Vrinite
»t.
4f	" 1Wv»iks It. «T77VWad«tr. (aaa
; pladM vakkelrfaa -------vuuk« jeaika.
#7 ndia
• natika* vrsta 6 - ,,	»M*,*« aa.ssiadlta mm».**>kr*t
•l	(Ua., 4f dva*rat,JL aalf trikrat.
10' k-jr- a. - mrk t«^ »c »»»k
IratJOa. i>WMj. ('
'^V, Gorici, v potok, 24-1 eeptombra 1869
M 0 VINA.
TEČ/UIII.

LIST 3«
Izhaja vsak petek.
Vetja po po iti poiiljaaa aa fela. le 3 gold.. aa pol lala I gmU. tO alea čelrl lala BO e. #rf„r tam pe-HJO po-iilja, plara ca celo telo aaaia 2(. M
a., »a 1/2 I. I g. 30 a., aa želrt I. Ml a.
Naro£iln» pianu ia reLlamaoiJc aaj •o pokiljaja vrrdaillra
1'oaauini liati ae pr.^.j. „ (Jari C J v buL raraMii K. Holiar J«»i aa Traval-Lu 5 .uldui
Panslavizoii^ in
Slovani aplob in sosubno ini Slovonci iiuuiuo muo po nasprotnikov, vodnik io nevednih, pri|irosldi in hu tiobijo-prckanjcnih. Naša zalite vanja, daai iinltiriia in postavna, ao jim jako neljuba, čeravno ž njimi, ko hi ao nam izpolnila, nikomur krivico ne delamo. Kor jim ju težko ali nemogoče, spodbijali nafte razloge, In ker uaut nič dati nočejo in nič uo privolijo, iiO vodn drugače ai pomagati, nego a tem, da nk^i vae in na^i aamo z eno aumo hoaudo i>odiri\jo: ovajaje ima imenujejo nas — „paual<ivi*te„, n/tuaeu f Taki ruzlogi ao res boljši kup, ko lešniki, pa tudi vrednotiti nimajo večo, ko lupina lešnike va. Psovko „Rua" iu »panalaviet" ao ao ' poprijeti,, kar je nekaj času, tudi naši laški aoaodjc 'in ColjV iji<jl v vladiuih krogih ui neznan tu povdarek. Mi p<i trdi-' ino, da vea pnnslavizcm zrelih in treznih Slovencev je' i* Dafpdna in književna vzajemnost mod slovanskimi nami i, pa nič druzega. — V „ V n ter Ia ud "n (IJŠbb od J4fl. m.)amo naleteli na cn aoslavek, ki gov<w\$.nan-slavizmu in Avatriji. MA ga poalovonjonoga, 'Mtfji ga hoče ali potrebuje. Nc akoz in akoz, pa vomlffr aplob zlaga so šo prccej z našimi mislimi o tej alvafi: '" „ Devet na jato slolotjo je prebogato nesrečnih' izonjr, tleh. Ena naj neumnejših zdi ao nam pansluvizcm. DA bi so alovanaki narodi politično ali tudi lo samo v Jeziku zodinili, do tega nimajo nikakšno pravice (V). Ako bi hoteli to tako zeilinjenjo doacči, morali bi izbrisktl iz zgodadflb eno celo tisočletje. V 0. stoletji jo nok Ictopiae**, SLiviulh Id Aitflh u pisal j „ uua estutrius-qne liippr * (Jezik jima*jo edjn). Dve stoletji in pol pozneje ne ptilastujc -Bfcinhatdt" zahodnim Sjovanom več enega, smpak le enak jezik, rekoč: „ linguaquldom pscnc similia Okoli leta 1000 ao je razpoleglo in u-stanovilbrjtovanstvo v mnogo drŽav in jo razpadel prvotni jezik v različne enakopravne vrbe. Ti ao so od tistih mul po raznih potih, pod raznimi uplivi vsak za-so raxvijali ter ni res. da danas „ kak Slovan ali kdor WUro Ceno) eloveneko norčije zna, lahko od Dubrovnika ob jadranskem morji do bregov ledenega morja, od Lahe do Irtiša ali do Kamčatke, koder koli lo Slovani bivajo, potuje, in da ga ljudje dovolj razumejo". Tako trdi lo nevednost ali tendencija. Piaavcc teb vrat, kteri sam	slovanskih jezikov govori in ostale teoretič-
n orožna, ne bi se upal iti ne v Beligrad nc,v Moskvo, ko Jn bi bil zmožen he drugih jezikov. Kdorin trnda ne bffji, navadi Be lahko« vsa slovanska narečja, kakor ae druge jezike nauči. A to ni res, če se trdi, da vsak Slovan brez učenja jezike drugih slovanskih narodov razume. — Poljak ne razume ruski, če se ga ni učil, nič več, ko nemški (7). Češkemu kmetu jo srbščina ravno tako ptuja, kakor Nemcu švedski ali Spanjolu francoski jezik. Zahlevanje, ki so td pa tam Pretresa, naj bi se, namreč, ruski jezik za „ diplomutični'* skupni jezik vaeh Slovanov sprejel, ima tako malo -prnvico in ao nc da izpolniti, kukor ko bi se hotel vsiliti Stcdom, Dancem, llolandccm nemški, Rmnenom franeoaki jezik. Celč šc manj pravico ima ruski jezik, ker ne sloji med'slovanskimi jeziki na tisti stopinji, kakor nemški irifcd germanskimi rodovi v Evropi ali francoski med romanskimi. Bolj ko so posamne narodnosti rnzvijnjo, manj opravičeno je to zahtovanjo. Nekdaj jc bilo lahko, da jo^bil latinski, potlo špaujaki, potem Irancoski jezik dipl o matični za Evropo. l)anns jc nemogoče tako nad-gospodstvo. En narod, ki štojo kakih slo milijonov duš, t enim eamim jezikom—lo bi bilo v jeziškem oziru taka anomalija (nepravilnost), kukor v zemljepisnem polotok ali sedaj otok-Afrika. Pravilna rn/.vrstitcv (Č.lc-novjo) jc znamonje dobro upodobljenega života (orga-nisma). Razvijanje posamcsmk% a no njeg| poguba sploh se vjema z nameni človeštva.
