t* Največji slovenski ▼ Združenih držanh VeU* a ne leto • • leta » • ■ • 9 York celo leto Za iiOTiinrtfo celo leto GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in tike United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. list slovenskih delavcev y Ameriki. 75,000 Readers. BBS! JTgLETON: CHelsea 3—3878 No. 242. — Stev. 242. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office' at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 16, 1935. — SREDA, 16. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. ANGLEŠKA VLADA BO ZAGRENILA LAHOM ZMAGO Njihove afriške kolonije bodo odrezane od Italije AMERIKA JE ANEKTIRALA TROJE OTOKOV Vlada je anektirala otoke za zračne postojanke. — Uporabljala jih bo za polet v Avstralijo. WASHINGTON, D. C., 15. okt. — Združene države so a-nektrirale tri majhne, puste o-toke v južnem Pacifiku ter bodo na njih zgradile letališča in zračne postojanko za aeroplane za vožnjo čez Pacifik v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Aneksija otokov daleč proti jujru in ju^ozapadu od Havajskega otočja je bila včeraj naznanjena. Že .zadnji teden jih je wash i neonska vlada razglasila za ameriško ozemlje ter bodo pod upravo havajske vlade. Na vsak otok je vlada poslala štiri može kot prve nasoljence. Poslani so bdi na prošnjo urada za zračno trgovino in inuijo nalogo več mesecev opazovati vreme. Otoki so korabke čeri in posuti s peskom. Na njih je le malo vodo in nekoliko ptičev in innlo majhnega jz^rmovja. Vsled usjM'šne^a poleta velikega. aeroplana Pan-American Clipper na otok Guam je vlada izprevidela, da potrebuje se več zračnih postojank. Otoki, katere so Združene države anektirnle, so: Jar v is, 1400 milj južno od Honolulu; Baker in Howland, ki sta G0 milj narazen in lf>00 milj jugo-zapadnn od Havajskih otokov. GRKI MOLIJO ZA SVOJEGA KRALJA ATENE, Grška, 14. oktobra. — V pričakovanju, da >e kralj Jurij kmalu vrne na grški prestol, je atenski metropoli! Chvrssastornas odredil, da po vseh cerkvah verniki vsako nedeljo molijo za kralja. Metropol it bo tudi izdal odredbo, da duhovniki po vseh cerkvah pridigujejo o kralju Juriju in njegovem bratu princu Pavlu. SME. LUPESCU IZGNANA BUKAREŠTA, Romunska, 14. oktobra. — Voditelji narodne kmetske stranke z zadovoljstvom naznanjajo, da mislijo, da je njihova zahteva po reformah pognala kraljevo prijateljico Magdo Lupescu iz dežele. Voditelji stranke so na svoji seji sklenili, da nadaljujejo s svojo kampanjo za izvršitev programa, čegar konecni ciij je zlomiti kraljevo kamarilo, kateri je stala na čelu Magda Lupescu. Splošno domnevajo, da je mme. Lupescu odpotovala v Pariz* VSEPOVSOD • VELIKA DAVČNA __BREMENA Samo Virginia v preteklem letu ni uvedla novih davkov. — Uveljavljenih je bilo 1400 novih davčnih postav. WASHINGTON, 1). C., 15. oktobra. — Vse države, raznn Virginije, čije legislatura ni imela zasedanja, so preteklo leto vprizorile boj na davkoplačevalce. Raymond E. Mannings je zi narodno davčno zvezo sestavil seznani, iz katerega je razvidno, da je 47 držav uveljavilo 1400 novih davčnih postav. Med temi je 5(i {popolnoma novih davkov, 65 že ob stoječih davkov pa je bilo zvišan i h. Iz Manningovega seznama je tudi razvidno, da posamezne države niso prezrle niče-sar, kar bi moglo prinašati nove davke. Dohodninski in prekupovahii davki so vpeljani v -4 državah; davki na o-]K»jne pijače v 2(J državah; davki na margarin v 23 državah; na cigarete v 19 državah na konjske dirke v 25 državah; na dedščine v 47 državah; osebni davek v '50 državah; davek na čisti dobiček narodnih bank v .'i državah. PROŠNJA ZA 0DG0DITEV SMRTNE KAZNI Hauptmannov zagovornik prosi za odgoditev smrtne kazni. — Predlog mora priti pred celo prizivno sodišče. TRENTON, N. J., 15. okt — Zagovornik Bruno Richard Hauptmanna Egbert Rose-erans se je -zglasil pri sodniku Luther Campbellu v Jersey City ter je prosil, da je izvršitev smrtne kazni odložena, da je mogoče zadevo prinesti pred najvišje sodišče. Campbell ni hotel sam o tem odločiti in je rekel, da odločitev sodišča zahteva, da pride l>redlog (pred polno prizivno sodišče. Priziv zatrjuje, da je bila kršena Hauptmannova ustavna pravico s tem. da je generalni pravdnik David T. Wi-lentz "ščuvalno" zastopal obtožnico in da je sodišče na različne načine razpravljalo o vprašanju, kako je bil Lindbergh o v sin usmreen. Sodnik najvišjega sodišča Thomas W. Trenehard, ki je _vodil proces proti R. Haupt-mannu, bo še ta teden določil dan za Hauptmannovo usmrče-taje. Po odločitvi prizivnega sodišča mora poteči najmanj VARNOSTNI KONGRES V LOUISVILLE Predsed. Roosevelt obljubil vladno pomoč. — Kongres ima namen preprečiti nesreče na cestah. LOUISVILLE, K\\, 15. okt. — Na 24. letnem kongresu za večjo varnost po ulicah in cestah se je zbralo 7000 delegatov, ki bodo okušali določiti odredbe, po katerih bi bilo mc-goče preprečiti čim več nesreč v velikem prometu po u-licah in javnih cestah. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici na kongres zagotovil popolno vladno podporo. S posebnim povdarkom problema mnogih nesreč na javnih cestah je predsednik Roosevelt rekel v svojem pismu: "Vsakemu konstruktivnemu delovanju, ki hoče na javnih cestah rešiti človeško življenj«' ali pa poškodbe, obljubljam popolno podporo zvezne vlade." Predsednik pravi dalje, da so bodo tako zvezna vlada kot posamezne države morale zavzeti za to, da bodo ceste varnejše pred nesrečami, ako hočemo, da se smrtne nesreče zmanjšajo. Glavni govor na kongresu je imel predsednik "National Safety Couneil", John Long iz Albany. Rekel je, da hitra vožnja povzroča največ nesreč. Governor države Now Jersey, Hoffman je rekel, da preteklo leto kaže največje število prometnih nesreč ter je pozival kongres, da skuša le nesreče do leta 1940 na kakor-šenkoli način zmanjšati saj za 35 odstotkov. RUSKIPR0TEST PROTI JAPONSKI J a p o n s ka predlagala skupno komisijo za določitev meje. — Japonska trditev se razlikuje od ruske. ROOSEVELT SPREJEL CO LUMBIJSKEGA GOVER-NERJA BALBOA, Panama, 15. okt. — Predsednik Roosevelt je na križarki Houston, ko je bila zasidrana pri Perlas otokih, sprejel panamskega governerja polkovnika Juliana Schleya. Predsednik je tudi prejjel mnogo pošte, ki mu jo je pripeljal rušilec Manley, ki je na morju prestregel parnik Grace parobrodne družbe Santa Elena. Predsednik se ne bo peljal skozi Panamski kanal pred četrtkom ali petkom. deset dni, predno more biti znova izrečena smrtna obsodba. Ako bo ugodeno Rosecran-sovemu predlogu, bo Hupt-mannovo usmrčenje odgodeno, dokler o tem ne razsodi najvišje sodišče v WasMngtonu. TOKIO, Japonska, 15. okt.