len v prihodnjih dveh tednih intenzivno treniral v Zagrebu. Tam se bo pripravljal na svoja najpomembnejša nastopa v tej sezoni. Prvi bodo olimpijske kvalifikacije v Du-isburgu v kajakaškem sprintu na mirnih vodah, na katerih bo 18. in 19. maja lovil normo za nastop na igrah v Riu de Janeiru. V istem nemškem mestu pa od 20. do 23 maja sledi še tekma svetovnega pokala, na kateri bo Vidovič lovil kakšen odmeven rezultat med najboljšimi sprinterji na mirnih vodah na svetu. David Breznik tekma za 3. mesto: OŠ Središče ob Dravi - OŠ Ormož 15:8; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Mladika 13:5 Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Mladika 3. OŠ Središče ob Dravi 4. OŠ Ormož V športni dvorani v Trebnjem je bil konec tedna na sporedu drugi turnir za državno prvenstvo v kikboksu, na katerem so bili člani Kluba borilnih veščin Ptuj zelo uspešni. Zvečer je domači klub pripravil še Fight night 2, na katerem so bile na sporedu profesionalne borbe v K-1. Na seznamu borcev je bil tudi član Kluba tajskega bo- ksa Ptuj (Muay Thai Gym) Aleš Golob, ki se je boril v kategoriji do 75 kilogramov - njegov tekmec je bil Jakob Jelenčič (TNT Gym Ljubljana). Ptujski borec je prepričljivo slavil s 3:0 s soglasno sodniško odločitvijo, saj je skozi celoten dvoboj prevladoval in zasluženo zmagal. Pokazal je odlično formo pred svetovnim pokalom, ki bo 7. maja v Čakovcu in se ga bo ptujski klub udeležil v nekoliko večji zasedbi. Na Hrvaškem se bo borilo šest borcev: Mitja Jerenko, Alen Golob, Aleš Golob, Timi Pungaršek, Mihael Bela in Sven Hameršak. V klubu pričakujejo, da bi lahko osvojili vsaj dve medalji svetovnega pokala v organizaciji WKF, saj se fantje odlično pripravljajo. David Breznik Šah • Zanimivosti Izzivalec svetovnega prvaka bo Rus Sergej Karjakin UR Pred mesecem je v Moskvi potekal kandidatski turnir osmih šahovskih velemojstrov, ki so se v dvokrožnem sistemu pomerili za izzivalca aktualnega svetovnga prvaka Norvežana Magnusa Carlse-na. Edino Levon Aronian iz Armenije je na turnirju sodeloval s posebnim povabilom FIDE, ostalih sedem si je mesto priborilo na različnih turnirjih in prvenstvih. Zanimivo je bilo spremljati dvoboje dveh Rusov (Sergej Karjakin 2769 in Peter Svi-dler 2751), dveh naturlizira-nih Američanov (Hikaru Naka-mura 2787, Fabiano Caruana 2787) ter po enega šahista iz Indije (Anand Viswanathan 2784), Bolgarije (Veselin To-palov 2780), Nizozemske (Anish Giri 2798) in Armenije (Levon Aronian 2792). Slavo svetovnega prvaka sta v preteklosti okusila Indijec Anand kar petkrat in Bolgar Topalov dvakrat. Medtem ko je prvi začel z zmago in s tem napovedal resno kandidaturo za mesto izzivalca, pa je Topalov doživel poraz že takoj na začetku. V nadaljevanju so velemojstri igrali izredno previdno, saj se je kar 80 dvobojev končalo z delitvijo točke in le 16 z odločitvijo. Najbolj miroljubna sta bila Giri s 14 remiji in Svi-dler z 12, najbolj borbena pa Karjakin in Caruana s po štirimi zmagami. Brez zmag sta ostala Giri in Topalov, s tem da je prvi edini ostal neporažen, drugi pa je doživel skupaj pet porazov. Ves čas turnirja so se v vodstvu menjavali Anand, Karjakin, Caruana in Aronian. Pred zadnjim kolom sta bila poravnana Karjakin in Caruana s po 7,5 točke in prav njun medsebojni dvoboj je določil končni vrstni red. Medtem ko poraz Karjakina v 11. kolu ni bil usoden, je edini poraz Ca-ruane prav v zadnjem kolu pomenil konec sanj o zmagovalcu in s tem možnosti izzivalca svetovnega prvaka. Zmagovalec kandidatskega turnirja je najbolj napredoval na svetovni šahovski lestvici meseca aprila, saj je z dodatnimi 19 ratinškimi točkami Vrstni red kandidatskega turnirja: 1. Sergej Karjakin (Rusija) 8,5 točke, 2. Fabiano Caruana (ZDA), 3. Viswanathan Anand (Indija), oba po 7,5 točke, 4. Anish Giri (Nizozemska), 5. Hikaru Na-kamura (ZDA), 6. Levon Aronian (Armenija), 7. Peter Svidler (Rusija), vsi po 7 točk, 8. Veselin Topalov (Bolgarija) 4,5 točke. napredoval s 13. na 8. mesto, medtem ko je Topalov doživel največji padec z 8. na 16. mesto. Udeleženci kandidatskega turnirja so si razdelili tudi zajeten kupček nagradnega sklada, od katerega je največ pripadlo zmagovalcu Karjaki-nu (95.000 evrov). Ljubitelji šahovske igre nestrpno pričakujemo dvoboj za svetovnega prvaka med aktualnim prvakom Magnusom Karlsenom in izzivalcem Sergeyem Kar-jakinom, ki bo od 11. do 30. novembra letos v New Yorku. Silva Razlag Ekipa OŠ Ljudski vrt je prepričljivo osvojila naslov področnih prvakov v rokometu. Štajerski T ■E DNIK www.tednik.si ÉÍÍstajerskitednik 3 Stajerskitednik 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 3. maja 2016 Središče ob Dravi • Območno folklorno srečanje Diradi čindara 2016 Folklorniki navdušili Predzadnjo soboto v aprilu so se v kulturnem domu Sokolana v Središču ob Dravi zavrtela široka krila v paru s klobuki v okviru območnega srečanja odraslih folklornih skupin Diradi čindara 2016. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je v sodelovanju z občino Središče ob Dravi v sklopu 62. občinskega praznika pripravil srečanje odraslih folklornih skupin, na katerem se je predstavilo pet skupin. Prva se je zavrtela folklorna skupina TKD Ivanjkovci pod vodstvom Mojce Gorjak z odrsko postavitvijo Drugi den. Z nastopom Na klinu visi kiklca ji je sledila mladinska folklorna skupina Podkev KTD Miklavž pri Ormožu, ki jo vodi Leonida Novak. FS KD Podgorci je nastopila pod vodstvom Marka Janžiča z odrsko postavitvijo Trikote, za njimi pa FS KD Obrež pod vodstvom Sil- „ ... . . Na območnem srečanju se je predstavilo pet odraslih folklornih skupin, ki delujejo na Ormoškem. ve Marčec z nastopom Tak smo plesali na začetki. FS Metla KTD Miklavž pri Ormožu, ki jo vodi Leonida Novak, se je kot zadnja predstavila z odrsko postavitvijo Dečki z druge strani. Pravo plesno doživetje je budno spremljal strokovni spremlje- valec dr. Bojan Knific in bil z videnim nadvse zadovoljen: »Odlika tega območja je predvsem dobra godčevska spremljava. Nekateri godci res znajo zadihati in to se čuti ne samo, ko človek posluša, ampak tudi ko gleda ples. To je pravo bogastvo, ki ga ima ta del Slovenije. Sicer pa so se predstavile kakovostne skupine, programi so bili zanimivi, zelo različni. Nekateri se lotevajo poustvarjanja šeg, drugi iščejo sodobne rešitve v folklorni dejavnosti in se od starih šeg odmikajo. Mislim, da je treba početi eno in drugo, kot smo tudi videli na tem srečanju. Pravzaprav so bile štiri skupine od petih vsaka po svoje zelo zanimive in vredne posebne pohvale.« Zbrane je na prireditvi, ki jo je povezovala Karolina Putarek, pozdravil tudi podžupan občine Središče ob Dravi Roman Medik, Barbara Podgorelec z ormoške območne izpostave JSKD pa je ob koncu vsem predstavnikom folklornih skupin podelila zahvale. Monika Levanič Foto: ML Novo mesto • Tuja šega domačo zbega Najmlajši Ptujčani odlični drugi V Novem mestu je v Hiši kulinarike 15. aprila potekalo že 18. državno tekmovanje mladih raziskovalcev z naslovom Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije. Udeležili so se ga tudi tekmovalci z Biotehniške šole Ptuj. Tekmovanje vsako leto organizirata Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. Letošnja tema raziskovanja je bila »Dediščina zajtrkov na Slovenskem«. Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki živilskih, gostinskih, turističnih in biotehniških srednjih šol ter študentje višjih strokovnih šol. Za marsikoga je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok, saj se zjutraj temeljito najé, da lahko ob umskih ali fizičnih naporih zdrži do malice, kosila, nekateri celo do večerje. O zajtrku govori tudi ljudska modrost, saj mu v reku »Zajtr-kuj kot kralj, kosi kot gospod, večerjaj kot berač« pripisuje daleč največji pomen. Biotehniška šola Ptuj se s svojimi dijaki redno udeležuje tovrstnih tekmovanj. Letos so z nalogo pod naslovom Tuja šega domačo zbega zajtrke raziskovali Maja Vizjak, Nik Strelec in Nuša Podhostnik, dijaki prvega letnika programa gastronom hotelir. Pri zahtevnem raziskovalnem delu smo mladim raziskovalcem pomagale mentorice Vida Babšek, Marija Matjašič Črešnik in Darja Hanželič. Z nalogo, ki je terjala veliko dela, prilagajanja in odrekanja, smo v Novem mestu dosegli odlično drugo mesto. S tem rezultatom smo presenetili vse, tudi sami sebe. Ob tem velja izpostaviti, da so bili naši dijaki v srednješolski skupini daleč najmlajši, v raziskovalnem projektu pa so sodelovali prvič! V raziskovalni nalogi se prepletata praznovanje pomladi in velike noči. Največ pozornosti smo namenili velikonočnim jedem, ki jih zaužijemo pri velikonočnem zajtrku. Del gradiva za raziskovalno nalogo smo pridobili iz literature, največ pa nam je pomagalo gradivo, ki smo ga zbrali na terenu v obliki intervjujev, razgovorov in anket. Na osnovi zbranega gradiva smo pripravili sodoben velikonočni zajtrk, ki temelji na tradicionalnih velikonočnih živilih iz našega lokalnega okolja. Pri tem smo se trudili, da smo bili čim bolj izvirni. Sodobne velikonočne jedi smo pripravljali v našem šolskem domu na Grajenščaku; z njimi smo se predstavili tudi v radijski oddaji Kuharije na Radiu Ptuj. Tiste, ki bi o nalogi želeli izvedeti še kaj več, si ogledati sodoben velikonočni pogrinjek, pokusiti naše kreacije ali pridobiti le kakšen recept, pa že sedaj vabimo, da se oglasite na dnevih odprtih vrat, ki jih vsako leto organizira Biotehniška šola Ptuj in bodo letos potekali na šolskem posestvu Turnišče od 20. do 22. maja. Darja Hanželič Ljutomer • Letna skupščina Kluba prleška akademija Matej Mertuk je novi predsednik V ljutomerski Golarjevi hiši je bila letna skupščina Kluba prleška akademija (KPA), ki ga sestavljajo doktorji znanosti iz Prlekije. Člani so izvolili novo vodstvo in predsedniško funkcijo KPA soglasno namenili Mateju MertUku iz Ormoža, ki je nasledil Ivana Rihtariča. Podpredsednica je postala Sta-ša Tkalec, tajnik KPA pa bo po potrjenih spremembah statuta odslej vsakokratni ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V štiriletnem mandatu bo tajniška dela opravljal Zvonko Kustec. »Med cilji je treba poudariti povezovanje z lokalnim okoljem. Enkrat letno bodo člani Kluba prleške akademije skupaj s strokovnjaki, tudi mednarodnimi, z različnih področij spregovorili o aktualni tematiki, vsako leto na- Predsednik KPA v novem mandatu dr. Matej Mertük (v ospredju) iz Ormoža. črtujejo tudi nastanek dokumenta, ki bo posredovan lokalnim skupnostim in razvojnim agencijam v pomoč pri odločanju o prihodnosti. Verjamem, da bo marsikatera ideja naletela na plodna tla in bomo nekatere zadeve v domačem okolju uspeli premakniti. Te posvete nameravamo pripravljati v okviru že ustaljenih Miklošičevih dni, ki jih organizira ljutomerska gimnazija. Lotili se bomo tudi priprave monografije o Prlekiji, ki jo želimo izdati leta 2018, ko bomo proslavili 150-let-nico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru,« je dejal Mertuk, ki bo z ostalimi člani KPA nadaljeval aktivnosti skupaj z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer pri posredovanju znanj in karierne poti mladim. NŠ Gornja Radgona • Predstavitev poklicev Klepar in krovec Na pobudo OZS - sekcije kleparjev krovcev smo dijaki in učitelji Strojne šole Ptuj tudi letos, ko ni bilo državnega tekmovanja mladih kleparjev krovcev, izvedli praktičen prikaz del na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni. Na takšen praktičen način želimo mladim pokazati, kako pestro, zanimivo in zahtevno je lahko delo kleparjev krovcev in jih motivirati za izobraževanje v tem zelo iskanem ter cenjenem poklicu poklicu. Obrtno-podjetniška zbornica in posamezni obrtniki znotraj sekcije kleparjev-krovcev so se angažirali in nam zagotovili prostor v sejemski dvorani z vso potrebno infrastrukturo ter maketo konstrukcije strehe. Materiale, s katerimi smo pokrivali in dodelali streho, so doni-rali proizvajalci: Bramac, Velux, Kovinarstvo Bučar in drugi. Za vso pomoč se vsem iskreno zahvaljujemo. Branko Polanec Foto: NS Foto: BP torek • 10. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Glasbeno-likovni domoznanski večer Umetnosti slikanja in glasbenega urednikovanja V knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so dan knjige in avtorskih pravic počastili s knjižnim sejmom in domoznanskim večerom. Gostili so ljubiteljsko slikarko in članico Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Marjano Tkalčec ter pedagoga, zborovodjo in glasbene- ga urednika Mitjo Gobca. Uvodoma so v razstavišču knjižnice odprli razstavo slik Tkalče-ceve z naslovom Moje slike - moja strast, ki bo na ogled še do 21. maja. To je že deseta samostojna razstava slikarke, ki je kot samouk pričela slikati šele ob upokojitvi. Redno sodeluje tudi na skupinskih razstavah domače likovne sekcije in razpisanih regijskih in državnih tekmovanjih, na katerih je prejela že več priznanj. Vabila na domoznanski večer je krasilo njeno delo Veverička, s katerim je na državni razstavi Zlata paleta - realizem 2015 na osnovi ocene strokovne žirije prejela certifikat 691 Zveze likovnih društev Slovenije za visoko kakovostno likovno delo. Slikarka tokrat razstavlja 24 umetnin v raznih tehnikah - olju, pastelu, akvarelu, monotipiji, suhi igli, jedkanici in linorezu. Jože Foltin je o njenem delu zapisal: »V svojih kompozicijah vztrajno analizira naravo in v njej vedno najde kaj novega, kar izrazi s svojim značilnim koloritom, ki je včasih baročno bogat. Pri tem nakazuje prostor ter se zavestno, kljub 'ženskemu' pristopu, izogne dekorativnosti.« Umetnico je predstavil Franc Simonič, zapeli pa so ljudski pevci Društva upokojencev Videm. Notnih zapisov ni treba prevajati V leposlovni dvorani se je Darja Koter pogovarjala z urednikom notnih izdaj Mitjo Gobcem. Zbrane je pozdravil tudi Igor Teršar, direktor republiškega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Jerneja Bombek in Natalija Čačkovic Štrucl pa sta zaigrali na harfo. Skladatelj Lojze Lebič je o glasbenem urednikovanju zapisal: Darja Koter in Mitja Gobec »Knjigo lahko prevedemo v vse jezike sveta, glasba - skladba, njen notni zapis, pa je enkraten, neprevedljiv univerzalni jezik. S povedanim želim opozoriti, kako Foto: Melita Zmazek. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Foto: Melita Zmazek Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Ptuj • Položitev venca ruskemu oficirju Najprej se moramo spominjati svojih vojakov Polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji, je ob dnevu zmage položil venec neznanemu ruskemu oficirju ob obeležju na starem ptujskem pokopališču, kjer bodo prihodnje leto uredili spominski park. Ataše je zbrane nagovoril v slovenskem jeziku: »V aprilu in maju že tradicionalno obiščemo čim več pokopališč ruskih oz. sovjetskih vojakov iz druge svetovne vojne, septembra pa tistih iz prve.