Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „OBRTNl VESTNIK-Hiaja mesečno dvakrat, in sicer: utakega 1. in 15. ▼ mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20' — posamezna štev. Din 1' — Oficljelno glasilo .Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani** in .Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Beethovnova utica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XII. letnik. V Ljubljani, dne 15. marca 1929. Št. 6. Anketa o odpiranju in zapiranju obratovališč. V Zagrebu se je vršila dne 2. marca 1.1. anketa, ki jo je sklical minister za socialno politiko glede revizije uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč. Prejšnji dan se je vršila pred konferenca delegatov gospodarskih zbornic, ki so stavili svoje predloge za izpremembo uredbe in za resolucijo, ki bi jo bilo predložiti na anketi g. ministru za soc. politiko dr. Mate Drinkoviču. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je zastopal tajnik g. dr. Ivan P1 e s s. Na tej predkonferenci se je poudarjalo potrebo enotnega nastopa, da bi se pozicije gospodarjev vsled neenotnih in morda celo nasprotujočih zahtev ne slabilo. Ministru naj bi se predložila le ena resolucija, ki naj bi poudarjala potrebo podaljšanja delovnega časa za pomožno osebje, zlasti v obrtu, ter da se ureditev odpiralnega in zapiralnega časa loči od ureditve delovnega časa. Mnogo se je na predkonferenci razpravljalo tudi o omejitvi števila praznikov. Redigirala se je končno resolucija in so bili izvoljeni v redakcijski odbor: predsedniku obrtne zbornice v Beogradu g. Milan Stojanovič, tajnik ljubljanske zbornice g. dr. Ivan Pless, glavni tajnik trgovske zbornice ,v Beogradu g. S. Marodič, tajnik zagrebške zbornice g. Fleischer in tajnik osiješke zbornice g. Plavšič. Dne 2. marca se je vršila nato anketa zastopnikov gospodarjev in delavcev, katere se je udeležil s svojim spremstvom tudi minister za socialno politiko g. dr. Mate Dinkovič. Ministra je pozdravil predsednik zagrebške zbornice g. M. Cznadah, ki je, čim je formalno otvoril anketo, predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Minister g. dr. Drinkovič je nato pozdravil navzoče in med drugim izjavil: Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin mora spraviti ,v sklad interese delovnega ljudstva z višjimi nacionalnimi interesi. Zelje delovnega ljudstva ne smejo biti nasprotne naši mladi industriji. Iz življenja je treba odstraniti razredni boj. Minister navaja, da govore za izpremembo uredbe veliki nacionalni razlogi. Govoreč o zgodovini tega vprašanja pravi, da je mnogo držav, ki so gospodarsko močnejše, pa nimajo takih odredb kakor mi. Ne smemo se ozirati na Ameriko in Anglijo. Tam naredi delavec v osmih urah toliko, kot naš v petnajstih urah na dan. Po končanem govoru je imenoval za predsednika ankete banskega svetnika g. Urbanija, za podpredsednika pa glavnega tajnika zagrebške zbornice g. dr. Čuvaja in zastopnika delavcev Haramino. Po splošni debati, ki je- bila jako živahna in ki je prehajala mestoma med zastopniki gospodarjev in delavce,v v glasno prerekanje, je predsednik beograjske obrtne zbornice g. Milan Stojanovič prečital resolucijo gospodarskih krogov, ki se glasi v uvodu sledeče: Zastopniki vseh gospodarskih zbornic, upoštevajoč težke gospodarske razmere v naši državi, nastale vsled krize, ki so se še v znatni meri poslabšale z neznosljivimi določili uredbe o odpiranju in zapiranju obratov, pozvani od