— Japonski zunanji minister Ko-ki Hirota je ruskemu poslaniku Konstantinu Jurenevu predlagal, da obe vladi imenujete skupno komisijo, ki bo določila mejo med Mandžurijo in Sibirijo. Ker je ta predlog popolnoma nov, ga je Jurenev enoročil v Moskvo. Do sedaj so se Rusi izogibali vprašanja glede določitve meje. Ruska vlada je predlagala, da je postavljena komisija, ki naj bi preiskovala obmejne spopade in jih preprečila. O-benem pa ruska vlada tudi trdi, da je meja med Mandžurijo in Sibirijo natančno določena in zaznamovana. Glavni zastopnik japonskega urada Kiji Anau je nedavno zatrjeval, da je Rusija v resnici priznala Maneukuo. Ako sedaj Rusija dovoli, da se meja nanovo določi, tedaj bo to priznanje popolno. Hirota je stavil japonski predlog, ko mu je poslanik Jurenev vročil protest glede obmejnih spopadov med ruskimi in mančukuanskimi vojaki. O-pozoril ga je na spopade z dne H., 8., in 12. oktobra ter je trdil, da so mančukanski vojaki pod japonskimi častniki kršili mejo in da so streljali na rusko stražo blizu Pogra nična je. Hirota pa mu jo odgovoril, da j«' prejol samo uradno poročilo, da je Ct. oktobra ruska kavalerijska straža petih ali šestih mož streljala na manču-kuausko stražo 10 mož pol milje od meje v Mančuko. Rusi so se tedaj umaknili, ko so Jajjonci pričeli na nje streljati, pozneje pa so se zopet vrnili, 12 mož. ter so izzivali Manču-kuance eno miljo v mančuku-anskem ozmelju. Obe stranki ste pričeli streljati, slednjič pa so se Rusi umaknili. MOSKVA, Rusija, 15. okt.— Četudi smatrata sovjetska in japonska vlada zadnje spopade ob mandžursko-ruski mpji za zelo resne, vendar se obe stranki skrbno ogibljete govoriti o vojni. Sovjetska vlada čaka od Japonske odgovor na ruski protest. Japonski poslanik v Moskvi pravi, če so mančukanski vojaki pod japonskimi častniki kršili mejo in so streljali na rusko obmejno stražo, tedaj tega niso storili po navodilu iz Tokia. Ako bi pred nekaj leti prišlo do sličnega spopada, tedaj bi rusko časopisje glasno 'protestiralo, sedaj pa časopisi v Moskvi dogodka niti ne omenjajo in tudi o njem me razpravljajo. Jasno je, da so odnosa j i med o-bema državamara mnogo manj ZAPADNI SVET ZAHTEVA MIR Hull govori v imenu 21 ameriških držav.—Poživlja ostali svet, da se ravna po panameriškem zgledu. WASHINGTON, 1). C., 15. okt. — Z izjavo, da je ves za-padni svet odločen v tem, da varuje mir. je državni tajnik Cordell Hull pozival osta!i svet, da dela isto. Hull je imel svoj govor na drugem splošnem zborovanju pa nameri škega ustanove za zemljepis je in zgodovino. Xe d a bi imenoval abesinsko-italijanski spor, je Hull rekel, da preteči položaj drugod pomeni za Ameriko resno svarilo. 4 * Upat i pa snomo," jo mod drugim rekel državni tajnik, "da se bodo kmalu vsi narodi za vedno obrnili od barbarskega vojnega orodja in da bodo sumničenja, nezaupnost in sebične ambicije za vedno izginile. "Kor vom, kako zelo so državo in narodi Severne in Južno Amerike vdani miru, som pro-pričan, da govorim za vso, ako v imenu naših 21 narodov izjavim, da smo odločni v tem, da obdržimo mir in da pozove-mo ostali svet, da stori isto." Mir in duh prijateljskega panameriškega sodelovanja sta po Hullovi izjavi dala svetu pouk in državni tajnik smatra sedaj za dolžnost zapadnega sveta, da nosi pred drugimi luč civilizacije. "Na grožnje nesporazuma in vojne," je rekol Hull, "naj bi narodi obeh Amerik odgovorili z odločno skupnostjo duha, v katerem se nikdo ne boji napada in ga tudi ne namerava." "S to politiko," je rekel Hull "bo za na sprišla priložnost in mogoče tudi odgovornost, da svetu obdržimo blagoslov civilizacije in človeškemu napredku pomagamo do novih višin. "Pregled naših sredstev jasno kaže, da je bila položena podlaga in da je na razpolago materjal. s katerim je mogoče v Ameriki postaviti večjo civilizacijo, kot pa je bila stara." PREMOGARSKA STAVKA V ANGLIJI NEWTON, Wales, Anglija, 15. oktobra. — Premogarska stavka 191 rudarjev se je povečala, ko je v Nine Mile Col-lierv v Newportu ostalo v rovih* 250 rudarjev. Okoli 2000 rudarjev pa je za stavkalo izven rovov v protest proti ne-zaposljevanju neunijskih delavcev. napeti in Moskva je prepričana, da bo ta spor poravnan brez resnih posledic. PAR TISOČ ITALIJAN. VOJAKOV JE ŠLO V PAST, KI SO JIM JO SPRETNO NASTAVILI ABESINCI Iz jijige poročajo, da je pri gori Mussa Ali zašlo več tisoč italijanskih vojakov v past, ki so jim jo spretno nastavili Abesinci. Nahajajo se na visoki planoti, obdani od gora ter so na milost in nemilost izročeni divjemu plemenu Danakilov. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da jih bo zadela isla usoda kot je zadela 7000 Italijanov pri Adowi leta I 896, ki so jih Abesinci poklali do zadnjega moža. PRAZNOVANJE ZMAGE Ko je dospela v Adowo vest, da je padlo "sveto mesto** Aksum, bi bila italijanska posadka kmalu podivjala od samega veselja. V cerkvi je bila zahvalna maša, katere se je udeležil tudi vrhovni poveljnik italijanske armade v Abesiniji, general E. de Bono. Italijani skušajo skleniti prijateljstvo z abesinsko duhovščino, ki ima pri narodu velik vpliv. ANGLIJA ČAKA Napetost, ki je nastala zaradi italijansko-abesin-ske vojne med Anglijo in Italijo, se je znatno povečala. Obe državi čakata in skrbno pazita, kaj bo druga storila. Anglija noče uvesti nikakih mirovnih pogajanj, dokler Italija ne odpokliče svojih armad iz Abesini-ie in Libije. Italija pa noče prenehati z vojno, dokler Liga narodov ne prekliče sankcij, ki jih je uveljavila proti nji. Anglija je pripravljena dovoliti Italiji majhen kos abesinskega ozemlja, toda Italija mora dati Abesiniji pot do morja. ANGLE2I BODO ZABLOKIRALI RDEČE MORJE Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo Anglija zablokirala Rdeče morje ter s tem odrezala Italijo od njenih afriških kolonij, če bo Mussolini z orožjem zavzel Abesinijo. - je pred par dnevi sporočil laškemu poslaniku / Londonu neki zastopnik angleške vlade. Dostavil je, da Anglija pod nobenim pogojem ne bo trpela italijanske vojaške nadvlade nad Abesinijo ali nad Sredozemskim morjem. ANGLEŠKI MANEVRI Včeraj so se začeli med / leksandrijo v Egiptu in Port Saidom, pristaniščem na severnem koncu Sueškega kanala, veliki angleški mornariški manevri. Udeležuje se jih trideset velikih angleških bojnih ladij, veliko število torpednih rušilcev, dve matični ladji za mornariška letala in submarini. Ob obeh vhodih v Sueški prekop je močna angleška mornariška sila, ki čaka povelja, kdaj bo treba prekop zapreti in onemogočiti Italijanom pošiljanje moštva, orožja in vojnega materi jala v Vzhodno Afriko. ITALIJANSKA LETALA V AKCIJI Italijani prodirajo s severa in z juga v Abesinijo. Prodiranje jim omogočajo letala, ki sipljejo smrt na vojaštvo in abesinsko civilno prebivalstvo. Na severu so bombardirali vojaško taborišče pri Makale, na jugu pa Harar in Diredavo. Ameriški poslanik Van H. Engert je ponovno pozval vse ženske, otroke in Amerikance, ki so brez posla, naj nemudoma zapuste Abesinijo. To se je zgodilo vsedtega, ker je nevarnost, da lahko vsak hip pade železniška proga med Addis Ababa in Džibuti v italijanske roke. ^ GLrA 8 "SARO D A " New York, Wednesday, October 16, 1935 1 t% Gla* Naroda" s j 0«Md sad PnbUrtMd fef blotemc publishing company |a 0»ip—hi), L Bencdlk, Treat. of ibort officers: New Yffc City. R X. GLA 8 NARODA" (T«Im «f Ik* I*Mpte) Pwr Hicept Smtoyn jmfl Holhiayi" 8a New X Be pol