štev. 18.        v Mariboru 15. septembra 1877.        TeČaj VI.
Izbaja
1. In 15. dne
vsakej^a meseca.
Rokopisi
ne vračajo se.
stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po S forinte.
v
Časopis zabavi i poduku.
Pregled. Poezije: Materni glasovi. Gazele. Mlademu prijatelju v spominsko knjigo. — Oče in sin. — Ženska pisma prijatelju. — Životopis Stanka Vraza. — Misli o napredku Slovencev. — Sekspirov Trgovec beneški. —
Materni glasovi
m
I
o vidim, dete, tvojo ljubeznivost. In smeh nedolžni jaz poslušam tvoj : Nekako v sebi čutim bojazljivost. Željno v nebo pogled ozre se moj,
V nebo, vse kamor plašno zdaj bežijo Bojazni moje, nade in želje,
Ki v prsih vedno vece se množijo. Čem bolj ti rasteš in jaz ljubim te.
Ne veš, otrok, nikdar ne bo ti znano, Kar mati tvoja skrivno ti goji,
V molitvi ona pozno kar in rano Ponavljati nikdar se ne vtrudi.
Izvéj samo, da želje mi prevzetne Nikdar ne kalijo mini srca.
Nestanovitne sreče jaz posvetne Ne prosim tebi, dete, iz neba.
Da smeh prijazen ta in jasno oko Jaz vedno ti želim, samo povem;
Za mnogo želj, ki rastejo globoko Še v duši moji, jezik moj je nem.
P. D. - Pajkova.
Cfazéle.
n
L
lep zlat na roci prstan jaz imam — prisrčno dete! Za vse bogatstvo ga sveta ne dam — prisrčno dete! Tvoj dar z veseljem skrivnim ogledujem. Ko čestokrat sedévam tih in sam — prisrčno dete! Ljubezni tvoje znamenje sveto
Seboj ponésem v mirni smrtni hram — prisrčno dete!
18
- 278 -A prej še, nego zapustim život,
S teboj ga menjam pri oltarji, znam — prisrčno dete!
Na tvojo kadar mislim jaz zvestóst,
V brezkonečnej radosti trepetam — prisrčno dete!
Skrben pripravljam drag in ljub ti dom,
Ženico zvesto potler vanj peljam — prisrčno dete!
Takrat se vpokoji tvoj Ahasver,
Ki zdaj ne ve, kod hodil bi, ni kam — prisrčno dete!
Jos. Cimpernian.
Mlademu prijatelju v spominsko knjigo.
p
rijatelj moj, vesel in mladolét Podaješ se mej dalnji, tuji svet. Če moje prošnje ti veljajo kaj, Poslušaj, kar te srčno prosim zdaj : Do dobrega in lepega ohrani Zvesto ljubezen tudi v novem stani. Resničen vselej, blag ter pošten bodi. In temelj srečnej vložil si usodi!
Jos. Ciniperman.
Oče in sin.
Izvirna povest. (Dalje in konec.)
xy.
Pozneje je bilo tistega večera. Luna je le semtertje posvetila izza raztresenih oblakov, kakor bi se sramovala v svoji stromnosti bogato razsvetljenih prostorov v belem Mlinar-jevem poslopju.
V resnici ondi so sedeli pri polnem omizju svatje. Družice so se šopirile v svilenih krilih, s smejočimi obrazi in eaše so žvenketale, radost je odmevala krog in krog.
Med tem je sedel ob samotni žagi človek, podpiral glavo v dlan in strmel v peneče valove pod saboj, kakor bi hotel premeriti njihovo globino, preračuniti, ali so zmožni oprati nje-
govo skrivno gorje, ozdraviti njegove skeleče rane.
Kakor bi bil našel, kar je iskal, ozrl se je še enkrat v dolino, tja v razsvetljena Mlinarjeva okna, kjer so v novo zažvenketale čaše na zdravje lepi nevesti Reziki.
Trenutek pozneje se je čul ob molčeči žagi pad, kakor bi nekdo planil v deroče valove.
Zopet je bilo vse tiho. Le stara Barba pribiti z lesenim molekom in svetilnico v roci na prosto, dozdeva se jej, kakor da bi bila cula obupljiv jek. —
Po imenu kliče Valentina in sploh vprašuje, kedo je, a ne oglasi se nihče.
- 279 -
Le sem izpod žage se cuje, kakor bi hotel nekdo vstati, a manjkalo bi mu moči.
Barba posveti tja in zagleda ležati v krvi — Valentina.
Obupen, zvoneč glas zažene in hiti po lestvici doli v nižavo, kjer leže debele skale, katere spira deroče va-lovje in buta neprenehoma v njihovo nasprotje.
Valentin dvigne glavo, pomaga mu vstati, vprašuje ga, kaj mu je, kako da je padel med skalovje, a odgovora ne izve.
Stoprv čez nekaj minut se odpro Valentinu oči in lahen glas se čuje: „Reziko bi rad videl še enkrat".
V neizmerni togi, kakor blazna, hiti stara ženica trenutek pozneje čez pogorje proti vasi. izvrševat zadnjo željo nesrečnega Valentina.
Eavno v trenutku, ko se je čul jek padlega med skalovje, padla je lepi nevesti v šumečem veselju srebrna kupa iz rok in ura se je vstavila na zidu.
Svatje so zapazili vse to. Mlinar je zbledel za trenutek, vstrašil se je pomenljivega, slabega spomina, kakor trdi govorica, a v vinu si je utopil nespametne misli in njega so posnemali drugi gostje.   ^
Le Eezika, ki je sedela ves večer molčeč pri mizi, kakor da bi se ne vršila vesela njena ženitnina, zbledela je še bolj v tem trenutku. Zdelo se jej je, kakor da bi se bilo potegnilo temno zagrinjalo pred njeno obličje. V duhu pa se jej je prikazala mračna podoba, nekdanjega Valetina. Meneč, da jej ni prav dobro, se izgubi skrivaj iz svatovščine in hiti na prosto, podnočno nebo, kjer je tako tiho, tako nekako otožno nocoj.
Kakor v sanjah davnih minulih dnij sede na klopico pod košatim orehom, kjer je počivala tolikokrat mlada, brezskrbna deklica.
Tu jo najde stai-a Barba. Prime jo za roko, migne jej, naj jej sledi. Reziko polije mrzel pot, strah jo je nocoj stare znanke, tako spremenjena se jej zdi, ustavljati se jej ne upa.
Molčeč hiti starka ves pot po pogorju, molčeč jej sledi deMica, niti vprašati nima poguma, kam pelje urna ponočna hoja.
Zopet posveti luna izza oblakov, ko pridete do žage in požari ondi med skalovjem ležečemu Valentinu v mrtvaški obraz.
Obupljiv jek zažene Eezika, ko zagleda mladenča v globočini, hiti k njemu in omahne, kakor brez življenja na njegove prsi.
„0 srečen sem, neizmerno srečen, Rezika, prišla si. videl sem te še enkrat, kaj hočem več, srečna ostani tudi ti, zvesta nesrečnemu svojemu Valentinu!" vzdihne mladeneč. Izgovorivši, poda deklici desnico, ki je mrzla, brez življenja. Še enkrat se mu odpre pogled in — zamiži za vselej.