ministrstva socialne politike, da stavijo svoje predloge glede revizije te uredbe, ker ta uredba veže delovni čas pomožnega osebja z odpiralnim in zapiralnim časom, zahtevajo soglasno, da se ta vprašanja loč! in uredita posebej. Želeti je, da izvedbo uredbe o odpiranju in zapiranju obratov prevzame ministrstvo trgovine in industrije, ki je za ta vprašanja v prvi vrsti poklicano in jih tudi najbolje pozna, a uredbo o delovnem času naj bi, v zmislu zakona o zaščiti delavcev, kakor doslej izdal in izvedel minister za socialno politiko. Po tej zahtevi splošnega značaja zahtevajo predstavniki gospodarskih zbornic: Za obrtniške obrate: Osemurni delavnik pomožnega osebja: a) za dela v tunelih in kesonih; b) v vseh strokah grafičnih obratov; c) v obrtniških livarnah metalov; d) v delavnicah ogledal in brusalnicah stekla; e) v livarnah za izdelovanje predmetov iz svinca; f) v delavnicah, koje delajo s svincem in živim srebrom in njih zvezami in legurami. Za vse druge obrate efektivni deseturni delovni čas pomožnega osebja. Sedanja določila o odpiranju in zapiranju, ki veljajo samo za Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, se morajo razširiti tudi na vse ostalo ozemlje države, t. j. da obratovalnice smejo biti odprte 12 ur na dan. Z ozirom na zelo težak položaj obrtnika in glede na specialno vlogo v proizvodnji, zahtevamo, da se mali obrtnik, t. j. oni, ki dela brez pomožnega osebja, izvzame iz določil člena 819. finančnega zakona za leto 1928./1929., t. j. da se mu omogoči delovni čas po stvarni potrebi njegovega posla. Resolucija govori nadalje o trgovinskih obratih in nadaljuje glede praznovanja državnih in cerkvenih praznikov: «Da se na državne praznike Vseslovanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda in na Vidov dan morajo zapreti obrati samo ob času službe božje, torej največ dve uri predpoldne. Točno uro odpiranja, odnosno zapiranja, naj določi pristojna upravna oblast prve stopnje v vsakem mestu, in to z ozirom na čas, ko se običajno vrši služba božja. Pri cerkvenih praznikih rimokatolikov se naj izpusti praznovanje celega dneva na praznik Treh kraljev in Vseh svetnikov in dovoli poslovanje do 12. ure opoldne. Glede izjem v zvezi s praznovanjem kakor tudi glede odpiranja obratov pred Božičem in ,v primerih, da cerkveni in državni prazniki, ob katerih morajo biti obrti ves dan zaprti, padejo na soboto ali ponedeljek, si pridržijo gospodarske zbornice pravico, da predložijo ministrstvu naknadno konkretne predloge. Glede izdajanja izvršilnih naredb % se predlaga, da se opusti sedanji sistem, po katerem so izdajali izvršilne naredbe veliki župani in da se določi: 1. Naredbe izdaja srezki poglavar za primer, da so delodajalske organizacije sporazumne glede načina izvedbe. — 2. Za primer, da se v posameznih srezih ne more urediti odpiranje in zapiranje sporazumno, naj izvršilno naredbo izda pristojni veliki župan. — 3. V kolikor je naredba sre-skega poglavarja prekoračila okvir uredbe, jo sme izpremeniti veliki župan. — 4. V kolikor je naredba velikega župana, odnosno upravnika mesta Beograda, prekoračila okvir uredbe, jo more izpremeniti minister za trgovino in industrijo. Zahteve delodajalcev so pobijali razni zastopniki delavskih zbornic. Do kakega pozitivnega rezultata anketa ni prišla. Minister bo podrobno proučil izpreminjevalne predloge in ves material in bo potem izdal uredbo, 'i bo izražene želje tako od strani delodajalcev in 'jemalcev po možnosti