lete Za tnoKBiattofli Za pol leta «... aa celo lato u..u 9?j00 17.00 -— f&flO Snbecrlptloa Yearly 90.00 Advertteeewnt on Agreement ^Olaa Naroda** lifceia. *mkl dan teragaji nedelj la pramltoe. UopUl btea podpisa In oeebnoatl ae ne prloMuJeJo. Denar Daj m blmforoti •oMljaU po Money Older. Pri spremembi kraja MroCniMtfr, prosimo, da m mm tudi prejjžpje MralUče neaaanl. da Mtrejen^d^o •^BLAfl NARODA", ti« W. 18tfa Street, New X«*. N. X. CHelaea I—IS7* LASKI KRALJ IN MUSSOLINI m^m T Tekom vsake vojne gre časniškim poročevalcem pšenica v klasje. Tako je bilo med svetovno vojno in tako je seda] ko so si Italijani in Abesinci v laseh. Časopisje je polno poročil, resničnih in neresničnih. Tako so naprimer nekateri francoski listi vzeli pred par dnevi na piko italijanskega kralja Victorja Emanuela in italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Take in slične novice trosijo v svet: — Laški kralj je prepričan, da je napočil ugoden trenutek, da se zopet loti državnih poslov; ko je imel poveljujoči goneral v Adowi po zavzetju mesta navdušen govor, je proslavljal samo italijanskega kralja, Mussolinija pa ni niti z besedo omenil, česar posledica je bila, da je bil general kazensko prestavljen; italijanski prestolonaslednik se je aprl z Mussolinijem; visoki častniki se ne strinjajo z Mussolini je vimi vojnimi načrti itd. Taka in podobna poročila so v devetdesetih izmed sto slučajev neresnična. Kralj Viktor Emanuel gotovo ne igra v zgodovini posebne vloge ter se ne da v duševnem ]>ogledu primerjati z od-ličnjaki sedanje dobe. Svojega očeta in starega očeta v ničemur ne dosega, navzlic temu je pa gotovo toliko pameten, da *e ne bo lotil Mussolinija v trenutku, ko je usoda Italije na kocki, kajti lahkomiselno iz trte izvita vojna bo odločila usodo Italije. Kralj lahko raka, saj čaka že trinajst let. Z usodo Italije se bo namreč odločila tudi usoda diktatorja. Ko so leta 1922 "prodirali" črnosrajčniki proti Rimu, so nekateri generali kralju svetovali, naj naperi proti fašistom strojne puške, on pa ni hotel tega storiti. Mussolinija je sprejel kot ministrskega predsednika in anu dovolil, da je po treh letih razpustil parlament in odpravil parlamentarni sistem. Mogoče vlada med Mussolinijem in kraljem kako nesoglasje, dvomljivo je pa, da bi prišlo v teh kritičnih dneh med njima do zloma. C'e je v Italiji kak organiziran razred nezadovoljne-žev, so to armadni častniki, ki so bili vedno zvesti savojski hiši ter so vsrkdar branili pravce krone. S svojimi fašističnimi legijami je pa Mussolini ustvaril protiutež proti italijanski armadi. S te strani se mu ni treba bati odpora, ker je armada čez glavo zaposlena v Afriki. Če bo Mussolini strmoglavi jen, se bo zgodilo ob koncu afriške pustolovščine, ne pa ob njenem začetku. Kralj lahko čaka. Čimbolj bo narod z Mussolinijem nezadovoljen, temveč je bo njegovo zaupanje v kralja. 777/7 I. AMI EST SLOVENE DAILY IN U. S. A, SAMOMOR DUŠEVNO BOLNE 2ENE PTUJ, 30 sept. — Danes je pretresel vso tuk okolico grozen samomor 451etne Vrlovič Amalije, žene signalnega mojstra Vrloviča Konrada ter ma-:tere treh nepreskrbljenih otrok v starosti 8 do 12 let, stanujoče v čuvajnici št. 12 na Spodnjem Bregu pri Ptuju. — Amalija je bila zaradi duševne bolezni že v umobolnici, iz katere pa se je v izboljšanem stanju pred letom dni vrnila. Pred dnevi pa se ji je stanje zopet poslabšalo. Danes ponoči je zelo nemirno spala ter večkrat vstala iz postelje, kamor pa se je na prigovarjanje moža zopet povrnila. Zjutraj okrog pol 5. pa je vstala in pričela niesiti kruh. Ko pa je kmalu po 5. uri privozil iz Ptuja proti Mariboru osebni vlak in jo je mož pustil samo brez nadzorstva, ker je videl, da mimo opravlja svoje delo, je skočila na progo in legla pod vlak tik čujavnice. Vlak ji je odrezal glavo in ji razmesaril vse telo. USODNE POSLEDICE NAKLJUČJA S PETROLEJKO MARIBOR, 2. okt. — Družina posestnika Alojza Dvoršaka pri Sv. Petru pri Mariboru bi bila davi skoraj zgorela po nesrečnem naključju. Zaradi nujnih opravkov je gospodinja A-malija vstala že ob 2. zjutraj. Po naključju ji je padla iz rok petrolejka in v sobi je začelo goreti. V paničnem strahu je dvignila mati iz postelje kletnega sinčka Ivana, da bi rešila najprej njega. Skozi plamen je z otrokom sicer prišla na prosto, zunaj pa je obležala vsa opečena. IMETJE ZA2GAL IN SE USTRELIL DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO $ Z.IS--Din. 101 • SJS_____Din. t00 $ 1M ____Din. HO •11.15 - Din. 50« ___- Din. 1000 —Din. 2000 him ▼ ITALIJO • +A5 .......... Lir 100 HAS---------Lir 200 144.40__________________lir 600 S88.20 .......... Ur 1000 JlTI--, Lir 9000 -------- Ur 2000 KER BE CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE 1 OENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ▼oCjlb meakov kot sgoraj hatoOOiio, bodlU ? ali Utah dovoljujemo le boljo pogoje. tlOJf 3LOVEMC PUBLISHING COMPANY »GU* Narod*" . ..... KX MARIBOR, 30. sept. — Sno-či se je pripetil na Janževi gori 66 pri Selnici ob Dravi pretresljiv dogodek. Okrog pol 10. zvečer se planili proti nebu ognjeni zublji iz gospodarskega poslopja in s upe posestnika Ivana Seršena. Strehi obeh poslopij je zajel plamen istočasno ter j*» bilo jasno, da jih je nekdo nalašč zažgal. Ko so bili vsi domači in sosedje preplašeni vsled ognja in so skušali gasiti in reševati zdaj to, zdaj ono so pogrešali domačega gospodarja, 56-letncga Ivana Seršena. Okrog 10. ponoči, pol ure po izbruhu požara, ki je med tem upepelil obe poslopji do tal, pa je odjeknil iz bližnjega gozda nenadoma strel iz puške Ljudje so domnevali, da je strel v zvezi z odstranitvijo gospodarja Seršena in s požarom ter so naglo odhiteli v gozd, kjer so našli kakih 150 metrov od domačije truplo pogrešanega. Seršen si je pognal iz dvocevne puške strel v prsi ter obležal pri priči mrtev. Pokojnik se je pred leti priženil na svojo sedanjo domačijo. Poročil je vdovo z dvema, sedaj že odraslima otrokoma. Zakon ni bil srečen. Včeraj so se pri j Seršenovih sprli. V najhujši jezi je planil Seršen iz hiše ter zažgal gospodarsko poslopje in šupo. Povzročil je s tem škode nad 10,000 Din. Ko je videl, da objemajo plameni domačijo in ni nobene rešitve, je obupal, vzel puško ter se v bližnjem gozdu ustrelil. DVE ŽRTVI ŠPORTA LJUBLJANA, 1. okt. — Pri nedeljski motorski dirki na ljubljanski Grad se je smrtno ponesrečil znani športnik in a-materski plesni mojster Stane Seunig, lastnik trgovine z usnjem na Starem 'trgu št. 7j pri vrnitvi .s Turjaka pa se je s kolesom smrtno ponesnečil zobotehnik Ivan Novak, ki je včeraj zjutraj ob 8.30 v bolšni-ci podlegel poškodbam. Stane Seunig je bil znan ljubitelj s|>orta. Petnajst metrov pred ciljem je izgubil oblast nad motorjem in se zaletel v brzojavni drog. Utrlo mu je lobanjo in je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. Star j«' bil komaj 30 let. Ljubitelj športa je bil tudi zobotehnik Ivan Novak, ki je šel v nedeljo v družbi svojih prijateljev na izlet na Turjak. Proti večeru so se dobre volji* vračali proti Ljubljani. Novaku je nekoliko nagajalo kolo, kar je bilo menda vzrok nesreče, da je s kolesom zadel ob ob- GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. PRISILNA ZENITEV V MEHIKI cestni kamen in padel s kolesa. Takoj je obležal nezavesten. Prijatelji 1» jm»1 !