« Takih lokacij je v Sloveniji okoli 60, Ptuj pa so z obiskom počastili prvič. Za spomenik, posvečen 45 padlim borcem, med njimi tudi ruskemu oficirju, so namreč iz članka, objavljenega v Delu, slučajno izvedeli šele pred nekaj leti. »To je za nas izjemno pomembno. Tu je poleg ruskega oficirja pokopanih tudi veliko slovenskih borcev, ki so padli v borbi proti fašizmu. Venec je namenjen vsem njim. Najprej se morate spominjati svojih vojakov,« je pozval Krasnov. Nova predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak je pojasnila, Spominski park Na starem mestnem pokopališču ob Volkmerjevi cesti umrlih že nekaj desetletij ne pokopavajo več. Na ptujski občini od leta 1991 razmišljajo o preureditvi pokopališča v spominski park, osrednjo ploščad s spomeniki pa naj bi ohranili. Župan Miran Senčar pojasnjuje, da projektno dokumentacijo še pripravljajo: »Idejna rešitev za ureditev spominskega parka bo izdelana v mesecu dni, obnovo pa bomo začeli naslednje leto. Vrednost investicije za zdaj še ni znana.« da identiteta oficirja še vedno ni znana: »Združenje, pa tudi strokovne občinske službe so njegovo ime že iskali v knjižnici, muzeju in zgodovinskem arhivu, vendar zaman.« Grobnica z obeliskom iz leta 1956 je eno od 112 evidentiranih spominskih obeležij na območju nekdanje ptujske občine za čas narodnoosvobodilnega boja, vendar nekaterih od njih danes ni več. Še dvema ruskima oficirjema (in osmim partizanom Haloškega voda) je posvečeno tudi spominsko obeležje v gozdu nad Selami v občini Videm. Eva Milošič Padlim borcem so se poklonili (z leve) predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak, polkovnik Aleksander Krasnov, župan Miran Senčar, nekdanji predsednik združenja Stanislav Lepej in namestnik atašeja, podpolkovnik Sergej Banin. zahtevno in odgovorno je delo glasbenega urednika, ko mora pri urejevanju notne partiture misliti na to, da bo ta berljiva in razumljiva po vsem svetu.« Gobec to zahtevno delo opravlja že štiri desetletja, ob okrogli obletnici pa je v preddverju štu- Marjana Tkalčec dijskega oddelka knjižnice pripravil razstavo Glasbeni tiski na Slovenskem, ki bo na ogled še do sobote, 7. maja. V osmih vitrinah si je mogoče ogledati slovenske notne tiske vse od Trubarjevega Katekizma naprej, periodiko in kataloge, izbrana dela slovenskih skladateljev, izdaje raznih založnikov, tematske in ptujske izdaje notnega gradiva, izdaje na cedejih ter himne in miniaturne knjige (obiskovalci pa so miniaturne notne zapise slovenske himne lahko kar odnesli s seboj). Razstavo zaokrožata dve notni stojali. Prvo ponuja na ogled delo Fauvel '86 skladatelja Lojzeta Le-biča, drugo pa zgodovinski pregled razvoja notnih zapisov vse od egipčanske notne pisave do danes, vključno z mednarodno notno pisavo za slepe. Našteti so vsi notografi, s katerimi je Gobec sodeloval, »prebrati« pa je mogoče tudi odlomke rokopisov nekaterih skladateljev - torej to, kar sta urednik in notograf nekoč dobila v roke. Večina skladateljev, rojenih po drugi svetovni vojni, namreč skladbe notografira z računalnikom. Obiskovalcem knjižnice je Gobec pripravil še trd oreh - rebus, sestavljen iz glasbenih znamenj. Eva Milošič Dornava • Maroševič obiskal varovance Zavoda Ura z velikimi mojstri peresa Večnamenski prostor v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo v Dornavi je aprila ponovno napolnila kultura. V gosteh je bil vsestranski umetnik, filmski in gledališki igralec, literarni promotor in režiser Bojan Maroševič. Uporabnikom ZUDV Dornava in vsem prisotnim je približal umetnost na posebno prefinjen, zanimiv in duhovit način. Njegova interpretacija je bila prežeta z gorečnostjo, pristnostjo in srčnostjo, imela je svoj neverjetni čar, pa naj je šlo za zahtevne in skrbno izbrane tekste klasikov, tako Prešernove Elegije svojim rojakom, Cankarjeve Bele krizan-teme, Salierijevega monologa iz Puškinove drame Mozart in Sali-eri, utrinke gledaliških prizorov, prepletajoče se humornosti, glasbe Julesa Masseneta ali očarljivih nagovorov vsem prisotnim. Fantje in dekleta, uporabniki ZUDV Dornava, so bili navdušeni nad doživetim, prav tako tudi vsi drugi prisotni. »Nastopiti pred uporabniki v ZUDV Dornava je posebna čast. Zato sem na nastop potoval z velikim strahospoštovanjem in z občutkom odgovornosti do vseh, ki so me dobro uro poslušali. O nastopu sva se že lani pogovarjala z Anito Špes, ki kot profesorica defektologije skrbi za kulturo. Njeni varovanci so namreč z vso požrtvovalnostjo in velikim žarom v dušah pred skoraj letom dni sodelovali pri uprizoritvi predstave 'Kmečki upor leta 1677', ki sem jo režiral. Nepozabno doživetje! Torej sem v ZUDV prihajal k prijateljem. Nikoli ne bom pozabil, kako so me vso noč pred nastopom 'preganjali' v mislih, kajti ves čas sem se spraševal: kaj naj jim povem, da ne bom dolgočasen, da ne bom pametoval in da jih ne bom razočaral. Vsi moji strahovi so bili odveč. Pozdravili so me iskreni nasmehi in tople oči navzočih. In takoj aplavz, ne da bi spregovoril eno samo besedo. Niti pomisliti nisem upal, da me bodo ves čas poslušali in spremljali dogajanje v odrskem prostoru. Odzivali so se na duhovitosti, z iskrenimi, globokimi čustvi so prisluhnili zahtevnim besedilom. Govoril sem in govoril ... In samo čas je bil tisti, ki me je lahko ustavil. Dragi moji prijatelji varovanci, draga Anita Špes, Nace Pihler, direktorica Ida Jurgec, hvala vam, ker ste me sprejeli in mi omogočili, da sem lahko z vami delil misli, upanja in hrepenenja, ki so jih zapisali veliki mojstri peresa. Zaradi vas sem po nastopu odšel domov bogatejši, z mirom v duši in z veseljem, ker nas čakajo vaje za novo uprizoritev. Dobrodošli, dragi prijatelji!« je o svojem obisku povedal Maroševič. Z veseljem se bomo prijatelji odzvali povabilu po skupnem umetniškem soustvarjanju, pa je dodala Špesova. Anita Špes Foto: Črtomir Goznik Foto: CG 18 Stojmfe TEDNIK Zeleni tednik torek • 3■ maja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Najlepši mesec v letu - maj ali veliki traven Letošnji maj se je začel čisto zimsko, s snegom in nizkimi nočnimi temperaturami. Zal je številne to presenetilo, saj so vrtovi že polni tudi rastlin, ki tja v začetku maja zagotovo ne sodijo. Nizke temperature so seveda prizadele številne vrtnine, kot so fižol, plodovke in krompir. Moram reči, da žal zelo veliko ne moremo narediti. Vsi, ki ste preveč hiteli, pa se iz tega poskusite nekaj naučiti. Koledar je še vedno boljše vodilo za opravke na vrtu kakor pa trenutno vreme. Aprila so bile vedno slane in s tem je pri zgodnjih setvah in sajenju treba vedno računati, ne glede na to, da se marec začne nenormalno toplo. Kako lahko pomagamo vrtninam po tem vdoru mrzlega zraka Najprej naj povem, da čudežev za rastline, ki na vrtu še ne bi smele biti, ne moremo delati. Osebno bi vse plodovke, brez izjeme, tudi če so bile pokrite s koprenami, posadila še enkrat. Čeprav jim ni videti, so se te sadike prav gotovo prehladile. To pomeni, da bodo v začetku rasle počasneje, prizadeti pa znajo biti tudi njihovi prvi plodovi, saj je bilo zanje predvsem ponoči absolutno prehladno. Paprika in jajčevec sta zagotovo izgubila veliko prvih cvetov in bosta zacvetela šele konec junija, mogoče celo v avgustu, odvisno, koliko bo še takih hladnih dni v maju. Prizadete so tudi plodovke v neogrevanih rastlinjakih. Upam, da ste jih pokrili z agrokoprena-mi, da jim bo vsaj malo topleje. Tudi njih tretirajte z algami in to večkrat. Pokrite naj ostanejo vse do konca takega vremena. V sončnih dnevih pa rastlinjake Foto: Miša Pušenjak Lep primerek čebulne muhe -samice z značilnimi programi na zadku in svetlejšim trebuhom. vseeno zračite, da ne boste povzročili še dodatnih težav s prevelikimi skoki temperatur. Vse druge vrtnine takoj, ko bo možno, poškropite s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Tretiranje ponovite še dvakrat v petdnevnem razmaku. Izmed doma narejenih pripravkov lahko pomaga pripravek iz baldrijana, če ga imate, in čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, če ste si jih nabrali. Tretiramo večkrat v kratkem razmaku. Tretiranje pomeni škropljenje po listih. Najbolje pa bi bilo, če bi prvo zaščito izvedli še pred nastopom mraza, kakih 6-12 ur prej, potem pa to še večkrat ponovili, kot je opisano. Čeprav nisem sadjar, velja enaka pomoč tudi za sadje, pri vinski trti pa le, če je sploh ostalo kaj zelenega. Fižol po tednu dni preglejte; če na njem ni vidnih znakov mraza, ožganin, potem ga tre-tirajte enkrat tedensko kar nekaj časa, vsaj do prvih cvetov, s pripravki, ki vsebujejo alge ali aminokisline. Solata, tudi letna, po mojem ni prizadeta, alge pa ji seveda ne bodo škodile. Enako velja za kapusnice. Foto: Miša Pušenjak Mnoge je nedavni mraz presenetil; solati sicer ni škodil. Kaj pa narediti s krompirjem, je vsem uganka. Presodite sami. Če so stebla še zelena, vsekakor velja zgornje navodilo, saj bo z malo sreče na teh steblih naredil nove poganjke. Ga pa veliko bolj budno spremljajte med letom. Ta mraz ga je zagotovo naredil manj odpornega. Enako velja, če imajo gomolji še dovolj moči, da poženejo nove kalčke. Vsekakor ga zalijte z algami in pokrijte z agrokopreno, da mu pomagate vsaj v začetku nove rasti. Tudi za jagode velja enako. Če je bilo tako hudo, da so listi počrneli, le-te odstranite, poškropite z algami, v tem primeru pa tudi z naravnimi fungicidi, kot so timijanov, česnov ali preslični pripravek. Vse to dobite v trgovinah. Doma narejeni pripravki za pomoč so tudi čaj iz cvetov rmana, liste bezga lahko že nabe-rete v naravi, zelo hitro pa lahko naredite pripravek iz sode bikar-bone. Zal je narava še enkrat pokazala, da je njena moč večja kakor človekova. V naslednjih letih pa spremljate malo tudi koledar in se vadite potrpežljivosti tudi na vrtu. Drugi nalet čebulne in prvi nalet kapusove muhe Trenutno vreme je sicer škodljivce zaustavilo, ko pa bo topleje, bo toliko nevarneje. Zelenina muha je ravno pričela delati škodo. Luštrek je že dobil značilne poškodbe. Pripravek -izvleček drevesa neem - lahko uporabimo v luštreku, nima pa registracije za peteršilj in zeleno. Uporabite ga večkrat, ne samo enkrat. Pred nami je še en nalet čebulne muhe, prav gotovo pa ste mnogi že srečali tudi ličinke ka-pusove muhe. Nujno je, da ukrepate. V čebuli in poru, prav tako tudi v kapusnicah ima pripravek z aktivno snovjo spinosad, ki je dovoljen v ekološki pridelavi, dovoljenje za zaščito pred resarji, ki pa so se pred tem mrazom že pojavili. Vendar ima ta pripravek odlično stransko delovanje tudi proti številnim škodljivim muham. Pripravkom dodajamo izvlečke morskih alg ali aminokisline za boljše delovanje. Vedno jih uporabimo po sončnem zahodu, vendar morajo biti nočne temperature nad 10 "C. Balkonsko cvetje Mnogi ste praznike, tako kot jaz, izkoristili za sajenje balkonskih rastlin. Po presajanju jih tri tedne ni treba gnojiti, saj je v substratih dovolj hranil. Po treh tednih pa pričnemo gnojiti. Sprva gnojimo enkrat na teden s polnim odmerkom gnojil. V začetku junija pričnem sama gnojiti dvakrat tedensko s polovičnim odmerkom gnojila, proti koncu junija pa z zelo majhnimi odmerki - nekaj kapljic ali noževa konica gnojila za cvetenje prav pri vsakem zalivanju. Zanj vam bodo hvaležne tudi hortenzije in predvsem vsi rododendroni in azaleje. Sama rastline po presajanju večkrat zalijem tudi z izvlečki morskih alg. Posebej v tem hladnem vremenu vam bodo hvaležne. Glede na trenutno vreme imajo vodenke, okrasne koprive, mlečki, sladki krompir, verbene in še katere velike težave. Če je kakšna možnost, jih prestavite nekam v notranjost na toplo. Zal tam ne smejo ostati dolgo. Tudi za balkonske rastline velja enako, kakor je bilo prej napisano za zelenjadnice. Tiste, ki so že zunaj, v tem mrazu potrebujejo našo pomoč. Pomagajte jih z morskimi algami in drugimi že omenjenimi pripravki, da bodo lažje prebrodile te čase. Lončnice Ta konec tedna vas je prav gotovo večina že poskrbela za cvetoče balkone in okenska korita. Ker pa je bilo hladno praktično do tega tedna, se mnogi verjetno še niste lotili urejanja lončnic. Vse tiste, ki ste jih ku- pili na novo, je treba presaditi, saj so po večini v slabo hranljivi zemlji. Vedno jih tudi preglejte, da na njih ni nezaželenih gostov - škodljivcev. V trgovinah lahko kupite naravne pripravke tako za boj s ušmi, tripsi ali pršicami kot tiste, s katerimi se lahko borimo proti kaparjem in ščitastim, vata-stim ušem. Vedeti je treba le, da moramo tretiranja rastlin s temi pripravki izvesti vsaj trikrat v pet- do desetdnevnem presledku. Pozimi cvetoče kalanahoje in božične zvezde najprej skrajšamo. Mnogi radi ohranijo tudi stare rastline. Zakaj pa ne! So prav lep okras sobe, tudi če se v naslednjih letih njihovo cvetenje ne ponovi tako bujno. Pa tudi zahtevne niso prav nič. Zdaj jih porežemo vsaj za polovico, da se bodo lepo obrasle in imele več vrhov. Samo ti se namreč obar- vajo v času, ko so dnevi najkrajši. Nato jih presadimo v večje lonce in hranljivo prst. Potem jih je najbolje prestaviti na prosto. Najbolje se počutijo zunaj, saj so to v naravi rastline gozdnih robov Mehike in nekaterih drugih držav Južne Amerike. Postavimo jih nekam v senco grmičevja, kjer pa je še vedno zelo svetlo. Seveda ne smemo pozabiti na zalivanje. Na prostem naj bodo do takrat, ko bodo nočne temperature spet pričele redno padati pod 10 "C. Kalanhoje porežemo manj. Nekateri bolj kakor shranjevanje starih rastlin priporočajo, da naredite potaknjence, ker naj bi bujneje cveteli. Vendar sama menim, da ravno tako lepo cvetijo, če rastline najprej porežemo, skrajšamo vse poganjke, nato pa presadimo v humusno prst in večje lončke. Tudi kalanhoje se bodo bolje počutile poleti na prostem, le da naj bodo na nekoliko bolj sončnih mestih - ne pa na polnem soncu. Tudi božične kaktuse sedaj razmnožimo: preprosto v zemljo potaknemo posamezne segmente. Starih rastlin ni treba presajati vsako leto, vse v letošnji zimi novo kupljene pa obvezno presadimo. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Foto: KGZ Ptuj Bela omela - uničevalka visoko-debelnih sadnih dreves (1) Bela omela - Viscum album je zimzelena parazitska rastlina iz družine lanikovk in je pri nas najbolj znana drevesna polzajedav-ka. Najdemo jo v krošnjah listnatih dreves: sadnem drevju, lipah, topolih, brezah, akaciji, vrbah in tudi drugih vrstah dreves. Bela omela ima obliko grmiča, ki doseže povprečno velikost med 20 in 90 cm, pa tudi do 120 cm premera. Steblo je okrogle oblike, golo in se večkrat vilasto členi v dve veji. Listi so dolgi približno 6 cm, zelene barve, suličasto ovalne oblike, z značilnimi vzporednimi žilami. Rastlina je dvodomna, moški in ženski cvetovi domujejo ločeno ter cvetijo od marca do maja. Moški grmički so večinoma bolj bledo rumeno zeleni, s širšimi listi in nasploh močnejši od ženskih. Cvetovi so zeleni, po 3 do 6 so tesno skupaj in poganjajo na razčlenitvi stebla. Na ženskih grmičih cvetovi dozorijo v bele, od 9 do 10 mm debele okrogle jagode, praviloma z enim semenom, obdanim s sladkim in židkim sokom. Znano je, da nekateri ptiči (cararji in drugi drozgi) jedo semenje belih jagod, vmes pojedo tudi kako seme, ki ostane v izločkih še zmeraj kalivo. Semena ne prebavijo in na ta način se prenaša na veje dreves. Lepljiva sladka tekočina dodatno pomaga pri lepljenju semena na veje dreves. Znano je, da so s kuhanjem belih jagod bele omele izdelovali lepilo za lovljenje ptic, zato so belo omelo nekateri imenovali tudi ptičji lim. Jagode bele omele izpadejo in zaradi lepljivega soka obvisijo na spodnjih vejah, zato se na istem drevesu pojavljajo novi grmički in sčasoma prerastejo drevo. Ob kalitvi semena del kalčkovega stebla ob dotiku z lubjem razvije oprijemalno ploščico, iz katere nato požene sesalno korenino, ki prodre v les. Na vejah se v naslednjem letu pokažejo daljši zeleni izrastki, ki se razraščajo v lubju vzporedno s površjem veje. Iz njih poženejo proti lesu usmerjeni sekundarni izrastki. Tako nastane cel sistem sesalnih korenin. Iz semena torej poganjajo korenine v veje dreves in na ta način rastlina črpa oziroma krade hranilne snovi ter izčrpava drevo gostitelja. Bela omela je zelena v vseh letnih časih in si sama asimilira organsko hrano (polparazit) iz anorganskih snovi - soli, raztopljenih v vodi, ki jih črpa svojemu gostitelju. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Vir: KZ Ptuj torek • 3. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slove Po sedemletnem premoru se z novim albumom na domačo glasbeno sceno vrača priljubljena pevka Jadranka Juras. Ta uveljavljena glasbenica na presenečenje mnogih predstavlja jazzovski prvenec z naslovom Paris Honey. Pravzaprav je nastal zaradi vztrajanja njenega moža, pianista Milana Stanisavljeviča, da je skrajni čas, da posname tudi jazzo-vsko glasbo, saj je ne nazadnje doštudirala jazzovsko petje na univerzi za glasbo in odrsko umetnost v Gradcu. Poleg Milana na albumu tvorijo čvrsto in zanesljivo glasbeno podporo še Robert Jukič za kontrabasom in Kristijan Krajnčan za bobni. Z Robertom se poznata še iz časov Planet Groove-a, oba sta tudi študirala v Gradcu. Poleg tega je zanj posnela pesem To si ti, ki se nahaja na njegovem izjemnem albumu Ženske. Kristijana je prvič spoznala pred začetkom snemanja, ko so jo prevzeli njegova rahločutnost, svežina in občutek za glasbo. Milan je pesmi povezal v glasbeno celoto s svojimi sub-tilnimi aranžmaji in izjemnim občutkom za zvočno estetiko, ki je slišna tudi na obeh njego- Filmoljub Cinep/exx in Ko/osej Maribor vih izvrstnih albumih Awakening in Sound Quest, kjer se predstavlja kot avtor glasbe in vodja Milan Stanisavljevic tria. Poleg instrumentalnega tria se na albumu pojavijo tudi gostje: flavtistka Anja Burnik, saksofonist Lenart Krečič in kitarist Primož Grašič. Na albumu je osem jazzovskih skladb, za katere se je odločila na podlagi njihovih besedil in občutenja oziroma odtisov, ki so ji jih skozi melodijo pustili v srcu in duhu. Večinoma gre za bolj melanholičen izraz, ki je dobro slišen tudi skozi njeno petje, saj je v dveh dneh, kolikor je potekalo snemanje, iskala tisti pristni izraz, ki zasleduje zgolj podajanje besedila skozi melodično zgodbo in zanemarja okvire tehničnih pravil. Poleg jazzovskih skladb je na albumu tudi avtorska instrumentalna pesem z naslovom Water Mandala. Jadranka jo je napisala še v študijskih dneh, Milan pa je vanjo vdahnil življenje z aranžmajem. Prva pesem, ki jo pošiljajo v eter, je pesem z naslovom The Man I Love, ki je pravzaprav pesem iz muzikala Lady be Good, za katerega sta glasbo napisala George in Ira Gershwin, a je sama pesem postala veliko bolj popularna kot mu-zikal. V maju bo zasedba Poltrona Express izdala debitantski album z naslovom Zaženi nov dan. Poltrona Express je blues rock skupina, ki deluje od leta 2007. Prihajajo iz tolminsko cerkljanske regije, njihova glasba pa prinaša zanimive kitarske elemente, veliko prehajanja solističnih vložkov med glasbeniki in skladbe, ki so ritmično zelo zanimive. Prva skladba z novega albuma nosi naslov Mravljice. Album Zaženi nov dan govori predvsem o sodobnem načinu življenja, hitenju in usklajevanju vsakodnevnih obveznosti. Izšel bo pri založbi Celinka in bo uradno predstavljen 7. junija na festivalu Godibodi v hostlu Celica v Ljubljani. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Patrick White: Viseči vrt Čeprav naj bi v tem kotičku pisali o knjigah, ki jih priporočamo v branje, bomo tokrat naredili izjemo in NE PRIPOROČAMO. Ugledna založba Miš je v svoji zbirki Bisernice izdala nedokončani roman avstralskega pisatelja Patricka Whitea Viseči vrt, Nobelovega nagrajenca leta 1974. Vemo, kako nastane biser: zrno peska zaide v školjko in ta iz navadnega peska naredi prelep biser. Nedokončani Viseči vrt je prav to: zrno peska, iz katerega bi pisatelj naredil biser, če ga ne bi prehitela smrt. Nedokončanost se romanu res pozna na vsakem koraku. Ampak očitno založniki menijo, da nobelovec prinaša denar še posmrtno - pa četudi s prodajo peska. Škoda za zapravljen založniški ugled s takšnim zaslužkarstvom ... In da mu ne nasedete tudi vi: ne priporočamo v branje. Življenje je prekratko, na knjižnih policah pa toliko biserov in bisernic, da peska ne potrebujemo! Ocena: 1 tvica MIA - MIKE POSNER CHARLIE PUTH VLKER/ ISELIN SOLHEI KYLA I.1 TOOK A PILL 2. ONE CALL AWAY ■ 3. FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHEI 4. HOME - TOPIC FT. NICO SANTOS 5. ONE DANCE - DRAKE FT. WIZKID & I 6. STREESED OUT - TWENTY ONE PILOTS 7. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY I DOLLA SIGN 8. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 9. NO - MEGHAN TRAINOR 10. 7 YEARS - LUKAS GRAHAM II. CHEAP THRILSS - SIA TY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8e98,20104^3 bo Janko Bezjak Sefica Foto: splet Vsebina: Michelle Darnell je sirota, ki jo krušni starši kar naprej odlagajo nazaj v sirotišnico, od koder so jo posvojili. Kot najstnica po neštetih krušnih družinah dokončno obupa nad konceptom ljubeče družine in postane ambiciozna in predvsem pohlepna poslovna ženska, ki nato v odrasli dobi resnično postane ena najbogatejših oseb. Toda zaradi maščevanja nekdanjega ljubimca pristane v zaporu zaradi finančnih poneverb. Ko se vrne na prostost, kislo ugotovi, da jo je svet bogatih in vplivnih izpljunil. Ker se nihče več noče družiti z njo, se obubožana znajde na ulici. Zateče se k svoji nekdanji osebni tajnici, ki se zdaj kot mati samohranilka preživlja, kakor ve in zna. Zato pa zna peči sijajno pecivo in Michelle že voha milijardni slaščičarski imperij ... Melissa McCarthy je vsekakor vzhajajoča zvezda ameriške komične scene. Ženska je prava neustavljiva kepa pozitivne energije s sijajno karizmo. Njen humor je značilno ameriški, torej govori nepretrgoma in sto na uro, kot pravimo po domače, je glasna in predvsem obscena. Pravzaprav v takem humorju nekega humorja sploh ni, ampak tako pač je v ZDA. Toda kljub tem lastnostim si ne moremo kaj, da se nam ta igralka vseeno ne bi priljubila; če ne zaradi drugega, pa zaradi svoje neverjetno nalezljive volje po življenju in vztrajnosti, ki je nikoli ne zmanjka, niti ko je soočena z nepremagljivimi ovirami, ob katerih bi večina ljudi dvignila roke. Komedija Šefica je pravzaprav njen doma pridelani film. Zgodbo in scenarij je zasnovala sama s pomočjo moža Bena Falconeja, ki je nato film tudi režiral. Žal ugotavljamo, da je v film vlila samo prej omenjene tri najslabše lastnosti ameriškega sodobnega humorja (nepretrgano govorjenje, glasnost in obscenost) ter vse skupaj ovila v precej generično zgodbo in strašno leno komedijo. Kar vidimo, kako je scenarij nalašč zasnovala tako, da ga bo studio odobril in plačal. Skratka, dobili smo avtopilotsko komedijo, ki od začetka do konca abecede tega žanra vozi tako očitno in brez življenja, da je ne more rešiti niti njena simpatična avtorica. To je film, ki majhnega človeka umesti tja, kjer je njegovo mesto v sodobni družbi. Torej gre za moralko, ki občinstvu mirno laže, da denar ne prinaša sreče in da jo prinaša samo družina. V resnici srečo prinašata samo oba skupaj, ločeno pa ne. Priča smo še enemu izdelku iz žanra, ki umirja tiste gledalce, ki v življenju niso imeli visokih