upoštevala. Razlika med strokami. Kakor znano, izhaja v Zagrebu nebroj romanov pod različnimi imeni, s katerimi je zasuta vsa Slovenija, morda vsa država. Te romane so v Mariboru prodajali doslej trafikanti. Sedaj pa se je pojavila pri oblastvu deputacija trgovcev s papirjem in knjigami, ki je vložila protest proti prodaji teh romanov po trafikantih, češ, da so le knjigarne upravičene prodajali te romane. To je popolnoma v redu. Vsaka stroka se bori za svoj kruh. A v Mariboru je mogoče osem knjigarn, ki se jim je posrečilo to doseči, — nasprotno pa je v Mariboru 96 čevljarskih mojstrov, ki so v zadnjih letih imeli nekaj konferenc, poslali več resolucij na višja kot na nižja obrtna oblastva, ministrstvu in državnim poslancem, predstavili že mnogo deputacij g. velikemu županu, da se ublaži kriza v čevljarski stroki, za odpravo dela v kaznilnici, za odpravo prevelikega uvoza inozemskih čevljev itd. A vse je ostalo pri starem! Danes šteje zadruga približno 290 članov, pa če bi vsi soglasno protestirali ali pa prosili, dvomimo, da bi tudi kaj dosegli, vzlic temu, da je čevljarska stroka mnogo bolj ogrožena in uničena kakor so trgovine s knjigami. Še vedno velja nemški pregovor, ki pravi: «Schuster, bleib’ bei deinen Leisten!» — «čevljar, ostani pri svojem kopitu» — in ne brigaj se, kaj se s teboj godi! K r a j c e r. Rokodelska opravila državnih delavnic. Izvrševanje obrtov v delavnicah raznih državnih ustanov daje obrtnikom konstantno povode za pritožbe. In to ne neutemeljeno, saj so škode, ki jih državne delavnice s takim početjem povzročajo obrtnikom, v mnogih primerih prav znatne. Skupina obrtnikov se je obrnila na naš list, da to ožigosamo. Ne da bi se spuščali v konkretne primere, ki so se nam navedli, opozarjamo za danes samo na okrožnico, ki jo je izdal oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani že leta 1922., kajti teh navodil se morajo držati še danes vse državne ustanove in oblastva. Okrožnica se glasi: «Okrožnica vsem obrtnim oblastvom I. stopnje. Na številne pritožbe v zadnjem času, da se izvršujejo v raznih jetniških, poštnih, železniških in vojaških zavodih rokodelska obrtna opravila, in sicer ne le za lastno uporabo dotičnih zavodov, temveč tudi za zunanje odjemalce, se ugotavlja sledeče: Glasom lit. i) člena V. ces. patenta z dne 20. decembra 1895., drž. zak. št. 227, ne veljajo določila obrtnega reda za obrtna (t. j. predmet obrtov tvo-reča) opravila kazenskih ali poboljševalnih zavodov. K poslednjim spadajo tudi prisilne delavnice. S tem je indirektno rečeno, da smejo ti zavodi izvrševati rokodelske obrtne posle. Glede njih izvrševanja veljajo posebni predpisi. Tako veljajo za obrtna opravila javnih kaznilnic: razpisi just. min. od 14. februarja 1866., št. 1753, od 6. aprila 1877., št. 4533, od 23. septembra 1880., št. 8892, od 25. februarja 1886., št. 360 zb. n. 3668, od 12. aprila 1886., št. 360 zb. n. 3669, naredba just. min. od 12. aprila 1885., št. 4556, nar. list št. 28, razp. trg. min. od 30. avgusta 1902., št. 28.415, in razp. just. min. od 3. junija 1886., št. 7712. Ne vsebuje pa zgoraj navedeni ces. patent nikakega določila, se li smejo ti posli po zavodih izvrševati le za zavode same ali tudi za zunanje odjemalce. Zaradi pomanjkanja takega določila in ker so ta opravila N omenjena kot izjema, je teoretično opravičena domneva, da smejo ti zavodi izvrševati rokodelske obrte tvoreča opravila tudi za izvenzavodni promet; praktično ravnanje