>. zvečer prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so dognali, da mu je dvakrat počila lobanja. MEXICO CITY, Mehika, 14. oktobra. — Union de Jove-ne- Revolucionarios je naprosila kongres, da sprejme postavo, po kateri je ženitev obvezna za dekleta nad 18 let in za moške nad 25 let. Obenem pa organizacija tudi zahteva, da ženske niso nameščene v vladnih uradih. DIABETIČNI—VARUJTE SE! Peter Zgaga PREPROSTO, UČINKOVITO, TODA NESRAMNO SREDSTVO ROPARSKI UMOR V BRZEM VLAKU Mednarodne policijske oblasti so mrzlično na delu, da bi pojasnile skrivnosten umor, ki se je primeril v brzem vlaku Dunaj-Pariz blizu Admouta. Strojevodja nekega osebnega vlaka, ki pride zjutraj ob šestih v Admont, j«« opazil v bližini postaje Frauenl»erg poles: tračnic žensko truplo. Obvestil je o tem bližnjo postajo in orožištvo. Kakšnih G km od mrliča so našli čevlje, ročno torbico in šal žrtve. Ročna torbica je bila izpraznjena, v nji je bil samo še potni !i*t. ki se je glasil na ime rumnnske državljanke Marij«* Furca<;mu, ravnateljice ženske obrtne šole v Bukarešti in soproge polkovnika. Umorjen k a je potovala v Pariz. Preiskava, ki so jo uvedle avstrijske oblasti, je pokazala, da je postala Rmnunka žrtev zločina, po vsej priliki roparskega umora. Ni pa mogoče u-gotoviti, če je storilce umoril svojo žrtev v vlaku med vožnjo ali drugače. Podoba je, da jo je tudi pahnil od zadaj iz drvečega vlaka. Ugotovili so, da ima žena runmnskega polkovnika zlomljenih osem reber in rano nad desnim očesom. Brzi vlak Dunaj-Pariz, v katerem se je domnevno odigral drzni zločin, je imel v nedeljo ponoči osem vagonov in je vozil približno 200 potnikov. Nihče izmed vlakospremnega osebja ni opazil med vožnjo kaj sumljivega. Ga. Fareasauu se je vozila v kupeju TT. razreda, v njenem vozu je bilo malo sopotnikov. Umorjen k a, ki je bila sama v oddelku, je očivid- 110 legla k počitku in si ni pri t« m niti >ezu!a čevljev. Umor j«- moral izvršiti med 12. in TW minuto ]>o polnoči. Sprevodnik .Toliann Draxler, ki je spremljal vagon 11. razreda. je izjavil, da je videl o-koln |»o!noči, ko se je vlak 1 • 1 i -žal Admontu, na hodniku vagona. v katerem se je vozila Ruimmka. krepkega, kakšnih 2.~> let starega moškega rjavili, nazaj pačesnnih las v rumenkastem puloverju. Potnik je pokazal vozni listek Megy«*sha-lom-Bueh- in je kmalu nato izginil iz vlaka. Zdi da se je razvila med morilcem iti žrtvijo obupna borba. med katero j<- odtrgal napadalec Rumunki z obleke plav gumb, dočini je napadenka zgrabila napadalca za lase. ki so jih n:»š|i v njeni pesti. Močan sunek na je moral Rumun ko izpodne-ti. da je padla ali pa j<» je sunil morilec skozi va-gonska vrata na prosto, da je obležala ob progi. Storilec je takoj pometal efekte skozi va-gonsko okno. moral pa je pustiti dva kovčega prtljage nedotaknjena. da je hitreje vzel pot pod noge. Av>trijska policija je oil redila zaradi drznega roparskega umora vsestransko preiskavo. Sumijo, da je izvršil zločin neki madžarski študent. Piše Dr. Jolm L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. naroČite se na "glas naroda". NA.TYEr.TI SLO VENSKI DNEVNIK V /DR . DRŽAVAH. Žalibog mnogi ljudje, ki *.-majo sladkorno bolezen (diabetes) -e pustijo še vedno za-nasamariti od laži-zd ravni kov in prodajalcev patentnih medicin, ki baje imajo posebne le-ke, da ni treba bolniku pazili na posebno dijeto (prehrano) in leči t i se z insulinom. Res je, da imamo lahke slučaje sladkorne bolezni, zlasti pri starejših osebah, kjer st more bolezen kontrolirati brez insulina, le - posebno pažnjo na prehrano. V večini slučajev pa zdravniki rabijo insulin. kajti potem zdravnik more uživati zadostno zdravo hrano in mu ni treba stradati. Nekatere mineralne vode se močno oglašujejo kot koristne za lečenje sladkorne bolezni, bejstvo pa je, da niso od ni-j kake posebne koristi. Zeliščni čaji se prodaje jo za diabetične bolnike. Tudi ti niso od ni-kake koristi. Nekateri brezvestni šušmarji nasvetujejo bolnikom, naj vržejo proč si-ringe za insulin in mesto tega naj jemljejo nekake tablete aii pilee skozi usta, ki so baje dobro nadomestilo za insulin. — Imamo tudi nekoliko takozva-nili zdravstvenih zavodov, ki nudijo lečenje po pošti, pa kakšenkrat pošiljajo pacijcn-tu vprašalno polo, ki jo naj izpolni. kakšenkrat pa nudijo j pregled urine. Nato "zavod" pošilja bolniku nekatere leke za en me-ec ali dva. To se seveda pošilja C. * >. 1>. Ne morem zadosti posvariti proti takim Icčenjem. Nikar ne verujte v nikak oglas t" sorte. Zaupajte le svojemu zdravniku. Ako njega ubogate, najdete kmalu, da morete dobro uspevati vzlic sladkorni bolezni. Kmalu se naučite, kako urediti svojo prehrano po naročilu zdravnika in tudi kako jemati insulin. Varujte se pred oglašuj očimi šiišmarji in patentnimi leki. PREDSEDNIKOVO POTOVANJE PO ZAPADU Ko je dospel posebni predsednikov vlak v Fi emont, Nebraska, je pozdravilo Roosevelta nad petnajst tisoč prebivalcev. Predsednik je imel kratek govor, nakar se je odpeljal dalje proti Zapadu. Slučajno sem zvedel za svojevrsten primer, kako se j^ hišni posestnik iznebil neljubega soseda. Zgodilo se je pred sedmimi ali osmimi leti, ko so v okolici New Yorka rasle hiše iz tal kakor gobe. Drage so bile, pa jo je vendar hotel vsakdo imeti. V bližini Jamaiee je imel po-staren Šved lepo posestvo, meječe na deset ali dvajset praznih lotov, ki pa niso bili njegovi. Nekega dne opazi na lotih agenta in čokatega črnolasega moža, očividno Italijana. Par dni zatem je zvedel, da je Italijan kupil lot in da namerava na njem postaviti hišo. Starec se je zgrozil: — Italijana, da bi imel za soseda? Nak, za ves svet ne! Toda, kaj je hotel. Lot, ki je bil oddaljen dobrih dvajset čevljev od njegovega sveta, je bil prodan, in novi lastnik je smel početi ž njim, karkoli je hotel. Prišel je zemljemerec, premeril in zabil štiri količke. Naslednjega dne so dospeli delavci s parno lopato in začeli kopati. Globoko so kopali. Hi-la je namreč prohibicija, Italijan je pa hotel imeti visoko in prostorno klet. Stari Šved se ni prikazal Iz hiše, skozi napol zastrto okno je pa pazilo motril, kako delo napreduje. Vso je kazalo, da ne bo lesena hiša, pač pa zidana. Starec je bil še bolj zadovoljen. Delo je šlo zidarjem hitro izpod rok. Italijan, ki je bil najbrž kje zaposlen, je prišel sleherni večer pogledat, kako mu raste dom. Ko so bili vstavljeni k vi rji za okna v prvem nadstropju, je prišel Šved prvič v bližino, pogledal to in oi.o in začel sumljivo majati z glavo. Vrnil se je v svojo hišo iti se kmalu pojavil z mero ter j" meril in meril razdaljo med svojim posestvom in novim poslopjem. Ko se je dodobra prepričal, da iii nekaj v redu, je rekel zidarjem, da skorogotovo zidajo na njegovem