Pol ure pozneje zapoje v mali Zlatopoljski cerkvi mrtvaški zvon. Svatje se vzdramijo iz trpečega veselja in pogreše stoprv zdaj mlado nevesto.
Nepopisljiv šum in krik nastane. Vse hiti, išče kliče, neveste ni nikjer. Mlinar zopet zbledi; prejšnji spomin mu pride v misel, ter ga preganja, kakor maščevalna erinija. Nikjer ne najde miru.
Stoprv drugo jutro, ko se raznese kakor blisk novica o Vatentinovi smrti, ki je padel po nesreči ali prostovoljno v skalnato globino, tega ni vedel nihče, najdejo Reziko v beli svatovski obleki poleg mrtvaškega odra v samotni žagi.
18*
280 -
Na daleo okrog pa se raznese glas, da take svatovščine ni bilo, kar pomni svet, in da nesreča, ki obišče enkrat hišo, se vrne tudi v drugo in tretje. Tako pravi star prigovor, tako trdijo naši dedje.
XVI.
Najmanj trideset let je minulo od teh dogodeb. Mnogo se je spremenilo v Zlatem polju, po okolici in povsod. Tedanji vaški gospodarji so izročili davnaj svoje gospodarstvo sinovom in tudi tem vže srebrne lasje in se gubanči lice. Mladina kmalu stopa na njihovo mesto; tak je večno nespremenjeni zakon narave.
Oskrbnik Mlinar po ženitnini svoje vnukinje ni bil vesel nikedar več. Videč, da ni srečna v novem stanu, baš zaradi nesrečnega Valentina, skelelo je tudi njega, kajti dejalo mu je nekaj v prsih, da mu je storil krivico, onečastil ime, zatrl ljubezen, proglasil ga kot požigalca, akoravno je imel jasne dokaze, daje zažgal stari Žagar iz maščevanja, nihče drugi. Da bi zadušil kregulja vzbujene vesti, odtegoval se je doma, udal pijači in se dve leti pozneje preselil tja v neznano, dalnjo deželo za nekdanjim Valentinom.
Na samotnem pogorju nad Zlatim poljem pa stoji danes na mestu nekdanje žage prijazna, bela hišica, obdana z vrtičem polnim cvetlic. Stara ženica vpognenega života sloni ob lepih jutrih in večerih sredi svojega rastlinja, kakor skrbna, siva mamica v krogu veselih otrok in vnukov. Večkrat postoji mimogredoč kmetic in posluša.
kako se pogovarja starka s cvetlicami, kakor da bi jo umele, zre, kako jim priliva in je presaja in plete iz njih venec za znamenje v globini med skalovjem, kjer se je ponesrečil nekdaj Valetin.
Ko pa se vrne vesela nedelja, tedaj se seta tudi stara ženica po stranski poti proti fari. Ondi za cerkvenim ozidjem pa med grobovjem stoji lep ka-menit spomin, obraščen davnaj z ma-hovjem. Izbrisan je njegov napis, tam poklekuje stara ženica in ga venca v vzbujeni spomladi s pisanim cvetjem.
Vaščani so vajeni stare ženice, nihče se ne ozira radovedno za njo, akoravno je oblečena v tujem kroju, kakor se oblačijo mestne gospe.
Le otroci zrejo nekako strmeče za tujo žensko, vendar nagajati se jej ne upajo, izogibljejo se je in ne vedo zakaj. —
Tako je bilo še pred desetimi leti. A ko se je pisatelj te povesti vrnil pred nekimi meseci prvič v pre-Ijubljeno Zlatopoljsko dolino, bila je hišica na mestu nekdanje žage molčeča. Nihče ni slonel na klopiei sredi pisanega cvetličja, stara ženica nekdanja — naša Eezika, odpotovala je tudi v dalnjo, neznano deželo, vaški otroci 80 pripovedovali, da tja med grobovje.
V resnici ondi stojita dan danes dva lepa, kamenita spomenika drug poleg druzega, prvega vže obrašča mah, a oba imata zlato vrezane napise: Valentin — Eezika.
A. Koder.
— 281 -
Ženska pisma prijatelju.
VIII.
Prijatelj! V življenju sem čestokrat zapazila zanimivo to prikazen, da možtvo nikdar ne hvali ženstva, temveč da se ono v enomer na nje pritožuje, ženstvo pa da nikdar ne hvali možtva, temveč da se tudi ono neprestano na nje huduje.
V teh pritožbah oboje strani, resnično bodi povedano, leži mnogo resnice; a bodi va odkritosrčna, prijatelj, da tudi mnogo pretiranosti.
Nobena stvar nij popolna, koja se pod solncem rodi, nič manj pa tudi ženstvo in možtvo ne.
človeku je uže prirojeno, da vidi tuje pregrehe vece nego so v resnici, lastne pa zopet mnogo manjše. Zato si ženstvo predstavlja možke slabosti neodpustljive, a možtvo ženske slabosti neopravičljive. A da prve in druge niso tako nestrpljive, da se soditi iz tega, da velika večina človeštva živi združena paroma, in vendar mirno živi, vendar vlada sloga v njunih mišljenjih in dejanjih.
Možki je nemirne nature, strasten, lehkomiseln, buren, zato pa ima v ženski družico, koja je mirna, nežna, resnobna, potrpežljiva
Ženska je bojazljiva, občutljiva, v časih tudi trmasta, zato pa ima pogumnega in energičnega tovariša, železne volje, krepkega duha.
In dva tako različna karakterja, prijatelj, zdelo bi se, kakor da se ne moreta nikdar popolnoma razumevati in vjemati. Ali izkustvo baš uči, da se te nasprotstvi bolje zlagate nego enakomernosti, kar Schiller v prelepih besedah izrazuje :
„Denn wo das Strenge mit dem Zarten, Wo Starkes sich und Mildes paarten. Da giebt es einen guten Klang".
Mož s svojo ognjevitostjo postaja branitelj, voditelj, pomočnik svoji ženi ; ženska s svojo rahločutnostjo in ljubeznivostjo pa postaja tešiteljica in blažiteljica svojega moža.
„Bog je moža vstvaril, a ženska ga je oblažila", citala sem nekje, in kolikor jaz možtvo poznam, zdi se mi, kakor da so resnične te besede.
Možki, koji imajo priliko z blagimi ženami občevati, so vse drugačni v obnašanju nego oni, ki se take družbe izogibljejo. Pri prvih zapazimo neko dostojnost v občevanju, nekakovo olikanost in gibčnost v vedenju in govorjenju; pri drugih pa vidimo zanemarjenost v noši, surovost in za-robljenost v vedenju in govorjenju, celo njih mišljenje je mračno ali celo trivijalno.
Naj si bode, kar hoče, prijatelj, ženska ima nekakovo moč in neko uplivnost v sebi, da bi zastonj možki si belili glave, odkod one v njo prihajajo. —
Ženska vse doseže, kadar hoče, v dobrem in slabem smislu; zato je ona tudi baš toliko nevarna, kolikor oblaževanju človeštva na korist.