Ravno lako določno ao vpira punslavizmii zginto vnuki razvoj tdnviiiiskili naindov Na Zidiodnn sluvan-atvo jo ziulol zgodnv iuski razvoj ua tleh krščansko gor manske kulture , jiigoi/.bodiu .Slovani so ostali zuuiij lega kiopt , nn Ruskem jo dobila vera podobo, kukor da bi bila orodje siimovlniluijevo. Tam ho je kazala in so kažo šo zduj ideja, i|a uua vsa narodova volja svoj vrhunce v vladarju, luon kol edini njo nosee lega du. Iia v hotenji in djunji ml m ruzodeva ;oseln» (iuilivnluiim)
tuajiroti tej volji je brez svojo volje, posamezno se u ipija v občnem Vse driigu£o se knie naiodni duh v poljukv.ui kralj est vil- Tč se je onemu luispioUio načelo do skrajnosti iiob^a/.ilo. Posameznik jo imel jiravico postavnega v pot h zoper voljo vseh. Na Ceskcm so so žo ^zgodaj vltoreuinile stiiuovakc najiravoromunsko germuu-skih narodov. »SY/>aAi rod jc obranil do dmiašiijcga dnu jirvoluo slovuiisko ustavo. Ililva nu Kohovviii jo bila nekaj kukor bljuvanje Vesuva, ktero je pokopalo mesti l'oni|>eji in lletkuluntim pod skorjo lave, in pepela. ()r-bi Juri je to skorjo ostrg.d luiško gospostvo, muiiieč in mi ao čudimo, viileti pod iijo diužbinaki slnn od I. IKK) no, ml leta KHK) ! Kdo In se predrzuil na enkrat pobrisati te riizločkoV Kdo bi bolel ta mozaik enega celega tisučlelja v cnolik mnimor sjiiemcniti? Kdo smo otl Poljaka, ('cha zahtevati, tla naj sc svojo vero, Hvojega jezika, politiAkih svojih pridobitev v prid ruske siinromacijc odpove, ali vao lo v drugo vrsto postavi V Ali kdn jo tnzo pri prost, du no bi veroval, da more panalavizcin lo na leh razvalinah svojo zastavo ruzviti ? Kdo zadnjič resno misli, da hi tndi le samo to mogoče bilo, da hi Ochi, kterih časniki so pred nekimi tncscci določno protcslovali, ali Poljci, ki scvkljuh naj ncHpnmetniftemu llačcnju svojo vere in narodnosti držč, ali pa midcpolni Srhi na Ijnimv usmopašiii in samo Ijzično močnejšemu alnžcči tantasmagoriji (sanjariji) rado voljno od svojih namenov kedaj odstopili ? Oni pa, ki so vkljnh tem razlogrm ponujajo za zjigovoruike jp pospeševavco te mrtvorojeno ideje, so li šo ne zavedajo, ne hudo šc tuneli, da so prav oni, ki slovanstvu, v tem ko ga v zvezde kujejo, nar več ftkodujejo?"
(Konec prih.)
Pomorstvo in Hlovani.
Sj)i»al J'odiaveneki.
Kakor znano, stannjejo o brogovih jadranskega morja na zapadnih Italjam, na izhodnih Slovani-. Ta-kč jo božja previdnost naselila vže v predavnih časih ta naroda; ali nektcriin narodom in vladam ni lo po volji. Z vbo Bilo in z vsCmi sredstvi otl tiskajo Slovane od morja,.ter jim hočejo po Bili izpuliti iz rok nar lepši del njih lastnino, ki jim jo je stvarnica podarila. Izhodno bregovjo jo za brodarstvo izvrstno, po!no naravnih pa varnih luk, za kterimi so bo -hrez dvombe— prosti -ruli neizmerni gozdovi, ki so nudili pripravno gradivo /.a Indije. Zato raj so se prcbivavci Islrije in drugih primorskih dežel vžo v davnih časih živo popi ijeli moruar-stva, po ktorem so ai množili blagostanje, u s tem trdili svojo veljavo pred vesoljnim svetom. Resnično so besedo našega pesnika :
„ F olje, vinograd, — Gora, morjč, Rudo, kupčija, Tebe redč."