svetu. Se istega večera je tudi Italijanu precej odločno izrazil svojo sumiijo. Italijan je bil koj ves v ognju, češ, da ni res, da ni mogoče, da je bilo vse natančno premerjeno in da je vsaka pomota izključena. Beseda je dala besedo, soseda sta se sprla in ni dosti manjkalo, da se nista stepla. Naslednjega dne pripelje Šved svojega, Italijan pa svojega zemljemerca. Zemljemer-ca sta merila in izmerila, da je Italijanovo poslopje res pol čevlja na Švedovi zemlji. Italijan je ostrmel, Šved pa zamrmral: — Saj se mi je zdelo. Zidarji :*o prenehali z delom. Prihajali so še drugi zemljemerci, nazadnje pa cele komisrje. Toda nobena ni mogla ovreči dejstva, da je Italijan zidal na Švedovem svetu. Tista hiša ni bila nikdar dograjena. Še danes po sedmih ali osmih letih je videti njene pričetke oziroma ostanke, in stari Šved nima italijanskega soseda. Kdo ve, če ga kaj peče vest, ker je bil ponoči t#ko prestavil količke, da sta bila dva za čevelj na njegovem svetu? Videl ga ni nihče, dokazov ni nobenih, toda vsa okolica je mnenja, da jih je. "GLAS NARODA " New York, Wednesday, October 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. Ss X TRISTAN BERNARD GOSPODSKI RAVNATELJ Spominjamo se Se mogoče tatvine v vlaku, ki pelje v St.-Geimain. Tedaj je bila baronica II. zaspala v vagonu, kjer sta bila še dva mlada človeka, kij ju pa lmronicu skoraj ni opazila. Ob prihodu v Pariz ni bilo razen nje nikogar več v vagonu, a njene torbice, kjer so bili i dragulji in bankovci, tudi ni bilo več. Ist«*ga dne so ob desetih dopoldne sporočili glavnemu bla-| gajniku zavarovalnice zoper J tatvino, družl^ "Hornies" da je prišla baronica H. Družba "Hermes" ima na buljvarju Hausmann v lepi palači skozi tri nadstropja svoje prostore. Mlada gospa je koj povedala svoje ime, čim je bila pri blagajniku. Pokazala je tudi časopisni članek, kjer je bila opisana njena nesreča. Zaeno je pokazala zavarovalno polico, ki jo je dobila pred osmimi leti. Uradnik ji je povedal, da ji bodo brez dvoma izplačali zavarovalnino, saj so listine vse v redu. "Že, toda kdaj? V moji torbici niso bili samo dragulji, marveč tudi bankovci, ves denar. ki sem pa. imela. Ta denar sem včeraj dvignila v banki, ker se i lanes odpeljem naprej. V vagonu imam že sedež pripravljen." "Vam bomo pa denar poslali," je delal uslužni blagajnik. je podjetje zmeraj pripravljeno, da izplača zavarovalnine čim prej, da povedo na^i zavarovanci, kako naglo prejmejo pri nas izplačila. Vendar je treba izpolniti se neke obveznosti, za katere potrebujemo najmanj osem dni časa.** 4 4 Osem dni!" je obupno vzkliknila mlada gospa. "Ah ni mogoče, da bi te obveznosti pospešili?" 44Gospa, bodite prepričani, da bomo storili vse, da vam, ust režemo. In če si prilirami-liio oseminštirideset ur." "Ah, kako neprijetno," je vzkliknila gospa. "Nikogar mojih svojcev ni zdaj v Parizu. Ali bi mogla govoriti z ravnateljem?" "Ravnatelj je v pisarni. Vse kar morem storiti za vas, je le to, da vas odvedeni k njemu." Ravnatelj je bil odličen gospod, niti mlad niti star. Prezgodaj osiveli lasje so mu le na redko pokrivali glavo. Ko je gospo pazljivo poslušal, je pregledal polico. Baronica ni prinesla s seboj potrdilo o plačevanju obrokov, a bilo je vse v redu, kar je blagajnik tudi potrdil. "Da boste prepričani, kako vam je naša družim naklonjena," je uslužno dejal ravnatelj, "vam bomo še danes popoldne poslali teh petinštirideset tisoč frankov v stanovanje." "Dobro," je dejal baronica, "dobro — bom pa telefonirala hišniku, naj odklene moje stanovanje, ker se je vse slažab-ništvo že odpeljalo — in tudi jaz bom ondi da sprejmem vašega uradnika." "Oprostite, da vas nadlegujem," je rekel ravnatelj. "Nič za to," je odvrnila baronica. 44 Imam Se nekaj opravkov, ki jih bom sotlej ..." 44 Ali ni vse tako, kakor bi si želeli?" je vprašal ravnatelj. "Pač," je odvrnila gospa. "Čakajte, gospa ... Kako bi vam prihranil trud . . . Gospod Mignon," se je obrnil do blagajnika, "ali imate dovolj denarja v blagajni, da bi gospej baronici izplačali vsoto!" Blagajnik je pomislil. 44 Lahko bi dal ček . . . gospa bi ga do dvanajstih lahko v banki vnovčila." "Morda bi vi koga poslali v banko?" "Bom že sama šla," je rekla gospa. "Nikakor — ne trudite se — je le pet minut od tu! Bomo poslali tja kakega uradnika, vrospod Afignon bo pa napisal potrdilo." Baronica je ostala ta čas pri ravnatelju in mu pripovedovala o svoji nezgodi. Povedala mu je, kako je kmalu, ko se je začel vlak pomikati, v vagona zaspala in kako grozno se je prestrašila, ko je, prišedši v Pariz, pogrešila svojo torbico. Komaj je nehala pripovedovali, ko je bil blagajnik z bankovci in s potrdilom že nazaj. Baronica se je podpisala. "Zdaj bom pa že bolje pazila," je rekla, ko je devala bankovce v torbico. "Takole je treba delati propagando," je rekel ravnatelj blagajniku. 4 4 Takale ljubezniva uslužnost je pač najboljša reklama." Popoldne so listi .še dalje poročali o tatvini v vlaku iz Saint Germaiua. Ko je blagajnik razgrnil časopis, ki so ga mu ob štirih prinesli v pisarno, je ves prestrašen planil pokonci. Baronica je ondi navajala vse dragulje in bankovce in listnico, ki so je bili ukradeni. "Kaj naj to pomeni," se je vprašal, "saj nam je zjutraj prinesla polico." Nesel je časopis k ravnatelju. "Kaj pa je to!" je vzkliknil tudi ravnatelj. Nekakšna rahla in medla sumnja ga je prevzela "Bodite še tiho, gospod Misrnon. Ali je moj avto spodaj?" Cez deset minut je bil ravnatelj pri baronici H. na stanovanju, ki je bilo napisano na polici. 44Ali je kdo pri baronici doma?" 44Seveda," je odvrnil vratar. "Uboga gospa je vsa iz sebe radi včeraj snega dogodka. Zdravnik je bil tu, ni ji dobro." Ravnatelja je sprejela a dognal je, da se je spremenila. Najmanj za deset let se je postarala. tudi dosti manjša je bila in niti ena njena poteza ga ni spominjala ljubke baronice, ki je bila dopoldne pri njem. Družba se ni upirala in je še enkrat izplačala vso zavarovalnino — zdaj pravi, resnični žrtvi tatvine. Bržkone je precejšen del vsote poravnal ravnatelj iz lastnega žepa. Kesneje se je ravnatelj večkrat z otožnostjo spominjal mlade tatiein se ti toliko-krat priporočila! Ti, ki si pretrpela toliko bolečin in si zdaj tako proslavljena in si naredila toliko čudežev za potrte in bedne — pomagaj mi! Stori, da uidein tej nevarnosti, daj, da se nedotaknjena suidem s svojo materjo, o Mati Gospodova, in obetam ti, da ostanem devica, odpovedujem se na veke onemu svojemu u-božčku, zato da bom vedno samo tvoja." Izgovorivši te besede je sklonila glavo ter si položila molek okrog vratu, skoro kakor v znamenje posvečenja in varstva obenem, kot bojno opravo nove vojske, v katero se je vpisala. Ko je sedla spet na tla, je začutila, da ji stopa v dušo neka mirnost in obširnejše zaupanje. Spomnila se je one besede "jutri", ki jo je ponovil neznani mogoenik in zdelo se ji je, da šlisi iz te besede obljubo rešitve. Po tolikih bojih utrujeni čuti so v tej miselni pomirjeuosti polagoma zadremali in končno se je že