Največi pregrešek, koji ženstvo možtvu očita, je brezsrčnost in lehko-miselnost v čuvstvovanju ; možtvo pa sponaša ženstvu nezvestobo in hlin-jenje.
Da! ženske so večkrat nezveste, ali od kod prihaja ta njih nezvestoba? Najpogosteje ne iz lahkomiselnosti, kakor se jim vedno očita, temveč iz samega vzroka, da one navadno
- 282 -
morajo prisezati zvestobo takemu človeku, do kojega nagnenja nimajo.
Možki pa uživajo zlato svobodo: njih pota v življenju si, razve malih izjem, sami izbirajo. Njim je vselej dovoljeno svoja čuvstva odkrivati, izbirati si družico po svoji volji in svojem okusu. Blaženi možki. da toliko zamorejo !
Toda, prijatelj, ne zamerite, če se tukaj za trenotje spozabim, da se tudi Vi prištevate k tej srečni cedi, ter Vam prav po prijateljsko povem, da večina možkih nij vredna te od žensk toliko zavidane sreče. Namesto da bi oni njo uporablj evali sebi in drugim v srečo in zadovoljnost, služi jim ta svoboda v bodalo, s koji m dostikrat ranijo najblaža ženska srca, ter sebe moralno in telesno pogubi vajo.
Nezvestemu možkemu se prav po pravici sme očitati brezsrčnost in lehko-miselnost, a nezveste ženske so veci del pomilovanja vredne.
Verujte mi, prijatelj, da ženstvo da-si ono predstavlja na svetu naj-častitljivejše poslanstvo, ker se pod njenimi rokami razvija človeštvo, je ipak le revče, in to tem bolj, čem bolj se svet in njegove trme razvijajo.
Kaj in pa koliko se dandanes zahteva od ženske, da zadovoljuje postavam, koje svet in sploh možtvo ženstvu predpisuje, je nepravično, ne-blago, nedosledno.
Najprvo bi vse ženske, od prve do zadnje, morale biti bogate. To je dandanes glavna ženska čednost! Za bogastvom naj bi sledila telesna lepota ; potem visoka odgoja, to je, zvu-nanja izobraženost, ne moralna; znati bi morale najmenj po dva po tri jezike, poznati bi morale godbo, plesanje, telovadbo itd., a pridne bi tudi morale pri tem biti: kuhati, šivati.
gladiti, pospravljati hišo, kar je neobhodno potrebno vsaki ženski; zraven pa naj bi bile poštene ali vendar ko-ketne, sramežljivost dandanes nič več ne dopada!
Ali ne priznate, prijatelj, da so nedosledne take tirjatve? Ali je čudo, ako ženstvo pri takih zahtevah postaja vse zmedeno, namesto popolno ?
V tem slučaju so resnične besede italjanskega prigovora, ki pravi: „Chi troppo vuole, niente ha", kdor preveč zahteva, nič ne doseže, in one, hoteč biti vse, nimajo na vse zadnje ni ene prave čednosti.
Prepričana sem, da so današnji možki nazori o ženstvu čisto krivi, in da je taka odgoja žensk, koja takim zahtevam hoče zadostovati, popolnoma neprilična, popolnoma nemogoča.
Prepričana sem tudi, da iz te odgoje bode žel svet samo svojeglav-nih ženskih karakterjev, in da pokorščina in potrpežljivost, ženskam toliko potrebne čednosti, boste popolnoma izginile pod tego takih zahtev.
In po tem potu hodeč bodo ženske polagoma izgubile vso svojo veljavo, odreklo se jim bode dosedanje poštovanje, in one, koje so se nekdaj človeštvu prikazale v podobah ange-Ijev rešiteljev, bodo s časoma postale njega strah in kazen.
Prijatelj, srce se mi je užalilo pri tej misli, in to tem bolj, ker vem, da moje besede so svetu toliko, kolikor ena kapljica morju. Ali kaj pravim svetu; mene bi osrečevala edina misel, da le narodu slovenskemu, temu še nepopačenemu narodu bi mila roka čuvala in ohranila, kar bode imelo največi upliv do njegovega razvijanja in blagostanja: blagost ženstva.
Glejte, prijatelj, danes me boste zvah pridigarico in zlo prerokinjo.
- 288 -
Res je! ugrela sem se, sama ne vem kako, in menda nehoteč predaleč, segla.
Odpustite mi, prijatelj, in imejte z menoj potrpljenje. Sej Vam je morda znano iz lastnega izkustva, da vsa-koršno navdušenje je navadno pre-
tirano; zato so morda tudi moja prepričanja in mnenja.
Blagovolite tedaj posneti iz njih, kar se najbolj vjema z Vašim prepričanjem, drugo pa prizanesli Vašej pri-jateljici! P. D.-Pajkova.
Životopis Stanka Vrasa,
Hrvatski napisal Pran Petračie. (Dalje.)
Cim (ko)
je vstal, zeve ga dru-
ga, da se pride okrepljevat, a prijatelji ga skrbno opominjajo, naj si varuje zdravje. Istega leta izdal je tudi svoje „D j u 1 a b i j e , ljubezne ponude za Ljubicu" 1840, o kterih sam piše, da so v Hrvatskej postale.') Omenjeno je tudi to, da se toži, kako ga je zadel blisek iz ženskega očesa. Temu bi se moglo nadovezati, kar je na jednem lističu pred „Djulabijami" od njegove roke zapisano: Ljubica Kantiličeva * 26. dee. 1814. omožila se s Angležem 1837. f 22. maja 1842. Jaz bi rekel, da se s tem cele partije iz „Djulabij" po vsem lepo skladajo; dakako da so poleg tega pesmice, ktere so mogle tudi pri kterej drugej prilici postati; sem ido posebno pesmice, ktere pevajo druge motive, a v IV. razdelku ima celo polemičnih.^) Očitalo mu se je, da je v „Dju]abijah" posnemal Saphirove Wilde Rosen ; za to se tudi opravičuje, da jih ni ; vendar je sam preje pisal tako, da se
vidi, da mu je Saphir vendar barem do nekaj bil v izgled. ')
Brž kakor se je prikazalo sprot-letje leta 1841. napoti se Vraz s prijateljem Sreznjevskim (prof. na vseučilišču v Harkovu) v Slovenske kraje, ali v Ljubljani zboli ter se mora ločiti od prijatelja, kterega so tovariši čakali. Ozdravel kmalu napoti se sam skoz Kranjsko i Koroško ter od onod v Eezijo, da se spozna s jezikom i življenjem tamošnjih Slavjanov. Nazaj gredoč pride v Koroško k Jarniku (v Blatogradu med Celovcem i Beljakom), a od njega k prijatelju Kočevarju v Podčetrtek, da se tam počine in okrepi, kajti ga i z desne i z leve bode i pika, ter treba loviti čas, da kaj izdela. Tu uredi rokopis pesnij: „Glasi iz dubrave žerovinske", kterega je bil s soboj vzel; gotovega odnese v Zagreb i preda v tisek. Sni de se se Sreznjevskim, kteri je potoval prek Slavonije v Srbijo, a od onod prek Peste domu.