Resnično je, da živi morje vže od predzgodovin-akili čaHov veliko Jugoslovanov Nafti Islnjani, hrvaški Primorci, Otočaui pa Dalniatinei bi l»ili straAni reveži brez morju. Temu v razjasnilo aamo nekoliko primerov Na enem brodil „dolgega potovanja" je po 1% lli mož. Itačiiuiino, tlu jo od teh */» ožonjonili. pa tla ima sluhom lo "2 olroka; preživi tedaj en ssui brod	-48 ljudi. Postavimo, naj bi imela avstrijsko ogerska država le 10» velikih hrodov, redili bi samoti IM-240.000
ljudi. Kolibo zaslužka di morje trgovcem, brodolastni-kom, jKisrednikom, tovornikom, tesarjem, kovačem in drugim rokodelcem! Zraven preživi mnogo mornarjev ua manjših brodili, ua ČolničTh jia ribččv., • ' «:
l>a ifitina (kapital) obrnjena v brode dobre obresti donaša, snričujejo nam nar bolj brodovlaiiluiki sami, ki trdč, da nov brod se splača v 6—<> lotili; se ve, ako je srečen, pa ima umnega in zvestuga voditelja.
Ker je na morju velika nevarnost, sn skoraj vsi brodi družlvono premoženje, a pruv malo Jih ima onega samega gospodarja.
Koliko ho moro doseči ač združouo močjo ravno na morju, pokazali so nam jasno v novejši dobi prebi-vavei dalmatinskega polotoka Peljošoa (Sabioncollo). Ta polotok, Ae pred nekoliko leti prava podoba ulro-maAtva, je zdaj naj bogatejši kraj cele Dalmacijo. To isto nam pričajo različni kraji hrvaškega 1'rimorja, kteri So li 'i siromašni, doklor se niso njih prcbivavci vr-i;ti ua morje. Po zgledu Polješčanov so nanovali nektori rodoljubi tudi na Jtoki družtvo brodovluHlnikov, kterega bi se vdeleževali tudi manj premožni, kar bi bila neizmerna dobrota za ondanAnJo prollivavoo in za mornarstvo sploh. Medtem, ko se vstanavljajo in dovoljuje jo mnogovrstna drultva, tuhta naša skrbna (V) vlada vže čez loto in dan predloženo postave tega druživa. Ni čuda, da ho obuja v marsikterein zvestem državljan-nu hum gledč enakopravnosti vlade, ki uam tako lepo (!) pospešuje naše blagostanje.
Ker poui\ja morje neizmerne dobičke, je naravno, da ue narodi vže od nekdaj tržejo za gospostvo čez primorske dežele. Posebno so Benečani slino codili po krasnih lukali izhodnega našega brega, pa po junaškem narodu, vidivši v njem izvrstno sposobnost /.a uiorjo. Zavoljo njih so se Benečani bojevali celih (> vekov sč Slovani, dokler jib niso leta 170l -izvzemši Dobrovnik —deloma z zvijačo, a doloma sč silo vso v post dobili. O času njih gospodarstva čez sinje morje so dobro po-kvasili sč svojim elementom naj znameniliša inesta od Deviua do Kotara. Strašno so ogulili narod, ter izmolt-li latrijo in Dalmacijo do zadujc kapljicc. Pospeševali so trgovino in mornarstvo aamo toliko, v kolikor jih je silil njih lastni prid. Za narod so imeli edino skrb, pustiti ga, kolikor mogoče, v nevednosti. Vzemši mu zlato svobodo, pa vsakoršna sredstva do omiko in razvit-ka, želeli so ediuo, da jim zdivja, da bi ga ložej brz dali s svojimi zvitki ji, ker z junaštvom so ga niso ufiali. Tako so oropali na duhu siromašni narod po latrjji in Dalmaciji, iipulivši mu trgovino in mornarstvo, rabili so ga za brambo proti Turčiuu, pa na svojo slavo in korist.
Karso Benečani začeli, nadaljovali so po našem brega naseljeni Lahi, ktere je vlada podpirala, pa jih podpira vse do današnjega dne. Oni zavirajo Slavanom vsakor-šen napredek, a sebi naklanjajo prvenstvo tudi pri nar manjšem podvzetju. S svojim sistemom so vže tako daleč prišli, da sedaj z nekim prepričanjem trdč., da eo-10 ni inogoče na morje broz znanja italjanakega jezika; tedaj morajo biti vse pomorske šolo (nautike) laške, a zavoljo teh početne in srednje-šole tudi laške po Istri -ji, Dalmaciji itd- Takč vlačijo vao inlciligcnejjo na njih strun, a naš narod, zapuščen, strada dušne omike v sredi izobraženo Evrope v veku naprepka iu zuajdcb! — Čas je, da se vprejo Slovani temu postopanju, ter razrušijo lahonake sklepe, ki sc opirajo na krive in krivično predstavke. Tirjajmo svoje, a nikogar sc ne bojni o.
Marsiktcri čitatclj me bo zavrnil : „Saj je morje vsakemu odprto, slebern ne lahko posveti mornarstvn, ali založi svoje novce v brode". Kes je Jo, ali z razločkom, da Slovan mora hoditi po ovinkih trnjevo pot, ako želi dospeti do odločenega cilja, med tem, ko je Lahu ali Nemcu ravna, naravska pod odmerjena. Temu neovrgljivi dokazi so naši pomorski zavodi, in sicer:
1.	C. in kr. pomorska akademija na Kcki z nemškim nčuiin jezikom, ki odgojujo častnike (oficirje) c. in kr. marini. Gojencev jo v vseli razredih okoli 100; učijo so zravcu drugih predmotov tudi italjanski, francoski in hrvaški jezik.
2.	Dvoletne pomorsko šole (naulikej v Trstu, na Keki, v Splitu, v Kotara in v malem I«ošinju odgojujejo
|Q8 • v .i v v .	^
kapitane trgovske Hote, pa-vse.' v Haljanekem jeziku. Sprejemajo se v le šole vsaj 14 let stari'saladenči, ki doiftejo£ kri j sprejepani posksšnji, daw d«volj in. urjem v italji&Jpiini in v elementarnem^ raiunstvu. >V drugi razred šfopijo (pa ui treba, da hi bila javno zvršili 1. razred) taki mladenči, ki so 16 let igyi, pa dokažejo, da so |un popolnoma znani prčdta^rL razreda in italjanski jozik. Broz preskušajo stopijo v IL razred tisti mladenči, ki so zvršlll t dobrim vspehom višo rosiko, ako rar.umcjo. dovolj italjanski lezik. Glavni pogoj za prejetbo v pomorske šole je tedaj ' italjahŠčinK in nekaj računstva.
Po novem, prod 2 letoma vpeljanem načrtu se uči v pomorskih šolah:
Vcrouank .... v L razr pO 2 v II. po 2 ur. *) italjanski jezik	„ ' „ 4 „ 3 „
računstvu, algebra in
r.einljoiuerslvo ...	„ „ 7 „ — n
ravno-in kroglomcrstvo, peljarstvo in pomorsko
zvozdoslovje	,„ w — „ 8' „
zomljcpisje s posebnim
ozirom na ocoanopia	„	3	2 „
vodila brodogradiloljslva
iu pom. vaje ...	^ n —■ m 3 „
pomorsko, trgovsko in
inonjično pravo	„ a — » ^ «
pomorako knjigovodstvo krnsujM;' risanje
pomorsko zdraviloslovje
i
V nekterih pomorskih MI« h se vadijo učenoi tudi v inostranskih jezikih, a o slovanskem—izvzemši na Keki- ni ni duha ni sluha. Daalravno jo tulia« učencev vsaj v ntktsrih nautiksh slovanske kryi» in avstrijskemu kapitanu neobhodno potreben hrvaški in jako koristen rušiti jezik, so vendar t» nsuk, žalihog, hladnokrvno prezira.	, .
Ako žeVsIov. mladcneČ na morje, . mflKso po-nemčiti ali pokal ij točiti, kčr nju ni dano liHkiki se v slovanskem je.tikiL, l)in j« ta ,osnova pomonVlh Šol | na ono stran krivična, na drago pa celo škodljiva raz-vitku naše«, mornarstva, prepričaj mo se iz sledečega: Častniki pri e. in kr. inaripi so skoraj, zgolj Slovani in Nemci **), vendar premagujejo ti uneT^Vzrok je v nemški akademiji, v ktero so sprejemajo jh> večera sinovi o- in kr. Časluikov. Podčastniki in prosti mornarji so pa, 'rekel bi, zgolj Slovani. Na trgovskih bro^jfc jc od vseh mornarjev nar manj Slovanov, tudi Častniki so tu .veči d čl Slovani.
Na vsakem trgovskem- b rodu je pomorski kapitan, pisar ali poročnik, po velikosti brod a 5-9 moruarfe^ med kterimi jo naj bolj izurjem našincc fnoBtrotfk/, po eden ali več mladenčev in Hapčičev pa kuhar. Za poročnike ia kapitane so vsak rnoaee ojstre poskušujfna Reki in v Trsta. V pričo odločene komisije uaora kandidat pismeno in astmebo fiokazati, da je ko« svojemu poklicu; tedaj ga potrdi centralna pomoraka oblast (v Trstu) za poročnika ali kapitana. Drugo osebje se prejema na brodo brez izpraševanja, ter se ne zahteva drugo od njih, nego da jc vsak mehanično iz-urjcu v svojem delokroga.
Iz tega slodi, da je na brodu dvojno osobje, 1. jT, izobraženo, p. kapitan, poročnik in mladenči,—in j>rosti mornarji. Od kar so prestrojili pomorsko šole in so poskušajo ojtrejše, kažo se veči razloček med prvimi in zadnjimi, kar bi utegnilo (po nekterih) lepo zlogo in družinsko življenje med osebjem rušiti. Tržaški BOs-scrv.u se trudi v obširnih sestavkih dokazovati, kako bi se ta Žugajoča ncpriličnosl ta Časa odatraniU. On pisari na dolgo in Široko, vendar se boji ali neče zadeli
•JN« o	'fit
• *) Kad Li m poaluii) iialialike, (m nimata veliko uauiji va-ijn —. Molje. ki bo kil £«z 30 let 8lo»aqi, veljajo *«1«J m Nmci ali Italjaaa. Ion kakor »o ae le povrlao privadili Uga ali aa«|> jatika •••) Kakik K.00(1 alaaalt. moraa»jet atuii na fl^ik krWik. kar Jr golo ro nar Loljc apnAerato iarralaa apoaokooali Slovaaa sa morji.
••••) Koliko ue lfri}<> pri akait^jali Lek alov. kandidati, ki»a-'•] • tr^-kral nonafl^ali poikuliija aacno aaalna ilaQaaUin«, ■ kteri ae morejo poTrdali,p^r alcer aaafC* koti* aaaa^o, Mg« valiko iLilJaaaktk kaoditaUT.	Aa.
v tarčo,' dusiravnoje >tvar jasna, kakor beli dan, namreč : Od goji to mornarje po *qraoni poti,.n* zgine yea strah. nOsiierv^.-jev" pisatelj še ml zdi' mofc/kl prega^-nja plašnim strah pred tamno no^o a tem, da jim prižiga vsokolike Jofiice; pa ni pomialil, da leuaravna luč ima moč, da noč preteno. — Pred sol lično svitlobo zgine" ntmli nar platno jšemu otročiču. Med vrstami v „Os-sorv.p baroni neko radost, da ho intclligentno stran vto poltatjančili, pa neko taloat, da jim pri prostih mornarjih nt Šlo spod rak po ujih sistemu. (Konec prih.)
JDežolni /.b(H' Oofiški.
ho jo pričol v srodo, 22. t. m., ob It. uri *). Po na-vadiiib v vodnih govorih dožoluoga glavarja, grofa f'a-c« ta, in vlad i nega zastopnika, uamestnišlv. svotovavoa g. barona Pino-U, (ki jo tudi -- iu Hioor prav gladko - po fdoveoHki govoril), izročil jo oo«. namestnik troje vludinih predlogov iu obeču) Šo dvoje. Napovodav-ši sojo za popoldne o 6. nri je dol glavur fe predlogo in šo enega od borovega na dnevni red ter Hklonil začetno sojo šo pred II '/, u. Po Hoji so oHlali zborniki v dvorani, du ho ho pomenih zuslran odsekov, kterih voljonjo se je iiuolo pnpolduo opraviti' Pričujočih ju bilo 17 pmijancuv; manjkalo je gg. Do J'rotiš a, Win-klorja (ki ima zdaj z nabiranjem uovinoov opraviti) in Visini-a, (ktori ho jo zarud preselitve v Trst poslanstva odpovedal)
//. seja, 22. sept. popoldne ob 5. u. Na dnevnem redu v začetni soji izročeni vludini predlogi, iu sioer: 1. predlog zahiran ustanavljanja, vzdrlavanja trt obl-ekovunja ljudskih Sol. Izročil ho jo v naprojšuji pretres odseku poslancev, kteri ao bo klical noOsak za vladine predloga* Volili so ho pozneje v ta odsek: Dr. Doliak (predsednik), Del Torro, dr. Deperis, Marušič (zapiti ni kar,, dr. Pajor, dr. Toukli. II. načrt postavo zastran, nravnanja pravnih razmer učiteljev ljudskih Sol; izročen omonjenoinu odseku -, lil. predlog, zadevajoč obUuti (organe), ki imajo raosojati o zamenjavati zemljiSČ, ah bi a« dalo obdelovanje po njih zboljlati, ali ne; izr. odseku za vludino predlogo. IV. predlog dež. odbora zadevajoč ntitirt postave (izdelal gn odbornik Gorjup) zatiran vpeljanje novih deželnih zemljiSčnih (grunlnih ali inta-bulac.ijtkih) knjig. 'Pa predlog so jo izročil poBobnomu odseku, Hoslavljoiiemu tako le: Candussi (predsednik), dr. Doliak, Gorjup, Tonkli (zt^piuov.), VVinkler. V. Računi in preudarki vneli 11 deželnih zalogo v. Predložil jih dež. odbor; izročili io so „fiuančucuiutt odseku, kteroga udje bo: Bar. Kitler (pr^ds.b dr. Abram (/.apiaov.); Oahdnšsi, De Prelis, Ilo z man, grof £>trn8SoIdb, Winkler. . Izvolil se je slednjič še en odsek za peticije": Dot-tOri (prods.), Del Torre, PagliuruzziL Polaj, dr. Žigon (tapiBovaVeo); '	'
Kedaj .bo prihodnja javua seja, ni moč šo vedeti. Zdaj bodo pričeli svoje delovanje odseki.	,
Oglod po svetu.
Avstrijsko-ogerska država.
i Z .Dunaja. Tukaj »e snuje novo politično društvo' |»od imenom /fdruštvo- BvohodnomitdcČih Avatrijanov"; .-iiainon njegov jc : mir in sprava z vsemi narodi avstrijskimi; prograta federalističen.
.Levov, 2i^..sepL..Suiolka. jo z. razlogi podpiral svoj nasvet, po kterem bi Be imel preklicati Bklcp deželnega zboru gališkega oil 2. marca 18G7, vpled kteroga bo šli gališki poslanci v državni zbor na Duimj. Šlo jo za to, da naj bi ao izročil Smolka-v nasvet v pretres odseku za uhIuviio reči. Glasovajo jo za Smolkov na-Hvet 53 poalaneov, zoper njega 57, padel je tedaj b 4 glasi. Kar Kinolka hooo. jo to : Napravile naj bi 80 v Avfltriji 4 skupino dežel: Poljsko, ogeraka krona, krona hv. Vaelava (Cesko in Moravsko) in dedno nemške deželo, mod ktero meče 8. tudi nas Slovence.
Na Češkem ao bilo volitve v Pragi v Bredo, po
*) Moftc ni bilo letAa. Prnviv. kiioi-nadikof in g. preponi! sla namreč i acmeriilči pri duhovnih vajah u mainike, in da bi bil kdo drugi namoati Njih r.crkvpno opravilo imel, tdelo ae jo^deiolneiau odboru glvdč na dosedanjo navado neprimerno.	Vr.
deželi dauaH- Vlada hi prizadeva na vbo rPOČ, da bi so izvolili njeni kandidati, p« tudi narodnjaki «0 bojujejo ns smrt.	-	■ "-I
Iz Ljubljane. Kakor uiiidan zbornica kupčijska, kot volivka (z 12 glasovi od 15), tako jo podal Rdai klub narodnih poslancev deželnega zbora kranjskega dot. in drž. poslaucu Klim u nezaupnico. Komo videli, ali so zdaj poslanstva odpove.
Dr. Toman so je odpovedal državnemu poslan-
fltVM.
Poslanec grol ('oronini so jo dež poslanstvu odpovedal.
I Ved prvo tukajinjo pitrot no eodbo je stal gosp. Alošovco, kot vreduik „Brenecljnau, včeraj, 211. t. m., m kot vrodnik ^Triglava" bo 2H. dne t. m. Kot vrrdn k hIov. liala je zahteval obtožno pismo v aloveiiHkom je zikii; uli odreklo se mu je, češ, da razumu tudi nemški! „Haj jo vaA jezik vpoljau v uiailo" dobro om<njn ua to vrednik „ltren«eljnau. Itadovedni smo, nli bojo |H>rotniki ljubljanski Hodili lako kakor porotniki v Pta • gi, klen zaporedoma „uekiivu izrekajo. I)r. ltnzlag mu bodo zagovornik.
'/.a železnico, klera bi i/. Ljubljano Ala čez » lx>ko, Idrijo iu Vipavo n Gorico, delajo se žo priprave. Marljivi inženir g Pribil je prehodil iiuidau lo pot in iiaAel, da ne bi imelu ta železnica nobenih velikih težav razuu predora (tunelu) pri (Cerknem. Šo drug« mule železnico so sniljopi: iz Tržiča, Krope iu Železnikov, iz Kamnika, Dvora iu Novouiesla do velike železnice gOroimke, tržaško in karlovške.
tr. Trsta. Omenili smo te v „Douiu., da je bila pri deŽelui sodniji v Trslu končna oliravnava o dogod-kih meneča julija lanskega lota in oznanili imena ob-HOjcuccv. pOss. Tr." od <5. t. in. razglaša Bodbo z razlogi. Vefleli lina, da je v njej uradno dokazano iu izrečeno, da no biti n loven nič i okoličani nedolžni ler da hm rabuke krivi bili neznani rovarji preklicijske italijanske Btrauko. Zdi se nam primerno, posneti iz sodbe to le:
„ Več v zadnjem času pri tej sodniji dovršenih aodeb in dopiHoV, ktori so bili najdcui pri zaprtih, dokazuje neovržtio, tla je ludi v Trotu, kteroga prebivalci bo večidel cesarski hiši iu AvBlriji zvesto udani, stran-ka, ktera namerjava odcepiti deželo iz državno Jiveze, klera Bi prizadeva do vlade na vsak način sovraštvo zbujati, ktera jc '/.operna vsaki gOBjiOBki in vsaki "postavi, in »i prizadeva na mcHto svobode ra/.brzdanost postaviti iti rabi vsako pretvezo, da napravlja nered in provokujc OBtroBlnc naredbe, kterre potem rabi za tvoje z«i>rf//ir>« namere. Ta ttranka je, lcteri nr. morajo t popolno pravico omenjene dogodbr. pripisati. In-za res-nieo, ako bc preudstri, da bo bile vse tlogoilbo združene z slavljenjem Garibaldija in Italijo in z zaničevanjem AvBtrijc i njene vlade; ako hc prendari, da bo bili vojaki okoliČuega bataljona in kmelje v/, okolice aploh, ki bo nedvomno vladi zvesto vdani, cilj sovraštva in maščevanja loj stranki, mora bc jiritrditi, da vseli teli dogo-<lob, ktero so inir v Trstu tako zelo motile, nikdo drogi ni vzrokoval, nogo ta iicutriidljiva stranka, in da ju liila TimciiHova interpelacija