proti dnevu polastilo Lucije, ki ji je ime njene zaščitniee ne popolnoma izgovorjeno zamrlo na ustnah, globoko in neprekinjeno spanje. Toda v istem gradil je bil še nekdo, ki bi bil rad prav tako zaspal, a ni mogel. Ko je bil go spod odšel ali skoro zbežal od Lucije, ukazal pripraviti večerjo zanjo in je še zmerom z nje no sliko v duši in z odnievaujem njenih besedi v ušesu napravil običajni obisk na nekaterih mestih v gradu, se je umaknil v svojo sobo ter se v veliki naglici zaklenil vanjo, kakor bi se moral zakopati v jarek pred četo sovražnikov; prav tako naglo se je nato slekel in legel v postelj. Toda tista podoba. ki je stala živa pred njim kakor še nikoli, se je zdelo, da je ta hip rekla: Ne boš spal. — Kakšna nora ženska radovednost, da bi jo videl, me je obšla? — je pomislil. — Prav pravi Jastreb, ta sirova živina, da človek ni več možak; res je: člo- vek ni več možak!... Jaz?... I>a nisem več možak, jaz? Kaj pa je bilo? Kateri vrag me jaše? Kaj je novega? Ali nisem vedel že davno prej, da ženske vreščijo? Tudi moški vreščijo včasih, ko se ne morejo upreti. Kaj vra-•ga! Ali nisem še nikdar slišal, kako ženske besv-kajo! — In ne da bi se bil Bog ve kaj trudil brskati po svojem spominu, mu je ta sam osvežil več nego en slučaj, ko ga ne molitve ne tožbe niso prav nič odvrnile, da ne bi bil izvedel svojih sklepov. Toda obnavljanje spominov na taka podjetja ne le da mu ni povrnilo one trdnosti, ki mu je že manjkala, da bi izvedel tudi to, ne le da mu ni pogasilo v duši onega nadležnega usmiljenja, temveč je celo vzbujalo v njem nekakšen strah in neko nerazumljivo besnost kesanja, tako da je občutil kot olajšanje, ko se je vrnil k oni prvi Lueijini podobi, proti kateri j«' bil skušal utrditi svoj pogum. — Ona živi, — je pomislil; — ona je tu; še je čas, lahko ji rečem: "Pojdite, bodite veseli!" — Lahko vidim, kako se ji obraz spremeni, in ji lahko tudi rečem: "Odpustite mi?" — Jaz naj prosim od-puščenja? Žensko? Jaz...! Ah. in vendar, bi si mogel z eno besedo, s tako besedo pomagati, če bi mogel odložiti to vražje breme, bi jo izgovoril, ah, čutim, da bi jo izgovoril! Kako daleč sem prišel! Nisem več mož, nisem več mož!... Proč!... — je rekel nato ter se besno obračal v postelji, ki je postala trda, trda, pod odejami, ki so postale težke, težke. — Proo' To so neumnosti, ki so mi že večkrat rojile po glavi. Minilo bo tudi zdaj. — In da bi minilo, je v mislih iskal kako važno zadevo izmed onih, ki so ga močno zanimale, da bi se ji ves posvetil: toda našel ni nobene. Vse >c mu je zdelo spremenjeno: kar je druge krati najsilneje podžigalo njegove želje, ga ni zdaj prav nič več mikalo; strast je bila zdaj kakor konj, ki se nenadoma upre radi kakšne sence, in ni hotela več nikamor naprej. (Dalje prihodnjiSJ ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati 'Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ^Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 637 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Km i na ; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Ctw _____________________.1.50 [( KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 afirani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jeddi Cena ________________________1M PO DIVJEM H1TRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg iz j^če; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena .—-----------------1.58 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena __________________1.5t SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Vuma Setar; Na sledu; Nevar* nostl nasproti; Almadeu; V treh delih sveta; v Izdajalec; Na lovu; Ki>et na divjem zapadu; Kcšcni milijoni; Dediči Cena ......................3J» V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njuku; Mohamedanskl svetnik Cena _________________JM WINI.TOV IS knjig, s slikami, 1753 strani Naročite jih lahko pri: 216 West 18th Street Vsebiita. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena________3JSŠ Ž U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena ______________________LM "Glas Naroda" New York, N. Y. O L7LB VZRVDZ" New York, Wednesday, October 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE "DAILY IN V. B. 7t. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih--— 65 Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. MEDICINSKI NAGON PRI ŽIVALIH Ko pa to vidi, so razlije čez njena lica tomna rdečica in naglo zbeži. In dalje »em sel. In nisem vedel, kako mi je pri srcu. To je bila opojnost, ki izbriše vscz zagonetno bolestjo kri eanje, ki me je sprejelo, se mi ni zdelo lepo in tujo. Zatopljen v svoje sanje sedim v krogu svojih glasnih prijateljev, vedno samo s sladko podobo pred očmi. Tedaj pa se skrivaj zmuzam iz gostilne in sem hodil po nočno tihih ulicah proti zeleni hiši. Gledam v razsvetljena okna. Kadarkoli je kaka senca prekrižala svetlobo, mi je iz srca vročina švignila v obraz. Z mesta sem se premaknil šele, ko je ugasnila svetilka za okni. Doma sem sedel še dolgo v noč. Sloneč na oknu svoje sobe, sem gledal nebo, ki je bilo pokrito z oblaki. Nobena zvezda ni lesketala. In vendar se mi jo zdelo, da jih morem šteti, tisoč zaročnih oči višave. Albert obmolkne. V temni sobi vidim, kako si je z obema rokami zakril obraz. Roke zopet izpusti navzdol. — Ta ljubezen je prišla pravo uro, da postane, kar je postala. Našla je pri meni srce, žalostno napolnjeno z raztrganimi fantomi, v katere sem veroval samo v urah brez misli. Srce tedaj, slabše kot prazno. Srce, ki je nosilo s seboj nepoznano, vroče hrepenenje, da bi objelo karkoli, z udano nežnostjo, bodisi da bi to bila vera, bodisi kako bitjo. Ljubezen do mojih starišev je bilo vse, kar sem imel. Toda otroška ljubezen — je ljubezen nekaj nadzemljskega na tej zemlji. Mi pa smo ljudje. Kot telo, tako je lačno tudi srce in se hoče naslajati na idejah, hoče biti blaženo v občutkih. Sedaj morem to povedati z besedami. Tedaj mi je bilo to vse nerazumljiv občutek. Bil sem vesel mladenič, razposajen, toda dober. In pobožen. Moja mati, ki je bila katoličanka, je bila vesela in sanjava v svoji veri, toda resnično verna. Učila me je verovati v mojega dol)roga, pryaznega Boga. Oče ji je to pustil, jo tudi podpiral, četudi je le na zunaj delil njeno vero. Imel je nekako panteistično naravno vero, ki se mu je porodila v njegovih lastnih mislih. Bil jo strog, pa vendar poosebljena dobrota. Tako sem bil vesel, sem veroval in se učil in v vasi tudi nisem našel ničesar, kar bi moglo iz mene napraviti drugačnega. —' V vasi! — Nekaj let po mojem rojstvu je bil moj oče iz Augsburga premeščen v majhen trg na Švabskem. Bili so lepi časi, ki sera jih tam preživel. Ko sem prišel v visokošolsko starost, sem se moral posloviti od ljubljene hiše. To je bila prva bo ločina v mojem življenju. Moji stariši ni me bili radi pridržali v svoji bližini. Toda očetova plača je bila pičla in tako sem bil poslan v Nuerenberg v seminar. Domotožje in surove šale, katere so zbijali iz vsakega