GEOGRAFSKI OBZORNIK DOGODKI , OCENE, DRUŠTVA SEMINAR ODDELKOV Z A GEOGRAFI JO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI IN UNIVERZE J O H A N N W O L F G A N G GOETHE V FRANKFURTU Mi rko Pak Aktualna problematika globalizacije In razvoja mest je bila razlog za to poročilo o že sedmem sre- čanju obeh oddelkov, tokrat od 13. do 14. aprila 1999 v Ljubljani. Se več pove sam naslov srečanja: »Bodoč- nost mest - globalizacija in regionallzacija kot mote- ča dejavnika«. Pet nemških in osem slovenskih geografov, poleg sodelavcev Oddelka še sodelavci Pedagoške fakultete v Mariboru, Geografskega inšti- tuta in Urada za prostorsko planiranje MOK, je v tri- najstih referatih predstavilo rezultate raziskovanja zgostitvenih območij v Frankfurtski kotlini in v Slove- nlji. _ Ze v uvodnem referatu »Globalizacija in regiona- lizacija kot novi pogledi na geografsko proučevanje mest« je K. Wolf pravzaprav zastavil okvir vsem poročilom, še posebej pa nemškim prispevkom, ki so nas seznanili z rezultati raziskovanj perspektive upravne delitve, regionalne identitete, stopnje in pers- pektive medobčinskega sodelovanja in ekstremne suburbanizacije v frankfurtskem obmestju (Spack- gurtel). Glede na to, da sodi Frankfurtska kotlina med najmočnejša zgostitvena območja na sploh, so tam suburbanizacijski procesi še posebej intenzivni, tržno opredeljeni, konfliktni, raznovrstni in globalni v struk- turnem in prostorskem pogledu. To, kar se dogaja v Frankfurtski kotlini, je ustvarjanje nedefinirane mest- ne regije brez mej med administrativnim mestom in nje- govim obmestjem. Ob tem nastajajo številna težko rešljiva vprašanja mestno-izvenmestnega prostora, upravljanja In usmerjanja nadaljnjega razvoja take- ga dinamičnega zgostitvenega območja. Konflikti med mestom in okolico, mestno in obmestnimi obči- nami ter med dejavnostmi so pretežno ekonomske, ozi- roma kar finančne narave, pri čemer nič manj ne prizadenejo prostora. In zato je intenzivno geograf- sko proučevanje in iskanje rešitev nujno, še posebej zaradi, kljub ozki problemski obravnavi, širokega in kompleksnega geografskega pogleda in mestoma tudi pristopa. Da so se podobni razvojni procesi dotak- nili tudi že naših mest in da se bodo v naslednjih letih še poglobili, ne gre dvomiti. In prav tako ne, da bo na to odločilno vplivala globalizacija, pri čemer bo vpliv regij in regionalizacije, obravnave mest ter urbanizacijske in suburbanizacijske problematike ved- no pomembnejši. Slovenski referenti so govorili o slovenskih mestih v luči globalizacije in trajnostno-sonaravnega razvo- ja, urbanizaciji Slovenije v luči globalizacije, globa- lizaciji in razvoju slovenskih mest, vprašanjih regional- nega razvoja Slovenije, o razlikah v življenjski ravni med slovenskimi mesti, obmestji in podeželskimi območji, morfoloških značilnostih slovenskih mest, socialnogeografski preobrazbi Ljubljane ter o vlogi in pomenu oskrbnih središč v slovenskem poselitvenem sistemu. Očitno je, da bo tudi v slovenski geografiji potrebno posvečati mestom in suburbanizacijski prob- lematiki na sploh več pozornosti, pa tudi več doma- čih in mednarodnih strokovnih srečanj, ki jih je na področju geografije zadnja leta na splošno vse pre- malo za hitrejši in neposreden prenos znanja. Ni dvo- miti, da se bo zanje našla podpora, podobno kot sta Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Urad za pro- storsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor pod- prla tudi to srečanje. MEDODDELČNI GEOGRAFSKI SREČANJI Dejan Rebernik V septembru so se člani Oddelka za geografijo sestali s kolegi iz mariborske in zagrebške univerze. Srečanja med geografi iz Ljubljane, Zagreba in Mari- bora imajo že dolgo tradicijo. Obe srečanji sta bili delovni in strokovni, hkrati pa tudi družabni. Udelež- ba je bila v obeh primerih polnoštevilna, kar dokazu- je, da so takšna srečanja potrebna in koristna. Zagrebški kolegi z Oddelka za geografijo Nara- voslovno-matematične fakultete so nas povabili v Po- dravino, natančneje v njeno središče Koprivnico in sosednji Ourdevac. Naš gostitelj je bil dr. Dragutin Fele- tar. Osnovna tema je bila obmejnost oziroma geograf- sko proučevanje obmejnosti in obmejnega prostora na primeru slovensko-hrvaške meje. Poleg tega smo spoz- nali hrvaško pokrajino ob Dravi, posebno pa občino in mesto Koprivnica. V pogovoru s predstavniki obči- ne smo spoznali najnovejše gospodarske, socialne in prostorske procese v tem delu Hrvaške. Obiskali smo Srečanje z Oddelkom za geografijo PMF Zagreb, 21.9. 1999: Koprivnica - razprava in sprejem na občini Ifoto: Mirko Pak). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK 3. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - PREKMURJE/MURAVIDEK Mati ja Zorn 99 S srečanja z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: med razpravo o kmetijski problematiki s predstavniki občine Veržej (foto: Mirko PakJ. tudi največje črpališče zemeljskega plina na Hrvaš- kem - Molve pri Ourdevcu. S kolegi z Oddelka za geografijo s Pedagoške fakultete v Mariboru smo se srečali 28. septembra v Slo- venskih goricah. Mariborski geografi so nam predsta- vili to slovensko pokrajino, s poudarkom na problematiki kmetijstva. Obiskali smo kmetijo Stuhec v Bolehneči- cih v občini Sv. Jurij ob Sčavnici. Gre za eno največ- jih in najuspešnejših kmetij v tem delu Slovenije. Gospodar kmetije nam je predstavil problematiko kme- tijstva v svojem kraju, kjer so izvedli komasacije kme- ti jskih zemljišč. V nadaljevanju smo se sestali s predstavniki občine Veržej v Bunčanih. Ob tem so bile predstavljene nekatere aktualne teme, povezane s slovenskim kmetijstvom. Sledila je živahna diskusi- ja s predstavniki občine in kmeti. Na koncu smo obi- skali še kmetijo Stih v Noršincih, ki velja za kmetijo z največ obdelovalnimi površinami v Sloveniji (več kot 200 hektarov!). Gospodar nam je predstavil svojo kme- tijsko proizvodnjo in svoje poglede na problematiko slovenskega kmetijstva. Obe srečanji sta potekali v zelo delovnem in pri- jateljskem vzdušju. Pokazali sta na nujnost izmenja- ve strokovnih izkušenj, rezultatov raziskovalnega dela in sodelovanja pri znanstveno-raziskovalnem in peda- goškem delu geografskih oddelkov. Srečanje z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: na kmetiji Stih, ki obdeluje kar 200 ha kmetijske zemlje v Noršincih pri Ljutomeru (foto: Mirko Pak). Že tretje leto zapored je Društvo mladih geogra- fov Slovenije (DMGS), društvo študentov geografije Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani, organiziralo poletni tabor za študente geografije in sorodnih ved. Tabor je potekal v Prekmurju in Porabju od 6. do 12. julija 1999. Tokrat ni potekal pod šotori, kot je bila praksa do sedaj, pač pa je bila naš dom dvoje- zična osnovna šola (DOS Dobrovnik) v naselju Dobrov- nik/Dobronak. Bivali smo na dvojezičnem območju in v naselju, kjer dve tretjini prebivalcev pripada madžar- ski narodni skupnosti. Glede na dvojezično okolje smo se tudi sami skušali obnašati dvojezičnosti primerno, zato je bilo popolno ime tabora: 3. poletni tabor štu- dentov geografije/3. geografiai ifujsagi nyari tabor- Prekmurje/Muravidek '99. Za delovno območje smo si izbrali Prekmurje, kar je med drugim povezano z dvema obletnicama, ki so jih v tem letu praznovali v regiji. Prva obletnica je bila posvečena 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Po prvi svetovni vojni je vojska Kraljevine SHS 12. avgu- sta 1919 z dovoljenjem pariške mirovne konference zasedla Prekmurje, trianonska mirovna pogodba, pod- pisana z Madžarsko leta 1920, pa je določila novo državno mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS, ki velja še danes. Leta 1919 je bogojinski župnik Ivan Baša ob priključitvi Prekmurja zapisal: »Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljamo, da smo vsekdar bili in hoče- mo biti in ostati Slovenci. Mi hočemo ostati združeni s Slovenci na drugi strani Mure v združeni Sloveniji!« Druga pomembna obletnica pa je povezana z dvojezičnim šolstvom v Prekmurju, ki je v tem letu praz- novalo svojo 40-letnico. Model dvojezičnega šolstva je bil v Prekmurju uveden v osnovne šole leta 1959, po eni strani z namenom, da bi dvignili izobrazbeno raven učencev, po drugi strani pa zato, ker so pripad- niki madžarske narodne skupnosti v čedalje večjem šte- vilu vpisovali svoje otroke v slovenske oddelke namesto v oddelke z madžarskim učnim jezikom. Eden izmed vzrokov za tako ravnanje staršev je bil, da učenci, ki so končali osnovno šolo v madžarskih oddelkih, niso imeli možnosti nadaljevati šolanje. Vojvodina je bila zelo oddaljena, Madžarska pa je bila zaprta z želez- no zaveso. Bistvo modela dvojezičnega izobraževa- nja je bilo, da sta se pri vseh urah pouka izmenoma uporabljala oba jezika. Dve leti kasneje so dvojezič- ni program uvedli tudi v vrtce. Leta 1980 pa je bil spre- jet zakon, po katerem je postalo za vse dijake srednjih šol na narodnostno mešanem območju obvezno uče- nje madžarskega jezika. Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- je, kolege, domačine in politike, ki se tako ali druga- če v vsakdanjem življenju ali strokovno ukvarjajo 26