ciljev ali pa jih iz takšnih ali drugačnih razlogov niso dosegli. Film jim govori, da je tako čisto prav in da so pravzaprav potegnili še najdebelejši konec palice življenja. Edina dobra plat filma je, ko glavna junakinja skavtinjam, ki prodajajo kekse, odpre oči in jim jasno pokaže, kako so zaradi fasade dobrodelnosti v resnici izkoriščani, da drugi bogatijo na račun njihovega dela. Ampak po drugi strani pa tudi ona njim nameni samo desetino denarja, ki ga prinesejo s prodajo keksov. Tudi ko kapitalizem moralizira, moralizira tako, da izkorišča. Matej Frece The Boss Igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Bell, Peter Dinklage, Kathy Bates, Kristen Schaal, Tyler Labine, Cecily Strong, Margo Martindale Režija: Ben Falcone Scenarij: Melissa McCarthy, Ben Falcone, Steve Mallory Žanr: komedija Dolžina: 99 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 10. maja 2016 Kaj bomo danes jedli T~ Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK juha, zeljni rezanci z mletim mesom, pire krompir, biskvitna rezina SREDA juha, pečena rebra, pečen krompir, solata, sadje ČETRTEK juha, rižota s svinjskimi kockami, solata, haloška PETEK ribji paprikas, vodni vrabčki, sladoledno-sadna kupa SOBOTA ^—j juha, ocvrt puranji zrezek, francoska solata, rulada s sadjem NEDELJA juha, piščanec, pečen z zelenjavo, široki rezanci, solata, orehovo pecivo PONEDELJEK ričet s prekajenim mesom, pečena jabolka z orehovim nadevom Zeljni rezanci z mletim mesom Sestavine: 1 manjša glava kislega zelja, 500 g mletega mesa, 1 steblo zelene, 2 manjša korenčka, 1 čebula, 1 strok česna, 3 žlice paradižnikove mezge, 500 ml goveje jušne osnove, lovorov list, šetraj. origano, bazilika, rdeča mleta paprika. Čebulo in česen nasekljamo in ju popražimo na treh žlicah olja, da posteklenita in zadišita. Dodamo zeleno in korenje, narezano na kocke, ter mleto meso. Popražimo, posolimo in popopramo, dodamo še začimbe in paradižnikovo mezgo ter na koncu malo jušne osnove. Kuhamo okoli 30 minut; vmes dolivamo jušno osnovo. Od zeljne glave olupimo nekaj listov, jih splaknemo, zvijemo in enakomerno narežemo na rezance. Operemo jih, položimo v posodo, solimo, popramo in potresemo s papriko v prahu. Dolijemo malo vode in dušimo približno 20 minut. Zelje stresemo v skledo, čezenj prelijemo omako in po vrhu dodamo žlico ali dve kisle smetane. Orehovo pecivo s čokolado Sestavine: 14 dag masla, 14 dag sladkorja, 10 dag grobo narezanih orehov, 10 dag grobo narezane čokolade (količino lahko po želji spremenite), 4 jajca, 7 dag moke; čokoladna glazura: poljubna količina čokolade in masla; mleti orehi za potresanje. Zmešamo maslo, sladkor, rumenjake in koščke čokolade. V zmes narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Ko so vse sestavine dobro povezane, postopoma dodamo moko. Nazadnje dodamo orehe. Pekač namažemo z maslom in vanj vlijemo zmes. Sladico pečemo pri 180 stopinjah 40 do 50 minut (preverimo z zobotrebcem). Sladico prevrnemo na papir za peko in jo malce ohladimo. Med tem časom pripravimo čokoladno glazuro in z njo premažemo pecivo. Ohladimo in potresemo z mletimi orehi. ZPS • Mobilna telefonija Cene gostovanja proti ničli, previdno s prenosom podatkov Letošnja sprememba najvišje določenih cen gostovanja storitev mobilne telefonije v drugih državah Evropske unije naj bi bila zadnja pred dokončno ukinitvijo tega dodatnega stroška - a je hkrati tudi najbolj zapletena. V Evropski uniji bomo namreč od 30. aprila naprej plačevali pribit-ke na domače cene, zato bo skupna cena storitev odvisna od izbranega mobilnega paketa. In lahko bo tudi višja kot do zdaj! Še najpreprosteje je s ceno dohodnega klica. Ker zanj v Sloveniji ne plačamo ničesar, bomo v tujini vedno plačevali pribitek v višini 0,013908 evra (z vključenim DDV). Pri tem se obračuna vsaka sekunda posebej. Odhodni klici in SMS Dovolj preprosto bo tudi ugotavljanje cene klicev in pošiljanja sporočil za tiste, ki imajo v paket vključene neomejene količine. V EU (skupaj z Norveško, Liechtensteinom in Islandijo) bodo namreč od 30. aprila plačevali 0,061 evra za vsako minuto odhodne-ga klica in 0,0244 za oddano sporočilo SMS. Pri klicu se prvih 30 sekund obračuna skupaj, nato pa vsaka sekunda posebej (obračunski interval 30/1). V primeru, ko je v paket vključena določena količina klicev ali sporočil, se omenjeni pribitek zaračunava do porabljenih količin (te se torej po novem porabljajo tudi v tujini), nato pa pride na vrsto drugi scenarij, in sicer se pribitek zaračunava na slovensko ceno odhodnega klica ali poslanega sporočila zunaj zakupljenih količin. Ta scenarij je enak kot v primeru, da plačujete storitve po porabi, algoritem zaračunavanja pa je precej zapleten. Še najslabše se bo godilo tistim, pri katerih je cena storitev v slovenskem omrežju višja od do zdaj regulirane cene v Evropski uniji (odhodni klici 0,2318 €/min, sporočila SMS 0,0732 €). V tem primeru bodo uporabniki namreč tudi v EU plačali slovensko ceno, kar pomeni, da bo zanje gostovanje dražje, kot je bilo do zdaj. Najpogosteje se bo to zgodilo pri kratkih sporočilih, ki zunaj zakupljenih količin praktično nikoli niso cenejša od 7 centov. Če domača cena ne presega do zdaj regulirane cene gostovanja, ji bo v tujini dodan pribitek (0,061 evra za od-hodni klic in 0,0244 evra za poslano sporočilo), a le, če cena skupaj s pribit-kom ne bo presegla sedanje regulirane cene. V tem primeru bo uporabnik tudi v EU plačal zgolj domačo ceno. ZPS svetuje Gostovanje v Evropski uniji za veliko večino uporabnikov še nikoli ni bilo tako ugodno, kot bo po 30. aprilu 2016. A to vseeno ne pomeni, da ne bo povzročalo dodatnih stroškov. Zavedati se morate predvsem dejstva, da boste odslej tudi v tujini porabljali svoje v Sloveniji zakupljene količine, kar je še zlasti pomembno pri prenosu podatkov. A tudi če ne boste porabili vse količine, vas bo 100 MB v EU stalo dodatnih 6,1 evra, 1 GB pa že 61 evrov - kar pomeni, da vam bo operater moral poslati opozorilo o preseženi porabi. Ti stroški bodo še bistveno višji, ko boste presegli v paketu zakupljeno količino ali pa če prenos podatkov plačujete po porabi. Pred potjo v (evropsko) Prenos podatkov Pri prenosu podatkov v Evropski uniji velja zelo podoben način ugotavljanja cene. Do porabe v Sloveniji zakupljenih količin bo treba za vsak MB plačati 0,061 evra, obračunski interval je 1 kB. Kasneje je veliko odvisno od operaterjev in izbranega paketa. Način obravnave in določanja cene prenosa podatkov zunaj zakupljenih količin je namreč načeloma enak kot v Sloveniji, le pravila dodajanja pri-bitka je treba upoštevati. Tudi v tem primeru se lahko zgodi, da bo cena prenosa podatkov višja kot doslej, če je slovenska cena višja od 0,244 €/MB. tujino se vsekakor prepričajte, kakšna bo cena storitev (na spletnih straneh, preko klicnega centra ali pa z obiskom operaterjevega naročniškega centra), če pa želite uporabljati večjo količino mobilnih storitev, bo zelo verjetno najboljše, da se odločite za nakup dodatne opcije. Dodatne opcije Operaterji bodo lahko še naprej ponujali dodatne opcije za gostovanje v tujini, pri čemer bo treba za doseganje praga njihove upravičenosti večinoma porabiti več storitev kot do zdaj. Pred gostovanjem se zato vedno znova vprašajte, ali boste storitve mobilne telefonije v tujini res uporabljali tako pogosto, da bo dražje plačevati pribitke kot kupiti določeno količino storitev vnaprej. Pri operaterju tudi preverite, ali se je kaj spremenila ponudba, saj so jo morali pri nekaterih paketih prilagoditi zahtevam regulatorja. Foto: Splet torek • 3. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da ima včasih naš pik v Govori se in Vidi se tudi pozitiven odziv, ne samo globoke užaljenosti in čobe. Nedavno opikanipasji koši tako že vabijo v slovenščini, ne več v poljščini... Govori se ... ... da je državna proslava ob prazniku, s katerim smo proslavljali dan, ko smo rekli NE Nemcem, pokazala, da pa v času samostojnosti pridno govorimo YES Ameriki. In smo se spet pačili z amerikanščino. ... da so nekateri ogorčeni, ker hudobneži dvomijo o poštenih namenih nekega našega športnika, kije ustanovil podjetje v tujini. Ne kjerkoli v tujini (pa ima na voljo čez 200 držav), ampak v »oazi«. Sicer pa celo o brez-madežnosti božje device nekateri dvomijo, zakaj ne bi smeli še o brezmadežnem oaznem podjetništvu?! ... da društvo ne more kar po domače organizirati izleta za svoje člane in od njih pobrati denarja, ki ga potem v celoti izroči avtobu-sarjem, ampak mora to iti prek davčne blagajne. Lahko pa denar pobere Pepe Ne-roda, plača avtobus in gre s prijatelji iz društva na izlet. Foto: Tajno društvo PGC In če ima vaše društvo sto članov, imate v dobrem sto izletov. Dokler vas ne ovadijo za zlorabo. ... da so nekega obiskovalca na ormoški fotografski razstavi, ko se je jezil, da pri fotografijah niso zapisani avtorji, čeprav so marsikdaj znani, potolažili, da jih bodo zapisali, ko se bodo javili sedaj ob razstavi. Zlasti avtorji fotografij iz prve polovice prejšnjega stoletja so dobrodošli ... ... da so bili britanski novinarji ob nedavnem obisku navdušeni nad ptujskimi kletmi in njihovo vsebino. Mi bi bili tudi, če bi nas kdo počastil z izletom na Otok in nam predstavil tamkajšnje lokalne alkoholne destilate. Še (brezplačna) angleška kulinari-ka bi se nam mogoče zdela okusna ... ... da se je ob obisku teh novinarjev spet pokazalo, kako slabo so v tujini seznanjeni z našimi lokalnimi navadami. Pri nas na primer že vsak mladinec ve, da če kupi vino v trgovini (ali ga prinese od doma v plastenki), ne bo šel sedet na teraso bližnje gostilne, da bi si tampostre-gel z njim. Angležem pa te lokalne posebnosti ni nihče razložil... Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 3 9 8 5 2 4 2 8 5 1 9 1 4 7 2 4 6 9 1 3 5 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vvv ©© €€€ O Bik vv © €€ GGG Dvojčka vvv ©© € OO Rak v ©©© €€ O Lev vvv © €€ OOO Devica v ©©© €€€ O Tehtnica vv ©© € OOO Škorpijon v ©©© €€ OOO Strelec VV ©©© GG Kozorog ©© GGG Vodnar VV ©©© G Ribi VVV © GG Torek, 3. maja 10:30 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: brezplačna delavnica Kako izdelamo raziskovalno nalogo 18:00 Ptuj, dom Franca Krambergerja: otvoritev razstave del Cecilije Bernjak: Drugačne slike Sreda, 4. maja 17:00 Ptuj, pred Mestno hišo: sprejem mednarodne ekipe tekačev na Teku svetovne harmonije, nadaljevanje teka proti MP Gruškovje, predaja plamenice Hrvaški 18:00 Stojnci, medgeneracijski center: praznik gasilcev in god sv. Florjana 19:00 Ptuj, CID: otvoritev razstave Slavice Petrovič: Pričakovanja 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: Knut Hamsun: Glad, drama; kopro-dukcija Mini teatra Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj (za abonma Tespis in Orfej ter izven) 20:00 Ptuj, minoritska cerkev: koncert simfoničnega orkestra, solistov in zborov ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Četrtek, 5. maja 8:00 Jurovski Dol, čebelnjak pri OŠ: dan odprtih vrat učnega čebelnjaka, Čebelarsko društvo Sv. Jurij 16:00 Ptuj, Qcenter: otvoritev fotografske razstave Primoža Lavreta: Nič drugačne mame; kulturni program: tamburaši iz Cirku-lan 18:00 Majšperk - Breg, galerija Tovarna umetnosti: odprtje skupinske razstave Fotografi (n)je 19:00 Ptuj, gimnazijska dvorana: Večerna pesem, 42. območna revija pevskih zborov - I. del 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: Knut Hamsun: Glad, drama; kopro-dukcija Mini teatra Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj (za abonma Tespis in Orfej ter izven) Petek, 6. maja 9:30 Ptuj, dominikanski samostan: Salon Sauvignon Ptuj 2016 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode 7: dan odprtih vrat Društva zeliščarjev Hermelika, predstavitev zelišč in izdelkov 13:00 Ptuj, Evropark: slovesnost ob 12. obletnici vstopa Slovenije v EU, dvig evropske zastave, kulturni program, odprtje razstave Ptuj in 130 let TD Ptuj v Krempljevi ul. 4 15:00 Podgorci, kulturni dom: 40. praznik vina in domačih jedi; okrogla miza; 19.00 svečana proslava 19:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: 25 let ljudskega petja v Dornavi, TED Lukari Dornava, sekcija ljudske pevke Lukarce, predstavitev zgoščenke 19:00 Ptuj, gimnazijska dvorana: Večerna pesem, 42. območna revija pevskih zborov - II. del 19:00 Ptuj, Mestni kino: pogovor ob filmu Houston, imamo problem 22:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: promocija albuma BiK3 Mestni kino Ptuj Četrtek, 5. maja: 19:00 Liffe po Liffu: Puščavska kraljica Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 03. do 09. maja 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Poroka, kot jo narekuje država Nd UddtU ~ z Majdo Fridl v četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Žan Štumberger, Grlinci 2, 2256 Juršinci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski FEDNIK Od tod in tam, oglasi torek • 3. maja 2016 Cven pri Ljutomeru • Dan upora proti okupatorju Gorjanc: Strah se siri po Evropi Občina Ljutomer in Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer sta pripravila v Zadružnem domu na Cvenu pri Ljutomeru proslavo v počastitev 27. aprila -dneva upora proti okupatorju in obletnice streljanja talcev ob reki Muri na Moti 2. aprila 1945. Foto: Niko Soštarič Na Cvenu pri Ljutomeru je ob dnevu upora proti okupatorju spregovoril član predsedstva Zveze združenj borcev Slovenije Milan Gorjanc. Domačini so pripravili bogat kulturni program, slavnostni govornik pa je bil član predsedstva Zveze združenj borcev Slovenije Milan Gorjanc. Med drugim je spomnil na dogodke izpred več kot 70 let, obenem pa se dotaknil trenutnih razmer v Evropi. »Strah se širi po Evropi. Strah nazadnjaštva, strah totalitarizma, strah fašizma. In zakaj? Evropa mora v desno, Evropa mora postati nazadnjaška, rasistična, totalitarna, izkoriščevalska. Evropa mora biti kot Amerika in z njo skupaj vladati svetu,« je dejal Gorjanc. Pred številnimi zbranimi je spregovorila tudi ljutomerska županja Olga Karba: »Danes, ko nas nihče ne prebuja s streli mitraljezov in ne pobija otrok iz maščevalnosti in represije, se v bistvu zdi zelo enostavno biti prijazen, hvaležen in odprt za uresničitev novih idej skozi iskrene odnose. Pa pogosto nismo. Naši rojaki v času vojne niso imeli tega udobja. Lahko so se le prepustili temačni usodi ali nekaj ukrenili zoper njo. Vendar zbrali so pravilno in imeli neskončen pogum, zato smo dosegli končno zmago.