po tem pa bi bilo lokalnim rokodelcem-obrtnikom zelo kvarno ali celo pogubonosno. Predvsem je vpoštevati, da delajo ti zavodi z manjšimi nabavnimi in režijskimi stroški, v prvem pogledu zaradi tega, ker nabavijo laliko večje množine materiala in zato po nižji ceni in ker dobivajo poleg tega popuste, v drugem pogledu zbog tega, ker imajo delovne moči skoro zastonj! Zato je že avstrijsko justično ministrstvo z razpisom od 12. aprila 1885., št. 5456 (just. nar. list št. 28), odredilo, da morajo kaznilnice v ublažitev konkurence napram malim obrtnikom-roko-delcem kolikor možno izenačiti cene izdelkov in delovnih moči za zunanji promet, odnosno za oddajo kaznencev zasebnim podjetnikom z dnevnimi cenami, s katerimi morajo računiti prosti obrtniki. Leta 1886. je isto ministrstvo z razpisom od 3. junija 1886., št. 7712, v varstvo malega obrta posebno na stajališčih kaznilnic poslednjim prepovedalo prevzemanje in izvršitev naročil za zasebne stranke kakor tudi nadrobno prodajo zavodovih izdelkov posameznim odjemalcem. Ti predpisi glede kaznilnic se morajo konsekventno in analogno uporabljati tudi glede poboljševalnic. Določila tega reda ne veljajo nadalje po točki 1. uvodnega patenta k obrtnemu redu za železniška in paroplovna podjetja (državna in zasebna) in po členu VIII. omenjenega patenta za državne monopole in regale. K poslednjim spadajo pošta in brzo-jav. Potem «železniško podjetje> obsega vse, kar spada k obratovanju železnic in služi izključno njihovim potrebam, torej tudi vsi pomožni zavodi za obrat podjetja (odi. upr. sod. od 25. junija 1901., št. 5043, Budw. 426 a). Slično se morata razlagati tudi pojma na Kongresnem trgu v Ljubljani. — Dnevni red: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo računskih preglednikov. 6.) Odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1929. 7.) Spopolnitev zadružnih pravil. 8.) Raznoterosti. — Občnega zbora se je udeležilo 26 članov, zastopnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani zvezni načelnik g. Josip Rebek, zastopnik obrtnega oblastva magistralni tajnik g. Čehun in zadružni tajnik. — Točka 1.) Občni zbor ob določeni uri ni bil sklepčen, zato ga otvori zadružni načelnik g. Milko Krapež eno uro pozneje, pozdravi navzoče zastopnike in članstvo ter se zahvali za udeležbo. Izredno slabo udeležbo na letošnjem občnem zboru opravičuje s tem, da je veliko ljubljanskih članov bolnih, člani iz oddaljenih krajev se pa zaradi slabih prometnih razmer niso mogli udeležiti občnega zbora. Spominja se umrlih članov g. Luke Vilharja, urarja v Ljubljani, g. Ignacija Šuligoja, urarja v Sevnici, in g. Franca Klarerja, urarskega delovodje na Bledu, ki jih je ugrabila neizprosna smrt nam in žalujočim svojcem. Omenja nekatere zaslužne starejše člane zadruge, zlasti pa gg. Ludovika Černeta star., zlatarja v Ljubljani, in Josipa Janka, urarja v Kamniku, ki praznujeta letos 401etnico samostojnega dela. Zahvali se vsem obrtnim ob-lastvom, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo i. dr. za njihovo naklonjenost napram zadrugi, zlasti pa gg. odbornikom in članstvu za njihovo sodelovanje za splošni blagor zadruge in njenih interesov, kakor tudi g. tajniku za vestno in vzorno oskrbovanje tajniških poslov. Poudarja pomen zadruge in omenja zasluge, ki si jih je zadruga pridobila v preteklem letu, ter poziva članstvo k vztrajnemu sodelovanju za splošni prid in blagostanje obrtništva, zlasti pa v prid zadružnega članstva. Natančneje poročilo o zadružnem delovanju bo podal zadružni tajnik, kateremu naj slede z zanimanjem. — Točka 2.) Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri. Po prečitanju zapisnika se oglasi zvezni načelnik g. Josip Rebek, ki v lepem in jedrnatem govoru pozdravi zborovalce in želi zadrugi k današnjemu prazniku najlepše uspehe. Čestita načel-ništvu zadruge, ki je ena najagilnejših zadrug v Sloveniji, na njenih uspehih in pozivlje članstvo, da se vedno odzivlje klicu njihove matice, ki zanje skrbi in deluje. Poudarja in odobrava proklamacijo našega ljubljenega vladarja z dne 6. januarja 1929., s katero se bo nehalo partizanstvo in odvisnost od vladnih skupin, kakor tudi strankarska politika, katero je najbolj čutil naš skromni obrtnik, kateremu se s to odločbo našega vladarja gotovo bližajo boljši časi. V nadaljnjem govoru omenja in obrazložuje zgodovino obrtniškega gibanja, obrtne in davčne zakonodaje, pomen organizacije, vzrok gospodarske krize itd. Omenjal je tudi za obrtnika prepotrebno socialno ustanovo «Samopomoč», ki nudi v prvi sili in potrebi svojcem umrlega obrtnika izdatno in potrebno denarno pomoč. Le žal, da je še veliko obrtnikov med nami, ki omalovažujejo to prepotrebno in z velikim trudom ter požrtvovalnostjo ustanovljeno institucijo. Končno apelira na dolžnosti članov ne samo v zadrugi sami, temveč tudi v splošnem na gospodarskem polju. Iskreni in vsesplošno poučljivi ter strokovnjaški govor zveznega načelnika g. Rebeka je žel splošno in burno odobravanje. — Točka 3.) Po uvodnem govoru poda zadružni tajnik najprej statistično poročilo zadruge. Zadruga šteje tačasno 84 rednih in 9 izrednih članov, skupaj 93 članov. Od rednih članov pripada 60 urarski, 13 zlatarski, 3 optiški, 2 graverski in 6 pasarski obrti. Tekom preteklega leta so k zadrugi nanovo pristopili: Mirko Gregorič, urar v Brežicah, Zdravko Rant, urar na Plavžu, Konrad Rom, urar v Kočevju, Slavko Rus, urar v Ljubljani, in Ivan Škerl, urar v Metliki. Izstopili pa so: Dušan Marinko, urar v Ljubljani, in Ladislav Rojc, urar v Laškem. V zadrugi je vpisanih 61 pomočnikov in 38 vajencev, skupaj 99 pomožnih oseb. To število se je dvignilo od lani za 10 oseb. Če je to število povsem pravilno, se ne more jamčiti, pač pa se poudarja, da je članstvo v zadnjem času postalo točnejše in vestnejše pri priglaševanju in odglaševanju pomočnikov in vajencev. Sicer so bili tudi v preteklem letu grajani nekateri člani ,v tem oziru, vendar je upati, da se bo s časom ta površnost v zadrugi popolnoma odpravila. Od priglašenih 61 pomočnikov pripada 34 urarski, 13 zlatarski, 3 optiški in 11 pasarski stroki, od priglašenih 38 vajencev pa 24 urarski, 8 zlatarski, 1 graverski in 5 pasarski stroki. Oproščenih je bilo 11,vajencev, in sicer 4 urarji, 6 zlatarjev in 1 optik." Učno dobo je nastopilo 12 vajencev, in sicer 9 urarjev, 1 zlatar in 2 pasarja. Pomočniške preizkušnje so se vršile trikrat v določenih terminih. K preizkušnji se je priglasilo 10 kandidatov, in sicer 4 urarji, 5 zlatarjev in 1 optik. Preizkušnjo so napravili vsi priglašenci, in sicer 1 s prav dobrim, 8 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom. K preizkušnji se po obstoječih predpisih ni mogel pripustiti 1 zlatarski vajenec, ki ni, oziroma je le površno in malomarno posečal obrtno-nadaljevalno šolo. Gg. člani se opozarjajo na ta primer in se jim priporoča, da strogo pazijo na to, da njih vajenci točno in redno obiskujejo obrtno-nadaljevalno šolo ves čas učne dobe. Zadruga stori v tem oziru svojo dolžnost s tem, da opozori na to vsakega mojstra pri sprejemu novega vajenca v učno dobo. — Od-borovih sej se je vršilo v preteklem letu 12, ki so bile vse sklepčne in skoro polnoštevilno obiskane. Zadružne odborove seje so se vršile v zadružni sejni sobi v poslopju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Beethovnovi ulici, in sicer redno vsako drugo sredo v mesecu. Istotam so se tudi vršile teoretične preizkušnje vajencev. Zadružna pisarna se pa nahaja v stanovanju zadružnega tajnika. Osebne zadeve, priglase, vloge itd. sprejema osebno zadružni načelnik g. Krapež v svoji trgovini na Jurčičevem trgu, ki daje tudi eventualno potrebna pojasnila, informacije itd. — Poleg 12 rednih od-borovih sej se je vršila tudi ena izredna odborova seja in dva članska sestanka v gostilni pri Mraku. Prvi sestanek se je vršil dne 25. aprila, ki je zadeval način proslave 401etnice jubileja zadruge, drugi pa dne 27. julija z dnevnim redom: odločitev članov, ali naj zadruga glasuje za posebno obrtniško zbornico ali za skupno zbornico, ki zastopa trgovino, obrt in industrijo. Zadružni vložni zapisnik izkazuje v preteklem letu 443 opravilnih številk. Rešilo se je poleg navadnih dopisov, vlog, informacij, prošenj itd. tudi dokaj važnih vlog na višja mesta in instance. — Kar se tiče družabnosti v zadružnem življenju, je pač najvažnejši dogodek v preteklem zadružnem letu proslava 401etnice obstoja naše zadruge, ki se je obhajala dne 9. junija ,v salonu restavracije pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Na lanskem občnem zboru zadruge se je izrazila želja, naj se ta dan skromno, toda dostojno praznuje. V ta namen se je vršilo omenjenega dne slavnostno zborovanje, združeno s komerzom in prijateljskim večerom. Slavnosti se je udeležilo nad 50 oseb, po večjfctii ljubljanskih članov s soprogami in lepo število pomočnikov. Kot gostje so se udeležili: načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek, zvezni tajnik g. Kaiser in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Bureš. Po slavnostnem govoru, ki ga je krasno podal zadružni načelnik g. Krapež, so se vršili prisrčni pozdravni govori vabljenih gostov, članov in pomočniškega zbora, na kar se je razvila med gosti, članstvom in pomočniškim zborom tako neprisiljena zabava in iskrena prijateljska družabnost, kakor se le malokje najde, in je ostal tisti večer vsem udeležencem ,v trajnem in nepozabnem spominu. — V preteklem letu je praznovala tudi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani 251et-nico svojega obstoja, in sicer dne 18. in 19. marca. Pri tej slavnosti je zadrugo zastopal načelnik g. Krapež in odbornika gg. Černe in Delič. Vsem članom smo pa poslali posebna vabila. Ob tej priliki je bila izdana spominska knjiga, katera vsebuje tudi sliko zadružnega odbora in zadružno zgodovino. — Tudi med članstvom smo imeli v preteklem letu nekoliko pomembnih jubilejev. Omenjen naj bo le jubilej 401etnice nastopa poklicnega dela g. Josipa Eberla, g. Ludovika Černeta st., ki je obhajal SOletnico rojstva, in g. Franca Zajca, ki je obhajal SOletnico rojstva. G. Eberle je daroval ob tej priliki zadrugi 2500 Din, in sicer 1000 Din v zadružni podporni fond, 1000 Din v vajenski fond in 500 Din za proslavo 401etnice zadruge. G. Černe je daroval 500, g. Zajec pa 200 Din v zadružni podporni fond. Imenovanim gospodom bodi izrečena tudi na občnem zboru za velikodušna darila naša