in p:ipož(Lv nagovor aamo zaželena pretveza tem nemirom, kteri bo brez dvombe popolnoma pripravni bili, podpihovali sovraštvo in zaničevanje zoper postavno vlado, njene zastopnike in privržence. Zagovornik je rekel, da bo kmetje, ko bo 12. julija skoz mesto šli, meščane na boj klicali, ker bo poveljniku pod oknom zapeli; ali razodeva nje lastnih misli in vdanoat vojakov do svojega poveljnika io izrek zvestobe in vdanosti do cesarja iu vlade se ne more i-meti v TrBtn, ki jo avstrijsko mesto, gotovo ne, za klioaujc na boj, in tudi no za to, ker se je to posJavljciijo godilo v Hlovenflkom jeziku, ker ima v Avfltriji vsak narod avoj jezik zagotovljen S tom poslavljcnjein in rabo Hloven-skega jezika pri tem Brneli bi se imeti za dražeiie (pro-vokone) flamo tisti prebivalci v Tntu, kleri nečejo nobenega drilzcga VRkliku slišali, nego samo nuvviva" Uaribal-di in rovolucijni glavarji! kleri nečejo slišati nobenega druzega jezika, nego laškega, in kteri bi -t besedo svoboda" na jeziku najostudniSi absolutizem radi vjte-Ijali zopor vse tiste, ki po njihovem mnenji uo, govori in mislijo."
Telegram Cegnarju, ki ga jo iz LljubljaflO poslalo 21 aloveuskib poslancev iz povoda za vratni-ga ua-
tiada, glasil ho je tako: „Klub večine deželnega zl>ora ranjskega Vam, borltelju za slovensko in obenem av-alrjiako korist ua obali jadranskega luorja, izrazujo srčuo sočutje zarad tolovajskega napada, nadejajo HO, da zadene liudodeluike roka pravice".
Sloveuski narod jo zadela huda nesreča. Zgubili smo moža, ki ga smemo Imenovali i odilelja in tednika vsega inlajAcga slovcnakega rodu; zgubili smo nuj luiunilnojAcgu našega slovuičurja, uaj delavnojAoga pisatelja, enega iz med naj zaslužnoj&ib alovenskib mož. Pisava njegova v slovničnem iu uravncin ziuialu čiala ko Holnce, je v-hciii iiaAim čitatebein in piHavcom zgled, vzor. Tiho, zgolj književno delovanje, ue le, da osramotiijo marSi-kterega naših vekačov, naklondo mu jo apošlovanje v-Hcb iiaAinouv brez razločka, pa oel6 ludi nasprotnikov narodnega naAcga namerianja iu napredovanja. Malo tuož imamo lui, pa gotovo tudi tliuxi narodi jib uim^jo, du bi ji ui bila noniila onoda luko uilndiui pon> iz roke iztrgala, pa da bi bili toliko fcbihlucga tiadunga drevja na književnem polji zasadili, kakor pisatelj, nad Čigar grobom lahyeuio.
1
Umrl jc I K. scpL 18«!» po dolgem bolebauji, Ao le ll let star,
Anton Janoži6f
profesor na c. k viki realki v Celovcu, vred ■lik „.SIovenskega Glasnika", spinalelj obče zuanili slovnic iu slovarja, in drugih šolskih knjig, lajnik družbe sv. Mobofa, mož naj plemenitejšega značaja. V miru počivaj blaga duša I Na veke češčen Tvoj spomini
I>opls.
Na Dunaju, 20. sept. Tečaj kmetijski za avstri-janskemčitelje se končuje ; s tem pa nočemo mi končali učenja, temuč se ga še lo prav krepko poprijeti. Nobeden pameten in trezen človek nc bo pričakoval od 11 as, da pridemo kot učenjaki ali strokovnjaki doinfi. Gotovo smo veliko lepega i koristnega slišali in videli, ali s tem se nam jc Ae le pot pokazala, kako imamo nk nadaljevati, kako si na vso moč prizadevali, da bo-, ino sebi m domovini koristili. Z letošnjim letom konča kmetijski poduk za učitelje v BeČu, podučevalo se bo odsibmal v glavnem mestu vsake kronoviue.
Pred no sc pa od Dunaja poslovim, moram očitno pohvalili našega predragega gosp. profesorja kmetijstva, dr. Kratit a. On si je prizadel, da nam je dvakrat izlet napravil. To jc bilo kaj krasno.
Prvi krat, 16. t. ni., smo se peljali v kočijah, ker ni še železnica do tje dodelana, v Kloslernenburg. Tukaj smo bili sprejeli v vinogradno posestvo gosp. barona.Babo ta, ravno tistega, kteri je pred nekimi leti našo domovino v zadevi vinoreje obiskal. Tukaj so nam razlagali obdelovanje trt trije gospodje profesorji. Na to pride sam gosp. liar. Babo, kterega jc jako veselilo videti tolikanj učiteljev iz vseli krajev cesarstva.