« Pred proslavo je delegacija, ki so jo sestavljali Gorjanc, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer Franc Slokan in podžupan ob- čine Ljutomer Janko Špindler, položila venec ob spominskem obeležju na Moti. Spominska obeležja pripovedujejo V sklopu proslave na Cvenu so bila podeljena priznanja sodelujočim v natečaju »Spominska obeležja pripovedujejo«, ki so ga ob pomoči občin Križev-ci, Ljutomer, Razkrižje in Ver-žej razpisali Območni odbor združenja Zveze borcev za vrednote NOB Ljutomer, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, Policijsko veteransko društvo SEVER za Pomurje, pododbor Ljutomer, in Območno združenje slovenskih častnikov Ljutomer. Sodelovanje v natečaju so ponudili vsem osnovnim šolam na območju omenjenih štirih občin ter Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Osnovnošolci so ustvarjali na likovnem in literarnem področju, ljutomerski gimnazijci pa so pisali raziskovalne naloge. Z razkrivanjem obeležij in iskanjem njihovih sporočilnih vrednosti so učenci in dijaki spoznavali zgodovino lastnega okolja in na ta način krepili svoj odnos do domovine in svoje domoljubje. Skupno je v natečaju sodelovalo 19 del. Med likovnimi deli so si nagrade prislužili naslednji avtorji: Lana Ivezič iz OŠ Razkrižje, Lara Gregorec iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, Lara Grnjak in Taja Mlakar iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ter Ana Majcen iz OŠ Mala Nedelja. Nagrade za literarne prispevke, ki so jih pisali učenci osmih razredov, so prejeli Anja Pušenjak iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, Mirjam Ivančič in Romina Erjavec iz OŠ Veržej in Saša Polanič iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Dijaki drugih letnikov ljutomerske gimnazije so izdelovali raziskovalne naloge. Najboljše raziskovalne naloge so napisali: Anja Makoter, Špela Pšak, Nina Žunič, Nina Štefanič in Nik Kristofič. Nagrajeni učenci, dijaki in njihovi mentorji bodo deležni še posebne nagrade. Proti koncu šolskega leta se bodo odpeljali na strokovno ekskurzijo. Niko Šoštarič SMS glasbene želje na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje \J01,00 kWh/m2 na leto J RADIOPTUJ 89,8 °98,2° 104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si 08:00 20 let Okleta Destrnik 10:00 lltrip i/Onmva ] I :0Q Gostilna pri Irnncetu ! 1:30 Video strani 15:111! Italijanska izloiba - v Živo 18:00 Oddaja iz obiine MajSperi; 20:01: Oddaja iz obOaie Desfmik 22:011 Polka in Majolka 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. SMS nagradne igre na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. 08:00 Kronika iz občine ! lajdina 09:00 Ptujska kronika 09:20 StarSe-Polka in Majolka: I .del 10:20 Citisnlna pri Franccl 11:30 Viil™ strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO ] 8:00 StarSc-Polka in Maj »lku:2. tlel 20:00 Svitanje po llajdinsko 21:00 Ujemi sanjo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta. www.siptv.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si OS: 00 Dan OS DomavB 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 15:0(1 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Iz domače skrinjo 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:20 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 3- maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. AKCIJA kovinskih in inox ograj, nadstreškov za avtomobile in terase po vaših željah. BS montaža, Silvo Munda, s. p., Runeč 28, Runeč. GSM 040 533 725. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. RAZNO RADIOPTUJ 89.8-98,2-104,3 PRODAMO avto Opel astra, letnik 1998, dobro ohranjen, cena po dogovoru ali možna menjava za živino ali kmetijski stroj. Informacije na tel.: 041 634 907. Napovednik dogodkov lahko odslej najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik |TOREK3. maj 8:10 Pregled tedna, pon. 6:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 9:00 Pomurski tednik 9:40 Regí Ormož, poti. 10:50 Videostrani 11:40 Napoved Salon Sauvignon, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Kuhinjica, pon. 12:55 SKL, sport mladih, 31. oddaja 13.15 Pogled nazaj, pon. 13:30 Sekvenca, por. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:30 Prodaja občinskih stanovanj 18:40 Sportfno): Sašo Pučko, pon. 19:10 Oasbena osmica [slo.), pon. 19:40 Cista umetnost, pon. 20:05 Ptujska kronika, pon. 20:25 pnk: dr. Aleksander Lorenčic, pon. 21:10 Izobraževanje motoristov, pon. 21:20 Mora Raba 4. oddaja, pon. 21:40 Napoved Salon Sauvignon, pon, 22:00 Pregled tedna, pon. 22:20 Videostrani pisana ■ zabavna • aktualn SREDA 4. maj 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 3:00 Sola, da se ti zrola: Osnovna šola Koroških jeklarjev, pon. 3:55 5KL, šport mladih, 31. oddaja, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sreda v sredo: Ludvik Toplak, pon 10:30 Dnevnik "IV Maribor 11:20 Prodaja občinskih stanovanj, pon. 11:40 Napoved Salon Sauvignon, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Glasba za vse, pon. 13:00 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 13:40 \fideostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Anka Ostnman 19:15 Sport(no): Sašo Pučko 18:45 Izobraževanje motoristov, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Prodaja občinskih stanovanj, pon. 20:45 Sreda v sredo: Peter Pavel Klasinc 21:35 Glasba za vse, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:30 Gostilna »Pr Franceta, pon. 23:20 Videostrani ČETRTEK 5. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 3:00 Begi gorišnica, pon. 9:00 SKL, Šport mladih, 31, oddaj%, pon. 9:25 Sola, oa se ti zroJa: Osnovna sola Koroških jeklarjev, pon. 10:20 Kuhinjica.pon. 10:45 Dnevnik TV Maribor 11:35 Prodaja občinskih stanovanj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kauo:Anka Ostrman, pon, 13:15 Sreda v sredo: Peter Pavel Klasinc, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Cista umetnost 18:50 Mura Raba 4. oddaja, pon 19:10 Izpoved motorista, pon. 19:40 Napoved festivala Salon Sauvignon, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Cista umetnost, pon. 21:20 Sekvenca, pon. 21:45 Pogled nazar pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Preklic objave razpisa delovnega mesta ravnatelja/ravnateljice OŠ Ljudski vrt Ptuj V Štajerskem tedniku št. 34 z dne 29. aprila 2016 je bil na strani 23 objavljen razpis Sveta zavoda OŠ Ljudski vrt Ptuj za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice tega zavoda. Razpis je bil objavljen v tej številki časopisa pomotoma, zato ga Svet zavoda OŠ Ljudski vrt preklicuje. Pravilni razpis je objavljen v današnji, 35. številki Štajerskega tednika, zato pričnejo teči vsi z razpisom določeni roki z današnjim dnem, to je 3. majem 2016. Za napačni datum objave se Svetu zavoda OŠ Ljudski vrt Ptuj in vsem, ki bi lahko bili zaradi tega prizadeti, opravičujemo. Družba Radio-Tednik Ptuj SVET ZAVODA OŠ LJUDSKI VRT ŽUPANČIČEVA 10 2250 PTUJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D, 2/15 Odl.US:U-I-269/12-24 in 47/15). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 1. 1. 2017. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • overjene kopije dokazil o izobrazbi, pridobljenem nazivu in opravljenem strokovnem izpitu, • dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu, • potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, • program vodenja zavoda za mandatno obdobje, • kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Ljudski vrt, Zupančičeva 10, 2250 Ptuj, z oznako: "Prijava za razpisano mesto ravnatelja/ravnateljice". Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Vse za naš dom v življenju ti si dal, se trudil, delal in garal. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ostali so le spomini in sledovi tvojih pridnih rok. SPOMIN 30. aprila je minilo leto dni žalosti, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek Rudi Sagadin SLOVENJA VAS 35 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo v Štajerski Trriiiiv www.tednik.si n ■ Stajerskitednik A bllNIK Stajerskitednik Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. SPOMIN 1. maja mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Mlakar IZ SPODNJEGA GRUŠKOVJA 19 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo www.tednik.si Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH