383
Naši dopisi.
Iz Železnikov 26. novembra. (Raznoterosti.) Pregovor: „Lepa Uršica pa grdi Martinček — si vsaka stara babica lahko steljo pripravi", to je lepo vreme na sv. Uršule in slabo na sv. Martina dan, pa res ni popolnoma prazen; — ravno nasprotno vreme imenovana dneva pa prerokuje glede pripravljanja stelje tudi nasprotni vspeh. To letos pri nas le preveč potrditi moramo. In tudi drugi pregovor: „Ce je na sv. Martina dan solnčno, je v treh dneh potem sneg", se je užke mnogokrat, pri nas tudi letos potrdil. Lepemu vremenu na sv. Martina dan sledil je koj dež, njemu sneg, snegu pa zopet toliko dežja, da gre za steljo uže zdaj mnogim dovolj trdo. K sreči se je danes vreme na lepo obrnilo; tudi zrakomer se pametno vede, Bog le daj, da pri tem ostane; ljudje se bodo zdajci na moč za steljo strnili, da se jim le količko-kaj po hostah osuši.
Nož, ta nesrečni nož je, žali, v naši bližnji okolici pred tednom dni zopet vzročil naglo neprevideno smrt. Za Boga svetega!   v kako slabo luč prišla bo naša lepa
384
w
slovenska domovina pred svetom, ako pojde še kak čas tako naprej. In! — naj reče kdo, kar hoče; če ne bodo začeli gg. sodniki pri zelenih mizah napenjati hujše strune, t. j. bolj strogo se držati §§ 134—143 kazenske postave, pobojev in klanja ne bo konca ne kraja. Uže kaže vse na to. Kaj je to res kaka kazen, če dobi morilec za svoj včasih prav peklenski zločin, na pr. 2—4 leta zapora, s tem pa pride vsaki dan k dobri tečni hrani, pozimi v toplo sobo, slednjič pa prinese iz zapora navadno še denar! Stari ljudje nam pripovedujejo, da je za časa francoskega gospodarstva po naših deželah brila vsa druga sapa. Bog nam je na pričo, da si kratko-malo ne želimo druzih gospodarjev v prelepi naši Avstriji; le naši sodniki naj postanejo bolj strogi, in če drugo ne pomaga, postave naj se poostrijo, da se kol-cem in nožem postavi meja. Ako se to ne zgodi, bo jetnišnic vedno bolj primanjkovalo.
Naša šola je zgubila po nemili smrti velikega dobrotnika. Danes iz Oomuca le sem dospevši telegram naznanja nam žalostno vest, da je naš ondi bivajoči rojak, g. Jakob Trojer, umrl. Kot prostak v domači c. kr. 17. peš-polk potrjen, vdeležil se je v letih 1848 in 1849 bojev v Italiji in na Madžarskem, postal nad-lajtenant, kasneje stopil v pokoj, ter bil zdaj uže več let kantinar v olomuški taKo zvani jezuitski vojašnici. Naša šola, ki se sme ponašati, da ima toliko raznovrstnih učnih pripomočkov, kakor malo katera druga naše dežele, in ji za-nje uže prostora primanjkuje, je prejela od rajnega mnogo lepih in znamenitih stvari v dar. Tudi farna bu-kvarnica je dobila od njega 9 vezanih zvezkov »Besednika", enako tudi naši dve cerkvi niste brez lepih spominkov na njega. Sploh je bil rajni za svoj rod in dom ves vnet, jako milo- in dobrosrčen, in je za marsikaterega prezgodaj umrl. Naj mu povrne dober in usmiljeni Bog vse to z večnim plačilom v sv. raji!
Iz Ljubljane. — Slovencem iz  srca govoril
je v današnji seji deželnega zbora starosta slovenskih poslancev, gospod Luka Svetec, povodom nujnega predloga, da naj se v deželi praznuje prihodnje leto primerno slovesno štiridesetletnica vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa. Obširneje govorimo o tej pomenljivi dogodbi našega deželnega zborovanja v poročilu iz deželnega zbora. - Na tem mestu ponavljamo samo sledeče pomenljive besede poslanca Sveteca, katere je, kakor tudi vtemeljevanje predloga, izrekel vslea soglasnega sklepa narodnega kluba deželnih poslancev Kranjskih. Besede se glase: »Narod naš ne zmenec se za neke osamljene iz tujine vnesene glasove, hoje je dežela naša uže odločno obsodila in katerih pri tej slovesni priliki nečem dalje omenjati — narod naš bode vedno nevsirašeno stal na braniku avstrijske državne ideje ter srečno svojo bodočnost iskal in nahajal v tesni zvezi z presvetlo Habsburško dinastijo.u
S to izjavo katero so vsi slovenski poslanci v zbornici sprejeli z glasnem odobravanjem, izrekli so v dostojni obliki izvoljeni,  torej  pravi  zastopniki slo-
venskega naroda, odločno obsodbo one nesrečne pisave enega slovenskega dnevnika, zoper katero so sijajno ugovarjali vsi drugi slovenski časniki in tudi eden slovenskih poslancev, kateremu je bilo po naključji prilika dana, to storiti našemu vladarju.
S tem je dokončno in veljavno izrečena sodba našega naroda, in nadejamo se le, da bodo oni odgovorni krogi, ki so prezrli preprečiti vrtoglavo pisavo, skrbeli za poroštvo, da zvani list v prihodnje ne boue več podajal orožja prav navlašč skovaoega za naše najhujše narodne in politične nasprotnike.
— Klub narodnih deželnih poslancev kranjskih imel je svoje prvo redno posvetovanje dne 28. novembra zvečer ob 6. uri v prostorih Matice slovensKe. — Začetkom seje, v kateri se je pred vsem imela ponoviti izvolitev klubovega načelništva, naprosil je sedajni klubov predsednik g. Luka Svetec na njega se ne ozirati, ker ne biva v Ljubljani in se zavolj tega klubovo posvetovanje ne more vršiti v tolikem redu, Rakor bi bilo želeti. Po tej izjavi vršila se je po listikih volitev klubovega načelnika in izvoljen je bil z večiuo glasov poslanec dr. Poki u kar. Ta je pred vsem izrekel globoko obžalovanje, da je gospod Svetec, toliko zaslužen in obče čislan starosta slovenskih poslancev — odklonil svojo izvolitev, — konečno pa je izrekel vdati se večini in prevzeti častno mesto, ako se gospod Svetec ne da pregovoriti, da ostane. Potem vršila se je volitev načelnikovih namestnikov in izvoljen je bil za prvega namestnika gosp. J. M urnik, za druzega pa gosp^ dr. vitez Bleiweis. Po tem sledilo je posvetovanje o tekočih predmetih deželnega zborovanja.