Na tem potovanju pomnožil je precej svoje zbirko narodnih pesem i napevov, nagledal se slovenskih krajev, naužival se lepote prirodne;
') O postanku „Djulabij" piše Vraz sam : „Prvi razdio pisao sam u Hrvatskoj u jesen 1836; drugi od 1—36 proletjem g. 1337. u Gradcu (kako so kod Vas kaže studujici) a^od 36—106 jesenju u zavičaju na tnalom Štajeru".
") Vid. »Zoro" 1876. str. 213, 214, 223, 242, 243, 270, 271, 368.        A. F.
M Muršecu piše 18. febr. 1838. : „Nebi ia dober Slovenski Saphir bil?"
A. F.
284 -
k temu je zagledala tretja njegova knjižica svet; od veselja zavriskuje v pismu posestrimi, kterej je v tolikih listih na tanko opisoval svoje potovanje.
Eazve radosti rodil mu je pot tudi nepriliko. Potovanje po slavjan-skih krajih v narodnej obleki, izpraševanje po narodnih pesmah i navadah obrnolo je paznost skrbne i sumne tedanje državne oblasti. Naznanja mu se od vseh stranij, kako „oko postave" na-nj pazi.
Poleg teh poslov dokazuje posestrimi o priliki izdavanja slike Draško-vičeve, kako bi trebalo da osnuje žensko družtvo, ktero bi imelo skrbeti za izdavanje knjižic za otroke, bujenje in širjenje narodnosti, ktera bi tem bolje se povzdignola, kajti bi se možki osramotili.
Komaj se je povrnol, nastale so nove skrbi. Prva mu je, kako bi izdal zbrane narodne pesme slovenske; ali kaj si če, ko mu ni stroški za prvo knjigo niso poplačani. Priporočal je vže preje Draškoviču, da zagrebška čitalnica, a poleg nje tudi druge vzemo izdavanje v svoje varstvo; pozneje jih misli sam tiskati na svoje stroške; ali da, vže od dijaških časov zmirom je v zadregi zarad pe-nez, mošnja je prazna i mnogokrat bilo bi mu se slabo godilo, da ni bilo prijatelja Kočevarja.') Tako so ostale netiskane do danes. ^)
Druga sbrb mu je izdavanje „K ola". „Danica" ni zadoščevala mnogim domačim prijateljem, a šče menje zvunenjim; za to zamisli s Ea-kovcem i Vukotinovičem izdavanje časopisa, kteri je imel poslužiti narodnim potrebam. Da-si sam ta namen ni bil po volji Gaju, ne uplaše se oni, temveč Vraz začne na pomoč pri-zavljati tudi vunanji slavjanski svet, iščo se dopisnici, Safafik jim najde Erbena, uajdo Dobrovskega, Zapa in dr. — Eoke so polne posla. S ponosom gleda na prvo knjigo, bolja je od „Danice", hvali jo tudi Šafafik, a citali so jo Palacky, Jungmann i. dr.,
') Naj postavim sem nektera mesta iz Vrazovih pisem, tičoča se izdavanja slovenskih narodnih pesem. V pismu 28. dee. 1842. piše Muršecu med drugim : „Meni neizdane nar. pesni vrlo težko leže na plečih i na srcu. Rado bi ih izdati, ali od kuda novacah? Za I. knjign so mnogi u Štajeru obečali, da če ju uzeti. Ja sam posle po-slao komade, te jedva za polovinu dobio novce; za ostalo nišam vidio ni novacah niti znam gde su knjige. To je spisateljska
nevolja". — Torej mu se je uresničilo, kar je pisal 15. jan, 1839. Kočevarju o izd. I. knj.: „Sve mi prerokuje, da pri ovom iz-danju mnogo izgubit ču. Nu bilo kako mu bilo! ja oču na svaki način plod moga šestogodišnja tiuda na sviet izdati. Ako i polovicu izgubim, ide u ime^božje — na žrtvenik domovine. . . Sto se tiče novacah, priskoči mi s nekoliko desetkami čim više tim bolje. Za pol godine danah oču li sve povratit, i da vino svoje pod cenu prodati moram ^. I Čelakovskemu toži se, kako Slovenci slabo marajo za svojo narodno stvar ter veli: „Da mi nije hvala Bogu moj brižni otac (Bog mu prostio dušu !) ostavio toliko da mogu pošteno živiti, nebi se j oš danas nitko potrudio za propada-juču kod Slovenacah narodnju poeziu. Ja dakle izdat ču ove godine (1841) još drugi razdélak na moje troškove u ime Božje — tešuči se, da nima brez muke nauke". — A Draškoviču piše, kako vže od 1. 1833. sbira slovenske narodne pesme, poslovice, običaje itd., „pri kojemu poslu neštedih ni vremena niti novacah za putovanje za nagraditi dobre pevače i pčvačice, nada-juči se da mi domovina ako ne truda barem ono nadomestit če što sam pri tom u gotovem izložio. Nu več pri izdaju prve kniige uvidjeh, da se ljuto u svojoj pre-varih pouzdanici". Proseč ga na dalje, da mu kakogod pripomoč pripravi pri drugej knjigi slov. nar. pes. veli: „Što ču pored toga izdati, za ono neču iskat ni pare ni
- 285 -
ali kmalu se raztrezni ; plane agitacija podobna političnej, sama mladež boji se preganjanja, krive jih da delajo na književni despotizem i separatizem. Polna so mu pisma tožbe na te zoprnosti. Vrh tega mlada literatura ni prenašala kritike, pisci so bih navajeni samo na pohvalo. Tu je bil začetek mnogim poznejim neugodnostim. S III. knjigo 1. 1843. ustavi se izdavanje, sej zarad nasprotnih napadov, palo je število od 700 naročnikov na L, na 200 na II. knjigo.
čuteč slabost i nezmožnost svojo shirajo Ilirci moči od vseh stranij, a najdelavneji je Vraz. Koliko Slovencev je pridobil za ilirstvo, koliko mladen-čev ugrejal za slavjaustvo ! V Zagrebu nagovarja na pisanje. Boroevič i Luka Ilič, da se drugi ne omenjajo, sama priznavata v pismih svojih, da ju je
on nagovarjal, navračal, poduCeval. Ako vže Slovence v kolo (krog) ilirsko vabi, kako ne bi si prizadeval, da se Srbi s Ilirci sjedine? Ilirstvu je ostal zvest do groba, ni samemu Sreznjevskemu ni v tem odjenjal, kteri ga je nagovarjal, naj pusti srb-stvo na miru, a poleg tega da slo-bodno upotrebljava hrvatsko ime, dakako dokazujoč, da je to jedno pleme a dve imeni. Za ilirsko stvar imela je vojevati Joanovičeva „Bačka Vila", ') v njo je tudi sam pisal i druge nagovarjal, da pišo. Popoviča zagovarja i priporoča, a srdi se, kedar si ta ne upa ilirskega imena ni napisati, nego se izgovarja, da je stvar glavno, za ime, da ni mar.^) Pri tej skrbi za „Kolo" zadela ga je tudi druga nesreča, izgubil je posestrimo, a kako ga to boli, vidi se iz pisma 70 (Sreznjevskemu).