novodošleca, predno ga priznajo sebi enakpravnega, so mi zagrenile moje prve mesece. Toda s svojo usodo sem se sprijaznil. Učil sem se lahko, četudi mi je bilo spočetka težavno učiti se takoj na znamenje zvona in se privezati na knjige v veliki, z učenci napolnjeni dvorani, v kateri je tišino motil samo katoliški duhovnik s svojimi opomini. Taka motenja so me pogosto raztresla in sem postal len, toda za seboj sem imel oporninjevalca, ki me je takoj opozoril na mojo raztresenost. To je bil moj inštruktor, katerega so mi dali, kot dajo vsakemu učencu, ki je prišel z dežele, da pazi nanj, da ponavlja dnevno učno tvarino. Bil je najstarejši gojenec zavoja, se je pričel pozno učiti in je bil s svojimi dvajsetimi leti šele v drugem gimnazijskem razredu, suhe, dolge postave z nagubanim obrazom kot starec in sivih ter iskušeno gledajočih oči. Nikdar se ni vdeleževal iger svojih součencev. Ob odmorih sem ga vedno videl samega na velikem travniku. Tam je mogel stati jj^o več ur in opazovati cvetlico in z nožem skušati razrezati kak kolih. Resnost in razumevanje, ki jo govorilo iz njegovih počasnih oči, mi je ugajalo, in pričel sem ga imeti rad, četudi je bil proti meni skrajno strog. Toda strogemu nadzorstvu mojega inštruktorja se imam zahvaliti Še za kaj drugega g Ne samo na moje šolsko zvezke, temveč pazil je strogo tudi na moje občevanje. Kakor hitro sem sklenil kako novo prijateljstvo, ki mu ni bilo prav, me je ^prostih urah znal privezati na sebe in pri tem sem v razgovoru o čudežih zemlje in neba, o postajanju in umiranju v naravi ono prijateljstvo kmalu pozabil. In ko sem se po prvih počitnicah vrnil v seminar, je moj inštruktor stanoval tudi z menoj v isti sobi. Vsled tega sem postal nekoliko nemiren. Imel je zelo lahek spanec. Ako sem se v svoji postelji le ganil, me je takoj jezno zavrnil: "Zakaj pa ne spiš?" In tako je prišlov da sem iz strahu, da ga ne bi prebudil, po več ur, ko nisem mogel takoj zaspati, ležal nepremično v svoji postelji, z rokami pod odejo. Pri tem pa sem se navadil, da som zaspal isto minuto, ko sem legel in sem pri prvem glasu zvonca zjutraj skočil iz postelje. To se ponavljalo skozi tri leta. Ko sem ob koneu tretjega leta odpotoval na počitnice, je moj inštruktor napravil maturo z odliko. Hotel je na vseučilišče, da študira medicino. Tekom počitnic pa se jo odzval povabilu mojih starišev. Tri tedne je ostal pri nas in rad se sjMiminjam onih dni, ko sva hodila po gozdovih in poljih ter me je pri tem zabaval in poučeval. Ko se je na dan svojega odhoda poslovil od mojih starišev ,mi je položil roko na mojo ramo, z drugo pa mi je potisnil zmedene lase s čela. 44Bodi pridem," mi pravi in pri tem se mu je tresel glas in solze mu privro iz oči. Tudi meni so tekle solze po licih. Sklonil se je k meni, kot bi me hotel poljubiti. Toda zopet se zravna in skoči na voz. Nikdar več v življenju ga nisem videl. Pet let pozneje sem slišal, da je umrl za zastrup-ljenjem krvi.| Zastrupil se je pri raztelešenju mrliča. Albert molči. In v nočni tišini doni z jezera veselo vriskanje. Tem na valovih je pač plavala mlada sreča, ki ni mogla skrivati svojega veselja. — Po mojem mnenju ej ta prerana smrt nad svetom izvršila rop. Iz tega človeka bi kaj postalo. Tudi jaz sem ga pogrešal. Zopet sem se vrnil v seminar, tedaj pa se me je prijel neka bolezen, ki se nad čujočo strogostjo mojega inštruktorja ni mogla razviti. Strast po branju! V roke so mi prifila dela raznih pesnikov. In imel sem komaj štirinajst let! Kar sem tukaj bral v pekoči vročici, me je opojilo z navdušenjem, ki je name tem bolj vplivalo, ker sem bral brez glave in samo 8 srcem. V prostih urah nisem več stopil na vrt. (Dalje prihodnjič.) Že kakšnih dvajset let vemo, kako važni so vitamini za naše zdravje in življenje. Nekateri rabijo v boju organizma zoper škodljive mikroorganizme, drugi povzročajo tek, tretji koristijo rasti kosti. Po tem spoznanju se je uveljavilo šele na pravi način zauživanje zelenjave, sadja, sploh surove rastlinske hrane. Toda živali so "vede-le" to že davno. Spomladi, ko se narava pokrije s svežim zelen jem, so konji in govedo mahoma naveličajo suhe krme, ki jih je hranila vso zimo. Trava je še nizka in žival se mora pasti ves dan, da se nasiti. Veliko bolj enostano bi bilo, če bi ostala pri svojih jaslih, pri svojem senu in ovsu. Toda žival nagonsko čuti, da je v mladem zelenju neka posebna snov, vitamin A, ki jo varuje pred številnimi boleznimi in okužitvi-jo. Isto opažamo pri živalih v divji prirodi, ki se hranijo z rastlinsko hrano ter iščejo spomladi svežega zelenja. Očesni zdravnik dr. Deasoik ki je deloval v neki bolnišnici v Madrasu v Indiji, je premišljeval o tem. Čemu se tisočo v domačinov loteva neka očesna bolezen, d očim je opico, ki žive v istih krajih, no poznajo. Prišel jo do spoznanja, da imajo opice zato zdrave oči, ker jedo sadeže, ki so polni vitaminov, dočim se hranijo ljudje s samim ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. -VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. AXDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Ona ........................ .35 ANDREJ HOEER ...............................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c KKLGRA.ISK1 BISER ...........................................35c BOŽlfNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAtiA ......................................................2fte CVETINA BOROCiRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravi jire za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREC*A GRADA ...................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50t DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TRENK ...........................................35c FRA DIAYOLO ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA ...............................35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40* JANKO IN .METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OS VET A (povest iz abruških gora* ..... 30c KAJ SE JE .MAKARC SANJALO ________________________25c LJl DEVIT H RAST AR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof &mit) ................................30c MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON__75e M AROV krščanski deček iz Libanona ________________25c Ml SOLINO, ropar K&labrije .......................... 40* MRTVI GOSTAČ .....................................................35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) 7ftr MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................5C* PRISEGA IH RONSKEGA GLAVARJA .............30 PRVIČ MED INDIJANCI .................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV .........................................................:i0 PABERKI IZ ROŽA ...................................... 