najtoplejša zahvala. — Kakor ves čas svojega obstoja, tako je zadruga tudi v preteklem letu posvečala posebno pažnjo proti tako zvanemu šušmarstvu ali neupravičenim izvrševanjem rokodelskega obrta in nedovoljeni trgovini. Vse obrtne zadruge brez izjeme, na čelu jim Zveza obrtnih zadrug, so napovedale temu obrtniškemu škodljivcu neizprosen boj. Obrtna in višja oblastva in inštance so lahko uvidele, da je organizirano obrtništvo napelo skrajne sile, da zatre in ugonobi tega škodljivca malega obrtnika. Če dosedanje delovanje in gibanje še ni zatrlo in rešilo tega vprašanja, smemo vsaj po dosedanjih avtentičnih podatkih in statistiki trditi, da se šušmarstvo tudi ne razširja. Znano pa je, da se šušmarstvo toliko časa ne bo popolnoma zatrlo, dokler bo obstojal sedanji obrtni red in tozadevni zakoni, ki v tem oziru premalo ščitijo upravičenega obrtnika in nalagajo kršiteljem zakona tako malenkostne denarne globe, da jih Sploh ni vredno omenjati, in še to v zelo redkih in skrajnih primerih. Počakati bo treba novega obrtnega zakona in dolžnost zveze obrtnih zadrug in obrtniških organizacij naj bo, da pred izdajo zakona zahtevajo veliko strožja zakonska določila proti kršitvi takih prestopkov kakor je bilo to doslej. Zadruga je preteklo leto poslala več ovadb na obrtna oblastva proti šušmarjem, od katerih je bil eden kaznovan z globo 75 Din, drugi z globo 150 Din, tretji pa je zaprosil za obrtni list. Ostali primeri so pa še nerešeni. Dalje je zadruga ovadila in protestirala proti raznim krošnjarjem in drugim elementom zaradi prodaje ur itd. po zasebnih hišah, vlakih itd. ter popravilu ur, zlatnine i. dr. od hiše do hiše v raznih okrajih, in to direktno pri velikem županu ljubljanske oblasti. Zadruga bi se v tem oziru lahko ponašala z večjimi uspehi, če bi jo člani, zlasti oni z dežele, obveščali v vsakem takem primeru in ovajali šu-šmarje s konkretnimi dokazi. — Povodom reforme stanovanjskega zakona je stavila zadruga predlog: 1.) da se stanovanjski zakon ne podaljšaj preko 1. maja 1929. in 2.) naj se stanovanjski zakon takoj ukine, ker nima obrtnik po tem zakonu nobene zaščite in je izpostavljen vednemu podraževanju stanovanj in lokalov. — Do strokovnega potovanja, oziroma ekskurzije inozemskih urarskih in drugih tovarn, ki ga je predlagala mariborska zadruga, ni prišlo, ker se za to ni nihče priglasil. (Nadaljevanje.) Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah sporoča, da se bo vršila vajenska preizkušnja na dan 14. aprila t. 1. v salonu restavracije Kunstelj ,v Radovljici. Vsi v tem četrtletju oproščeni vajenci in vajenke se morajo zglasiti pri načelniku, zaupnikih, odnosno tajniku. — Na seji, ki se je vršila 3. marca v Lescah, se je obširno razpravljalo tudi o ustanovitvi lastne prodajne zadruge za člane in članice zadruge. Zadruga naj bi bila ustanovljena po vzorcu, kakor jo imajo že v našem srezu kovaški mojstri. Za ustanovitev take zadruge je zavladalo takoj veliko zanimanje. Tov. Pogačnik je izkazal takoj svojo naklonjenost s tem, da je ponudil prostor ter se stavil na razpolago za oddajanje posameznim strankam potrebnega blaga. V našem srezu, ki je pretežno delavski, moramo delati mnogo ceneje kakor delajo drugod, in to spričo velike in občutne konkurence. Zato bi bila taka zadruga za nas tem potrebnejša. Dolžnost odbornikov in odbornic je, da to misel zasejejo med članstvo, zvedo od njega mnenje, da se bo mogla razprava nadaljevati na seji 24. aprila. Krojaška obrtna zadruga v Brežicah je imela 17. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Iz poročila o občnem zboru posnemamo, da se je udeležilo zborovanja 17 zadružnih članov. Koncem leta je štela zadruga 37 članic in 35 članov. Leta 1928. je bilo zaposlenih 24 pomočnikov in 6 pomočnic, koncem leta pa je imela le 15 pomočnikov in 3 pomočnice. Vajencev in vajenk je bilo v uku 69. — Blagajniško poročilo izkazuje koncem leta Din 7372'73 zadružnega premoženja. Proračun za leto 1929. znaša Din 4090'—. — Pri volitvah načelstva so bili izvoljeni: za načelnika Mihael Novak, krojač ,v Brežicah; za podnačelnika Franc Francekovič iz Črnca; za odbornike tov.: Jožef Zohrer (Brežice), Miha Černoš (Brežice), Marija Holy (Brežice), Ivan Ostrelič (Zverinjak); namestnika tov.: Jožef Demač (Dolenje Pohance), Franc Lapuha (Trebež). Obrtniško društvo v Brežicah je priredilo dne 17. februarja svoj redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Holy Josip, brivski mojster, za njegovega namestnika tov. Poljanšek Ignacij, pekovski mojster; odborniki tov.: Gabrič Ivan, zidarski mojster, tajnik; Konig Franc, dimnikarski mojster, blagajnik; Blaževič Ivan, mizarski mojster, in Pintarič Anton, čevljarski mojster, preglednika; Mrkša Frane, sedlarski mojster, razsodišče; Gregl Josip, čevljarski mojster, Vogrinc Iyan, kovaški mojster, Sikošek Franc, soboslikar-ski in pleskarski mojster, Rueh Josip, kleparski mojster, Radanovič Miško, ključavničarski mojster, Vogrinc Karol, tesarski mojster, Zorko Martin, ko-larski mojster. — Občni zbor je sklenil prirediti drugo leto, ob svoji desetletnici, obrtniški tabor za srez Brežice, združen v vajensko, pomočniško in mojstrsko razstavo. — Kot posebnost tega občnega zbora je omeniti, da se je povabilu odzvalo tudi mnogo neorganiziranih mojstrov, obrtnikov, kar priča, da se za delovanje našega prepotrebnega društva zanimajo obrtniki brez izjeme. Nesebično delovanje društva pa tudi popolnoma zasluži, da se ga obrtništvo oklepa in mu’zaupa. Nora zadruga na Jesenicah. Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom z dne 1. marca t. 1. odobril pravila novoustanavljajoče se Kolektivne obrtne zadruge za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah. Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka na veliko in malo kakor tudi moškojperilo samo na veliko nudi tvrdka JOS. ROJINA LJUBLJANA Aleksandrova cesta štev. 3. ^ Razno. Urarski pomočnik, ki je bil že nekaj let samostojen v Sloveniji, išče primenega mesta. Ponudbe na: Josip Šink, urar, Imotska, Dalmacija. — Zadruga urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani. Laško. Dne 1. marca t. 1. je umrl v 67. letu starosti tukajšnji posestnik in trgovec g. Stefan Zorko. Rajnki je bil vsestransko vzor narodnega moža, kar je pričal veličasten pogreb, katerega se je udeležilo nad 300 ljudi. Ko je likvidiral leta 1903. v Laškem slaboglasen konsum, je prevzel preostanke g. Zorko. Ni bilo lahko v nemčursko zagrizenem trgu kot Slovenec, kakor je bil rajnki, nastopiti z odprtim praporom. Prestati je moral zbog tega marsikatero bridko uro, ker so mu v vojnem času nastavljali zanjke in mu kot Srbofilu prebrskali trgovino. Zaradi premišljenega in skromnega gospodarstva se je rajnki povzpel do precejšnjega blagostanja. Svoje otroke — sina in dve hčeri — je vzgojil v narodnem duhu. Sin mu je na Doberdobu padel. Pri pogrebu je zapelo domače društvo «Hum» pred hišo «Zbogom Ti prijatelj mo, na pokopališču pa