V tem času neuspešnosti v književnem prizadevanju, a nazadku v javnem delovanju pokaže se nov pesnik, kterega on dragovoljno postavlja na pročelje (čelo) ilirskega Parnasa, Peter Preradovič. Od prvega začetka izkazuje mu Vraz največe poštovanje, akoravno mu Preradovič, skromen, kakor je bil, pošilja svoje pesni, da jih presoja i izpravlja, kajti da on ni temu dorasel (kos). Od njega vse nadeja napredka v Dalmaciji. Tudi nadalje se to prijateljstvo trdno drai,
dinaia u pomoč", pa nadaljuje: „Niti nebi ja iskao od ovog slavnog družtva (mat. il.) pomoči da znadem oče li me još darias godinu biti, jerbo odkako sam se pridigiiuo od moje poslednje velike bolesti, moje je zdravijo tako uzdrmano, d.i na vrat na nos uredjlijem ono, sto sam dosad nakupio i složio. Doč če bolja vr;'meaa, gdč se tako-vrs*-ne stvari pristojnim pravom smatrale budu, nu onda neče mene više ni za jedno ni za drugo boljeti glava. Nemolim nikakve pomoči za svoju osobu, nego jedino za olagljenje izdavanja od plodovah mojih brigah".
Bogme! „Lakota slave, blaga vleče pisarja drugam!" A. F.
") Tu opetujem vprašanje s dopuščenjem; kaj je s razovoj narodno književnoj za-puščinoj slovenskoj, kturo je, kakor znano. Matica hrvatska podarila Matici slo-venskej leta 1868, i ktero je ova vže večkrat obecala obelodaniti? —Zdi se, da se hoče uresničiti, kar sem lani v tem listu (337 str.) rekel, da je izdaja te preje toliko slavljene Vrazove zapuščine najbrž odložena ad calendas graecas. — Ali morebiti bodo „novi" odbor Mat. slov. izpolnil staro obečanje?---Vederemo!
A. F.    I
•) Zabavnik „Bačka Vila" izdava! v cirilici Pet. Joanovič v Novem Sadu, i to v smeru ilirstva, v duhu sloge i uza-jemnosti. A. F.
') Ta Popovič bil je jeden od onih Srbov Anti-ilirov, kteri so pod vodstvom Pavloviča, urednika srbskih „Novin" in ^Narodnega lista", strastno se protivili „ilir8tvu" ter izključivo propovedali „8erb-stvo". A. P.
- 286 -
da 1. 1847. rešil je Vraz Preradoviča celo iz velike neprilike.
Kadar se je 1. 1845. imel namestiti učitelj ilirskega jezika (na akademiji zagrebskej), nahajamo tudi Vraza med prosilci. On se trudi pri pražkih prijateljih, da ne pride Mad-jaron na to mesto; najde si prijateljev, kteri ga priporočajo, Kočevar nekemu Dru. Wachtelu, a Dr. Gott-weiss nekemu profesoru vladnemu svetovalcu, da celo sam ide v Beč i Prag, da se lično pokaže, i pri tej prilici izpolni mu se davna želja, pride v Prag, kder izda svoje „Gusle i tamburo" 1845, med kterimi pesnimi nahajajo se tudi njegove najstareje slovenske, preoblečene v ilirsko. Tu se je hčno spoznal s onimi moževi, kteri so mu bili od davna učitelji i poma-gači, spoznal se s tamošnjim delavnim svetom, nagledal se Češke i Moravske, kteri svojim mirnim delovanjem lepo napredujete.
Želja po profesuri ni mu  se izpolnila; zmagal je Babukič. Tedaj
postaneta Vraz i Užarevič tajnika Matice ilirske, Vraz s to nalogo, da izdava „Kolo" v imenu Matice. Ali koliko je to stalo muke i truda, vidi se najbolj iz pisma 86. i 87 (Kočevarju i Kukuljeviču). Bilo mu je nasprotnikov, ali najglavneji nekdanji prijatelj Gaj, kteri bivši sam za njim v Pragu, obtožil ga je, da ga je ogovarjal. Sam Palacky i Safafik morala sta mu pismeno potrditi, da on o Gaju nič ni govoril. Vendar mu je tajništvom i izdavanjem „Kola" zadovoljeno želji, da more biti književnik. V tem času je politika nekaj zamrla, i on izda leta 1847. IV.-VI. knjige „Kola" v smeru, kterega se je bil preje poprijel, kterega so mu odobrili toliki gla-soviti ljudi, med njimi tudi Tomasseo,') kadar mu je poslal svoje pesni i hotel, da se Tomasseova sbirka narodnih pesem v Zagrebu tiska.
A. P. Fékonja.
(Dalje pride.)
Misli o dušeTnem napredku Slovencev.
Kdor opazuje gibanje Slovencev v zadnjih dvajsetih letih, vidi, da imajo zdaj na tem, zdaj na onem polju več živahnosti, opravkov in déla. Dolgo časa so si jezik čistili in bogatili. Pokazali so potem tudi manj ali več dobrih leposlovnih proizvodov v primerno oglajenem jeziku. Snovanje družtev, čitalnih in zabavnih, je imelo namen praktično se uriti v tem, kar 80 teoretično dosegali. Prizadeve za javno življenje, za narodne pravice so imenovanemu prizadevanju hodile vzpored. Narodni shodi so dejanjsko po-
kazovah, da se slov. narod zna zanimati za družbensko in javno življenje. Ker je šlo za preustrojbe, je tudi med Slovence vihar prihrul; razpihal jih je posebno v parlamentarnem življenju v napredovalne in ohranjevalne življe, v mlade in stare. Sploh rekoč, gibanja in delovanja ni bilo ne tu ne tam pogrešati.
Zadnja leta pa se zasebno in javno ta pa oni pritožuje, da se Slovencev
') pisec v istino žarnih „Iskric", ali inače „izgubljena ovca". A. P.
287 -
zdaj nekova utrujenost poprijemlje. Neka tihota prevladuje v primeru z opisano dobo. Kakor je prej navdušenost premagovala, tako se hoče zdaj treznost, če ne mlačnost na vrb povzdigniti. To neki velja ne le glede javnega življenja, ampak tudi glede slovstvenega delovanja.
Ali nastop take dobe je naraven. Ali sklepanje iz take dobe glede pri-hodnjosti je redko kedaj pravo. Vidimo namreč, da se nekteri takega miru vesele. Mislijo, da zdaj smemo počivati, kakor da bi bili že vse dosegli, kar smo želeli, ali česar potrebujemo. Taki menijo, da je naš jezik že zadosti čist in bogat, in da ima slovenski narod že sebi vredno stališče. Drugi pa nasprotno sodijo, kakor da bi si Slovenci ne bili še nič pridelali, in kakor da bi ne smeli ničesar več upati, črno vidijo v tem, da so Slovenci le narodič, in da kot tak boje nima pri-hodnjosti.
Ti črnogledneži so se svojimi mnenji zdravemu razvitku ravno tako nevarni, kakor tisti, ki preveč upajo in že zdaj v lepi zadovoljnosti roke križem drže. Oni, ki take optimiste poslušajo, narodu nič ne koristijo, ker se polenijo vsled slabega stališča. Pesimisti pa nikdar ne store za narod kaj izdatnega.
Iz samih pritožeb in poskušenj pa je videti, da bi mnogi radi delali za očevino, pa ne vedo, kako početi. Manjka jim pravega načrta pri delu, ki bi jih mogel k koristnemu delovanju voditi. Za pravo prepričanje pa je treba razun v veri povsod oči-vidnih, realnih zaslomb ; drugače vsaka idealna spodbuja ali nič ne pomaga, ali pa ima le za hip svojo vrednost brez vsakega dalnjega nasledka. Ne pravim, da bi ne bil znan nobeden
činitelj, ki kot neka očitna moč tudi zdaj k delovanju spodbuja. Saj nisem trdil, da smo popolnoma zaspali. Tudi ne obetujem, da bom ravno jaz vse tiste moči razkril, ki bi nam imele stati nepremakljivo pred očmi pri delovanju za narod. Ali koristiti želim s tem, da imam namen enotno prepričanje, kije mogoče, provzbujati. In tega je najbolj potreba. Brez enotnega, trdnega prepričanja ni vspeha. Kdor le na pol veruje, ta se nikdar vztrajno za narod navdušil ne bo. Ge bi vsled moje preiskave imeli tudi prepričanje doseči, ktero bi nas za mnogo in v e 1 i k o ne moglo navduševati, vendar je bolje, da z zavestjo storimo, kar počnemo.
Slovenci imamo navado, da prej pod ime pogledamo, radovedni, kdo nam to ali ono pravi. Obsodimo ga že naprej, če nam ni pripovedovalec že od prej, kakor vodnik, ali kar si bodi, znan. Kakor bi vodniki vselej za vse bili, in kakor da bi oni sami ne mogli se motiti! V tem se kaže velika nezrelost Slovencev. Ako jo pripoznajo, je to hvalevredna lastnost, da se tako pošteno ponižajo pred avtoriteto voditeljev : še bolje pa bi bilo, da bi Slovenci dozoreli in se navadili tako soditi, da bi bi jih tudi neznan človek prepričati mogel, kadar jim kaj temeljito, z vzroki utrjeno pove, in da bi tudi vodnikov ne slušali, kadar ti vsled človeške slabosti zabredejo. Ker pa ne upam še, da bi Slovenci sploh s to zrelostjo ravno pri mojih besedah sodili, se obračam naravnost do njih vodnikov vseh vrst. Oni naj potem gledajo pri moji razpravi ne na moje neznano ime, ampak na moje pravo ali krivo mnenje, ktero bo tu sledelo. Da se nobenegn ne bojim, se s pravim imenom podpišem. Pa le
- 288 -
preudarjenim ugovorom ali pojasnjeaja potrebuim prašanjem bom potrebno odgovarjal. Zadeti nočem nikogar, pač pa vse poklicane spodbuditi. Zato pa moram v svoji razpravi misli o pri-hodnjosti slovenskega naroda s preteklostjo in sedanjostjo utemeljiti.
Tisti, kterim je moj predmet namenjen, vedo dobro, po kterih pokrajinah žive še dandanes Slovenci. Znano jim je, da je bilo to pleme slovensko v prejšnjih stoletjih v večem številu na mnogo večem svetu razširjeno, kakor je danes. Ni jim neznano, koliko štirjaških milj sedaj slovensko ime zaseda, in da, kedar bomo šteli polna dva milijona slovenskih glav, bomo se že lehko bolj ponašali, nego danes pri mnogo manjšem številu. Za sedanjost je važneje vedeti, kak je bil slovenski narod v predavnosti, ali teče še kaj krvi naših pradedov po žilah današnjega naroda. To prašanje bi morali sploh na vsa slovenska plemena raztegniti.
Kdo pa nas o tem podučuje? — Zgodovina kulturna ne seza daleč pri Slovanih. In kaj je v predzgodovinski dobi? — TI1 pokriva še veča tema slovansko preteklost, kakor kteri si bodi indogermanski oddelek. Slovani nimamo stavbenih ali kiparskih spomenikov. Govorečih dokazov nimamo, ki bi sezali koliko kaj v predkrščan-sko dobo. Ustna sporočila, ki so v pregovorih ali narodnih izrekih in narodnih pesnih okamenela, niso bogata. Basnoslovje slovensko ima manj vzrokov temeljno, vednostno se imenovati, kakor enake preiskave drugih velikih evropskih narodov. Kar nam tukaj bistra učenost podaja, je bolj na stopinji dozdevnosti, male verjetnosti, kakor pa prave vednosti. Iz praveka ne vemo, kako so Slovani bogove mo-
lili in častili, in kaka uprava je služila družinam in skupinam.')
Zakladi jezikoslovni, posebno primerjalna znanost v tej stroki nam za pravek najbolj pomaga. Besedne korenine vsaj poprek pričujejo, za kaj so imeli v pradobi že razne pojme. Da se sklepati na neko stopinjo kulture, ko so še skupaj živeli, in ko so se razkropili, posebej. Ali da-si so taka pojasnila velike vrednosti, presojevalec sedanjosti ne more iz njih mnogo zajemati.
Boljša je že ona doba, v kteri nam zgodovina dejanja in šege in družbinske uredbe sporočuje. Na vsak način je tedaj kulturna zgodovina potrebna, da zasledimo vsaj tu pa tam kako bistveno stran plemena slovanskega od davnosti. Ako nam poz-neji veki v krščanski dobi iste strani potrjujejo, se nam prepričanje vkore-nini, da smo našli že to pa ono bist-venost. In ako moremo iste bistve-nosti zagledati tudi v sedanjosti, vidimo, da se neke strani ponavljajo v narodih ne le v stoletjih, ampak tudi v tisočletjih.
Ali pa imamo take pripomočne vede, da nas vedejo varno do tako zaželenih sklepov ? Za zgodovino imamo starinoslovje in basnoslovje. Pa oboje se za Slovane še le razvija, pa kakor je bilo že rečeno, ni upanja, da bi mogli tukaj bogato žeti.
Narodoslovje bi nam že več pomagalo, bistvenost narodov spoznavati. Tu je induktivna pot dospela do važnih zakonov. Iz teh sledi za nas, da kar o drugih plemenih velja, ostane nespremenjeno tudi za slovansko in
') Posamnosti o tem so nam (po Krekovi knjigi in drugih preiskavah) znane; sisteme basnoslovne še pa res nimamo. Ur.
- 289
slovensko posebej. Kar je v naravi slovenskemu plemenu današnji dan občnega, moralo je v neki meri biti tudi v vseh prejšnjih dobah noter do praveka. Plemena se ne spreminjajo po stoletjih tako hitro, kakor druge človeške naredbe. Kdor tedaj dvomi, da bi bili taki sklepi resnični, nam stori dobroto, ako n. pr. slovenski narod sam preiskuje. Induktivno moč vede bo potem še bolj potrdil, ker je ne bo mogoče podreti.