25e PARIŠKI ZLATAR ................................................35e POŽIGALEC ............................................................23e PRSTI BOŽJI ................................................................................................30r PRA PREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODEN.I (spisal Krištof Šinit) .......................30e PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1.— PIKIII (spisal Krištof &mit) ...............................30e PRAVIJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1 *v................... 40e II. zv__________40e PRAŠKI JI/DEK ......................................................25c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ____________ 30e POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e PRAVU ICE. Košutnik. II. zvezek. Cena ...... .75 PRAVLJICE, II. Mayer. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e RINALDO RINALDINI. Cena .............. J»0 ROBINZON KOŠCTN1K ..................................... jO SKOZI ŠIRNO INDIJO ....................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA ........................................ J»0 SI EŠKI INVALID .................................................35c S1STO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________30c SVETA NOTBCRGA ...........................................35e STEZOSLEDEC _______________________________________________________ 30c SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30e TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________________30e TI RKI PRED DCNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... 1.— TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. sv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ----------------------------------------------------$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ................................................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60c ZLATOKOPI (povest Iz A laske) ____________________________25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dvm dela) I. del ----------- 40c IL del ___________40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.),.Cangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.l, Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zvj, Gangl .............. .50 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. rižcm, ki je postal po dolgo-{ letnem gojenju v izčrpani ze-' mlji brez moči ter ne vsebujp vitaminov in je tako rekoč, mrtva hrana. Opicam hi takšno hrano zatnan ponujal. Tudi živali, ki žive od mesa, imajo poseben nagon za vitamine. Lev odpre najprvo svoji žrtvi trebušno votlino in požre iz nje predvsem slinavko ter druge žleze. Ce žival zboli, ve, da ji je potrebno pred vsem olajševalno sredstvo. Mačke žreio v teh primerih travo, tudi psi poznajo rastline, ki jim pospešujejo prebavo, a podobno je z medvedi. Pri meso-jednih živalih učinkuje rastlinska hrana laksativno. Nasprotno pa potrebujejo rastlinojede živali često hrane, ki učinkujejo obratno. Takšna hrana so n. pr. majhne veje dreves, zlasti hrastov, ki vsebujejo tanin. Opazovali so jelene, ki so se vzpenjali na zadnje noge, da bi dosegli te veje. Noseče živali se ravnajo pogostoma po istih dietnih predpisih, ki jih predpisujejo zdravniki nosečim ženskam. Jedo rastline, ki se jim drugače izogibajo. (V hočeš zastrupiti volka, bo strupeno hrano izbljuval. Dočim mora človek vz^ti kakšno sredstvo za bljuvanje, je volk sposoben stisniti svoje želodčne mišice. Živina, ki ima vročico, si poišče senčen in zračen kraj ob vodi. Loži, je malo in pije mnogo. (V se žival prehladi, si poišče nasprotno sončen in topol kraj. Msičke, levi in tigri se sna-žijo več nego desetkrat na dan. Slon neznansko ljubi prhe. mnoge živali so kopjejo, kai imamo često priliko opazovati. f1e imajo živali zajedalce, se jih skušajo iznebiti - tem. da so valjajo po pesku. Znano je. kako si živali ližejo rane. S tem bi jejo nevede boj z infekcijo, iiimiiiiiMiiiMiimw SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« Will llth STRUT NEW IOBK, If. X. piAit* nam za cene voznih lib rov, rezervacijo kabin. in pojasnila ZA POtovanje 'iiHiiiiinmiiHMTn'niiniHjmnHniifniiiimm lilllllllHh SHIPPING NEWS 17 oktobra: Aiiuitauiu v Cherbourg 1!>. oktobra: Rex v Genoa lie de France v Havre 23. okotlira: Washington v Havre Noriuandie v Havre oktobra: Majestic v Cherbourg Roma v Trst Brenu-n v Bremen ii. novembra: Lafayette v Havre C011 te di Savoia v Genoa G. novmbra : Manhattan v Havre 8. novembra: Aquitsiiiia v Cherbourg [t. novembra : Europa v Itremen Clianiplaiii v Havre 16. novembra: lie ile France Ilex v Genoa v Havre "JO. novembra : Washington v Havre Majestic v Cherbourg 'Si. novembra: Lafayette v Havre 28. novembra : Kuro]>a v Premen novembra: Iternigaria v Cherbourg MU. novembra: Clianiplain v Havre C« m te di Savoia v Genoa kajti njih slina vsebuje razku-ževalne snovi. Jod na druga razkužila, ki jih uporablja člo-vek, so sevoda bolj učinkovita, a žival nima druge lekarne na razpolago kakor tiste, ki ji jo je dala narava. (V je rana ž«' inficirana, pride neka vrsta muh, žre jo namreč inficirano meso, zdravega pa se ne lotijo. Tn žival jih pusti mirno pri tem delu, kakor bi vedela, da je to zanjo koristno. V zooloških vrtovih imajo navado, da postavijo pred bolne živali vsakovrstne stvari, ki drugače ne spadajo med hrano teli živali. Tu bolnice si > čudovito gotovostjo izbeivjo l»aš tisto sredstvo, ki jim je za njih bolezen potrebno. KAJA IN KADILCI (V je kaja strast ali čednost, to je pa le res, da je po vsem svetu doma. Seveda so pa kadilske navade po raznih delih sveta tudi različne. — Japonec kadi tak tobak, ki je tako tenek ko las. — Tobak Američana pa je zrnat in ga nosi v pločevinasti škatlici s seboj, iz katere ga strese v pipo ali na cigaretni papir. Predelava ameriškega tobaka je skrivnost različnih tvorničarjev. a pravijo, da ga pražijo drugi pa, da ima ta tobak odtod tak lep vonj, ker mu je primešana čokolada. — Na Južnem otočju si domačini sami pridelajo tobak. Preden ga kdo kadi, osmodi list tobaka nad lučjo ali vžigalico in nato gsi zavije v posušen bananov list. Ta "travica" baje jako dobro diši, a težko je napraviti, da bi trajno tlela. Kitajec ima navzlic strogim prepovedim rajši opij ko tobak. A če ne more uživati opija v kaki opij>ki bezniei, pa natlači tobaka v kovinasto pipo na vodo. V najnovejšem času je zveza tobačnih tvorničarjev preplavila tudi Kitajsko s cigaretami in mladi Kitajci so seveda strastni kadilci cigaret. — Na Javi zvijejo domačini majhno cigareto v list trsa a Kvropci kadijo ondi debele cigarete, ki jih izdelujejo na otoku Sumatra. Tudi Malajci devajo cigaretni tobak v trsov list. — V Indiji kadijo smotke, a te nič več tako opojno ne dišijo ko časih, ko so tobak sadili na isti prostor ko mak. — V Birmi kadijo moški, ženske in otroci prav dolge cigarete, ki si jih zvijajo; med tobak pomešajo posušeno listje in tršice trsa. Tej cigareti pravijo halda in večkrat vidiš, da doječa mati kadi in zdaj pa zdaj tudi dojenčku vtakne lmldo v usta. Rvropec kadi v iBrmi debelo, na obeh koncih obrezano >mot-ko ki