Po dokončanem uku smo šli v mesto, videli smo tukaj sprelepi samostan 00. Augustinarjev. Ta ni podoben samostanu, temveč palaču; vsi smo se čudili, da imajo ti samoetanci taka poslopja. Dvornik nas je peljal presedat vse sobane, iu uam pripovedoval, da v poprejšnjih letih so tukaj cesarji bivali; razgled na prekrasno Donavo jc od tnkaj kaj romantičen.
Jako zanimiv je tnkaj sod, naiejeu leta 1704, ki drži 099 čiucrjev vina.
Drugi veseli izlet smo imeli 10. t. m. Peljali smo hc po južni železnici v Ilelzcndorf. Tfi smo šli na posestvo žl. Fichtnerja, kteri nas je žr; pričakoval.
Nepopisijivo gAje veselilo videti tako množico učiteljev, l.r>() mož; zdajci jame nam prijazno praktično razla-
gati poljedoljstvo. Od tukaj nas je peljal v svojo graščino, kjer uam je vrtnarstvo i.l-d. razlagal. Naj mičq<uše pa je bilo umetno ribštvo. Od tod smo ili peš v Brjup k olicdu. Po kosilu smo se podali v, RiHlil, v tak romantičen kraj, da ga ui mogoče popisati. Kaj pa še -le poltmi I Proti Mtfdlingu gred6 smo pevali, kar nas je bilo •Slovencev iu Slovanov skupaj, Nemoi pa spol posebej. Veliko dunajsko gospode, ktera po navadi ob prazuikih semkaj ua sprehod prihaja, hitelo io k nam poslušat; tekli so; To so Cehi. Prišedfii ua. kolodvor v lltklling Hcdomo v vlak in liajd spet ua Dunaj. Tega dnova ue bo zlasti nikdar povabil, kdor je z nami sedoui tednov v glavjicin mestu c4>sars|va bival.	F. (hara.
"OoiiijkM novinar.
{Pri volilvi dcfrlnoga poslanca) prolokli ponedeljek so bilo neke nepravilnosti, zalo se jo odložila za včeraj, 211. 1. m. Nar več planov je imel v ponedeljek g. Villielm pl. Ililtur za njim dr. Rismondo in g. K ran o grof Co rimi n i i« Sen l-Petra Včeraj Jo bil (s'fi7 glasovi i/.med 110) izvoljen g. Vilh. vil. Riiter.
(Duhovnih ttaj v ImgoaL ctmtr. semanii£i)f ki SO trajale pod vodstvom O. SUrb-tn od ponedeljka pop. do iietka zjutraj, so je vdeložilo 62 mainikov, (Ivanov in Slovencev, kajti ckscrcicijc so letos po Istinski). Ni. ekse. k». nadAkof so imeli nami začetnico in prvi wod-ni govor, liili ves čas pri vajah ter sklenili jih osebno.
(£« ravnatelja c. k. gimnazija v Gorici) j« iinfl-novalo Nj.-veličanstvo tak. gimn. proloaorja in začasnega vodjo Franca Bckaffen^aner-ja.
(Gimnaz. prof. Filip Pavčki ta) jo po svoji Želji prestavljen ua ngvi, II. državni giinnazi v Gradec.
Urtariiike Številke. V Trstu 18. L m. 82. 17. S8.
15. 37.
Bartai kurs 22. sept. MeUlI. 60:-; narodno posojil* <18:10; I ud o n 122:45; adžjo srebra 18026; cekini 6:84.
ŽHnaoenav Gorici: ršeatea nova po 2 gld. 40 kr.; du 2:70 (goriški kaznanik); turšica 1:60 do-:—; tu rt i ca bela 1:46; ječmen, delan 2:90 do 3:10; nedela n nor 1:70; ližol 2:— do 2:20; ajda 1:38; do -:-—; oven 1:20 do
OOLASNIK.
p) ___ __
Erate Gffontliohe hflhere I-Tari dol s-L. otiraii slalt
fn Wien, Pralerairaaae N. 32. I)as nachste Seli ulja lir beginnt ami. October d. J. EirmcIircibuiigRii fluden vom 2J>. September an Blatt und werden Programom von der Direk-tion gratis versandt.— Die nbsolvirten lldrer go-niessen dio Bcgiinstigung des einjahrigen Frei-willigcn-Dien8tc8 in der k. k. Armee.
CARL P0RGE8, Direklor.
čedno stanovanje za šolarje,
prav na lepem in zdravem kraji, lik mestnega vrta, realki nasproti in tudi no daleč od gimnazija in nor-malke, je ua ponudbo v Pečenko-vi biči štev. 40 pri goap. Štefani tlitažnik-o.
Proda javilica tnalcrijalnrga in barvnega blafpt zraven kavarne „0ommercio," blizo cerkve bv. Ignacija na 'Pravniku, je vnovič odprta in bogato založena z vsem, kur spada v to vrslo blaga. - Postrežba bo hitra in dobra, cene v primeri z drugimi le sorte pro-ilajavnieami nizke; lorej je lahko zanašati sn, da hod« obilno kupovavccv va-njo zahajalo.