Veda o „ rasah" in plemenih tedaj hiti starino- in basnoslovju v pomoč v dalnjo preteklost. Tako se srečajo, ena drugi zakone potrjujoč. Komur je tedaj mar, slovenski narod bistveno vsaj po nekterih straneh spoznati, mora si zakone imenovanih ved prisvojiti, ali pa sam od začetka vse to preiskavati, kakor da bi še teh ved ne bilo. Ali to ni še zadosti. Zgodovina mora tudi svoje povedati. Kje so dejanja slovanska in slovenska, in kaka so v dobi zgodovinski? Ako pa zgodovina ne našteva mnogo dejanj, kaj potem ? In Slovan nima bogate zgodovine ne na severu ne na jugu. Pa ko bi imeli zapisanih bojev ogromno število, ali to mnogo več pomenja, nego hrabrost, ki je take boje provzročila? Potrebna je tedaj veda, ki razvitek vseh dušnih močij pripoveduje. To je tista mnogo-obsežna kulturna zgodovina. Ona nam zabiležuje izdelke vseh dušnih močij narodovih. Se le iz nje se učimo, kako je narod v tej ali onej dobi mislil, čutil in želel. Mora pa nam tudi vzroke povedati, zakaj se je dušna moč ravno tako in ne drugače izra-ževala. —
Prašanje tu naravno nastane: Ah je slovenski narod samiz sebe vsled pravečno v njegovem plamenu ležečih močij se tako razvil, da je bil v raznih
dobah tak in tak in da je danes tat, kakor ga vidimo? Ali pa so drugi elementi na razen način na-nj vplivali ? — Od tega vprašanja je odvisen tudi na mnogo stranij odgovor, kako se bo narod na dalje razvijal.
Ko bi preteklost našega naroda kazala, da je vsem zunanjim močem kljuboval, rekli bi, da bo tudi v prihodnje nespremenljiv v svojih posebnostih ostal. Ako bi bil kot tak od začetka na visoki stopinji svojega raz-vitka, bi nam njegova nespremenje-nost ne prizadevala hudih ur. Sovražne moči bi ga ne podrle ali ne skazile. Na prvotni nizki stopinji pa bi nam bil žalosten vzgled okostelosti, okame-nelosti še hujše, nego je kineška, ki je le vsled zunanjih zakonov vedno na isti stopinji. Recimo pa brž raje, da je k svoji sreči ali nesreči tudi slovanski in slovenski narod ne le notranjim spreminjavam, ampak tudi zunanjim močem podvržen. In že navedene pripomočne vede morajo pokazati, koliko je bistvenosti zunanje in notranje še od prej v narodu ostalo. Zunanja zadnja veda, t. j. kulturna zgodovina pa kaže, kaj si je narod v teku časov prisvojil novega, kaj odvrgel starega.
Podnebja, v kterih so plemena postajala in ostala, so gotovo v bistvu celega naroda mnogo predrugačila. Temperament, ne le zunanje obličje se severnim prihodnikom na jugu bolj ali manj spremenja. Cut postane drugačen, naj gre sovernik na jug ali južnik na sever. Še celo mišljenje dobi hitri ali kasni ritmus. Vendar ne more zunanja narava toliko spremeniti, da bi drugi zakoni psiholo-gični se udomačili. Logika mišljenja ostane v vseh zvezah ena in ista. Le stopinja hitrosti ali počasnosti, glo-
- 290 -
bokosti in površnosti se premika v takem slučaju. Kdor bi tedaj hotel vedeti, ali so pred dvajset stoletji ravno tako subjekt in predikat vezali, kakor danes, bi se zastonj trudil, ker nikakor bi ne našel, da ni bil tedaj človek človek.
Narod, preselivši se iz enega podnebja v drugo, spremeni le gradivo mišljenja in čutjenja, ne pa njun n a-cin. Druga narava kaže druge podobe, prizore. Vsled njih nastanejo drugi pojmovi v duhu narodnem. Novi pojmi pa podajo domišljiji novo hrano za nove zveze, razumu pa iz tega nove razsodbe in sklepe. Ko bi danes kdo Slovence preselil pod Ural, bi čez sto let ali še prej pri pismenem in ust-menem razjasnovanju in popisovanju druge podobe rabili, kakor jih rabijo danes okoli Triglava. In enako bi se Eusu na sedanji slovenski zemlji primerilo. To le v pojasnilo. Ako bi tedaj v izrekih našli, kterih nij mogla domišljija na sedanjih tleh skovati, misliti bi morali, da si je življe ali od drugod izposodila ali pa iz prejšnjih selitev seboj prinesla. Tisto tedaj, kar domača narava tudi nehotečemu vsiljuje, bo ostalo, dokler mi v istem kraju ostanemo. Neumno bi torej bilo preselnike opominjati, naj iste življe mišljenja ohranijo, ktere jim je prejšnji svet podajal in ravno tako brez vzroka je strah, da bi narod iste življe izgubil, dokler ostane tam. kjer je take prvine pobral. Zastonj bi torej dandanes tisti, ki ve, koliko stoletij Slovenec na sedanjih pokrajinah biva. take podobe ali nazore iskal, koje je Slovencu nekdaj drugo podnebje podajalo. Izgubil je tako gradivo že davno. K večemu bi se našel kak tipičen izrek, kteri bi dal na prejšnje oddaljeno sehšče sklepati.
Največi zgodovinski prevrat slovanskega, tedaj tudi slovenskega mišljenja in čutjenja imamo pa v poje-manju paganstva in v sprejetju krščanstva. Nov up je nastal, ker so se druga nebesa prikazala, in nov strah je srca prešinil zastran novega tartara. Domišljija je s tem tudi novega gradiva se nasrebala. In razum je začel to in ono z drugega stališča presoje-vati. Lehko bi tedaj prašal: kje imate nespremenjene slovanske in slovenske svetinje, za ktere se tako poganjate?
Ni pa iz tega prevrata sklepati, da se je koj tudi temperament in značaj slovenski spreobrnil. Tudi krščanstvo tega ne more predrugačiti. Dokazov bi lehko iz narave človeške navedel. Dotika s sosednimi narodi tudi ni bila brez upliva. Ne le jezik si je pojmov izposodil, tudi šege so vzajemno posnemali. Zraven so vojne in podjarmljenja mnogo v družbenem življenju tudi pri Slovencih preustrojila. S temi potezami pa smo dospeli do denašnjega časa.
Sedanjost je vzbudila ali čisto nove moči, ali pa je ta in oni živelj s prejšnjih dob okrepčala, druge pa pregnala. Zivost je v tem veku sicer po vsej Evropi velika, ali Slovani jo čutijo v veci meri. In Slovenci zlasti lehko trdijo, da se niso le iz spanja prehudih, ampak zares tudi začeli mnogostransko čvrsto delati. To izvira od tod, da so bili, kakor manj ali bolj tudi drugi sobratje, razmerno zaostali in začeli dosezati, kar so bili drugi narodi že davno ali vsaj prej dosegli in kar so tudi uživali. Ako so se drugi narodi potezah na novo za eno ali drugo stvar, je to Slovanom in tudi nam odprlo oči, da imamo še
— 291 -
deset drugih potreb in nujnih pre-naredeb.
Kakor ena misel drugo rodi, vzbudila je želja željo. Te pa stoje ali v sorodu ali večem ali manjem nasprotju. Naravno je tedaj da enake želje družijo, nasprotne pa cepijo. In če vidimo, da se je krščanstvo vže davno v raz-
lične, celo nasprotne in sovražne stranke razcepilo, ni čuda, da se v javnem življenju enako godi, kjerkoli smejo prosteje dihati, čuditi bi se torej morali, ko bi tukaj Slovani ali edini Slovenci izjemo delali.
France Podgomik. (Dalje pride.)
Sekspirov Trgovec beneški.
človek bi menil, igra je zdaj pri koncu; ali iznajdljivi talent Sekspirov vedel je baš zdaj še zanimivo zapletko dodati, kakor da bi hotel resne gube pogladiti, koje so dosedanji prizori na gledalčevem čelu izorali.
Pri razhodu sodnikov je dože An-toniju naročil, naj se doktorju hvaležnega izkaže, ker gaje rešil. Nato Bassa-nio ponudi Porciji tri tisoče zlatov, baš ono vsoto, za kojo je bila tako trda bitva z Židom. Ker jih Porcija — „doktor" — noče vzeti, silijo v njo, naj si kako drugo nagrado izbere, kar ona tudi stori ter Bassanija — svojega moža — prosi za zakonski prstan kot darilo. Bassanio se dolgo časa temu ustavlja; na posled pošlje prijatelja Gratiana, ko je Porcija uže bila odšla, s prstanom za njo. Tudi Nerissa, Porcijna služabnica, ki je „doktorja" kot zapisnikar spremljevala, dobi od svojega moža Gratiana poročni prstan.
Porcija pride z Nerisso. ob reče-nem času na svoj dom, kjer jo vse praznično pričakuje, tudi nje mož in prijatelji, ki so se iz Benetk v Bel-mont povrnili. Brž po prvih pozdravih, vpraša Nerissa svojega moža za prstan,
in ko ga ta ne more dati, vname se „ljubezenski prepir". Ta prepir privabi Porcijo. ki brž tudi od svojega moža prstan zahteva. Nov „ljubezenski prizor"; oba moža prisezata pri vsem, kar je svetega, da sta prstane doktorjema za nagrade dala. Ko prepir dokipi, pokaže Porcija pismo od Bella-rija, v kterem je uganka prstanov rešena, da sta oni doktor in njega pisar le Porcija in Nerissa bile. Dalje je stalo v listu, da so Antonijeve ladje vse tri cele prišle nazaj. Igra se torej z obeti ljubezni in zvestobe vseh zakonskih in v popolno srečo pričujočega Antonija vrši. Tako konča dejanje Trgovca beneškega.
V.
Šekspirove igre sodržujejo toliko raznovrstnostij in individualnostij, da bi, pri velikem njih številu, res čudo bilo, kako bi si jih mogla izmisliti ena sama glava. Zato je uže posebna literatura narasla, ktere namen je preiskovati predmete, ki bi bili služili Šekspirovim igram za podlago. In res, nij bilo zastonj to prizadevanje; našla se je skoro vsakej imenitnejšej igri nekakova snov, ali v zgodovini ali v pravljicah. Kajti Šekspir je marljivo
- 292 -
iskal po vseh predehh sveta predmetov, kterim je potem s čarobnostjo svoje poezije še posebni lesk in viso veljavo dal.
Tako je tudi pri našej drami. Glavni čini so vzeti iz starih roman-jolskih pravljic, celo nekoji glavni značaji so od onod sem presajeni, če ravno so tako spremenjeni, da jih je težko spoznati. O teh značajih pozneje govorim. Sekspir je tedaj delal kakor kipar, ki iz kupljenega mramorja izteše novih, preje nevidjenih podob. Zato pa se te podobe ne mogo več last mramorjevega prodajalca imenovati. Pravljic, iz kojih je Sekspir to igro zajemal, je več; one so si menj ali več podobne. Vendar je težko reči, aH je iz vseh crpil svoj predmet igri, kakor to dela bečela, ki iz mnogih cvethc nabira med in satovje, ah pa je samo iz ene njih gradivo porabil. Dosti temu, da vemo vsaj za nekoje vire, iz kojih je pesnik zajemal. Poglejmo si je!
V starovečjih pravljicah, ki so znane pod imenom „Gesta Eomana", nahaja se ena, koje sodržanje je sledeče.
V Apuliji je živel kralj, ki je svojo hčer poslal v Eim, da se tam 8 cesarjevičem omoži. Cesar pa, hoteč izkušati jo, postavi tri posode na mizo: zlato, srebrno in svinčeno. Zlata posoda je bila bogato okinčana z zlatom, ali znotraj napolnjena z mrtvaškimi kostmi, in je zvu-naj imela napis: „Kdor mene izbere, najde, kar zasluži". — Srebrna posoda, polna prsti, imela je napis: „Kdor mene izbere, najde v meni, kar pri-roda zahteva". — Svinčena posoda pa je bila vsa diamantov polna in je
imela napis: „Kdor mene izbere, najde v meni, kar je Bog naročil". Cesar pokaže kraljevičini one tri posode in reče: „Ako si izbereš ono posodo, v kterej je kaj koristnega in uspešnega, potem bodi moj sin tvoj mož; ako pa izbereš, kar niti tebi niti komu drugemn nij v korist, tedaj sina ne dobiš". — Mlada kraljevičina je modra bila in po resnem premisleku svinčeno posodo izbrala, in cesarjevič je postal nje mož. —
Neka druga sredovečja povest pripoveduje o nekem vitezu, ki je od krščanskega kupca vzel denarja v posodo, ali s to pogodbo, da če o pravem času ne povrne, ondaj vse njegovo meso kupcu zapade. Koje tedaj obrok iztekel in je vitez prišel pred sodbo, stopi njegova žena kot možki preoblečena pred sodnike in iskuša kupca pregovoriti, dvojo, trojo vsoto mu obečaje. Ali kupec se nij dal omočiti nego je odgovarjal: „Jaz hočem svojo pravico". Ko je žena to cula, pravi očito v pričo vseh: „Gospod sodnik! razsodite pravično to, kar vam perečem. Vi veste, da se je vitez samo k temu zavezal, da mu sme kupec meso z života izrezati, ali o krvo-proli vanju nič nij govora v pismu. Naj torej začne rezati, ali če kaj krvi prelije, naj ga zadene kraljeva kazen". — Ko kupec to čuje, pravi: „Dajte mi moj denar in jaz odstopim od pravde". Žena pa pravi: „Amen! vi ne dobodete križaka; režite, pa krvi ne prolijte!" Ko kupec vidi, daje na sramoti in škodi, odide, a vitez si je življenje rešil, da-si križaka nij piatii.
J. Pajk.
(Dalje pride.)
Izdajatelj in odg. urednik: J. M. Pajk.
J. M. Pajk-ova tiskarna t Mariboru.