Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka  1 Din.
SI 18. —   Leto XX. — Kranj, ž. maja 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjer trg št. 1. Telefon St. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Dir., četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialne politiko in prosveto
Ali razumemo?
V nedeljo (3. maja) se bo vršil v. Kranju ka-ritativni tečaj za vso našo dekan i jo. Vzdra-miti katoliške sile po naših farah za največjo krepost — krščansko ljubezen in obenem začrtati pot organizirani in smotreni dobrodelnosti po vseh farah — to je namen temu ver-sko-socialnemu zborovanju. Tečaj se bo pričel ob 9 uri dop. v, Delavskem domu.
Veliko, premnogo, gorja je po svetu! Ne samo mesta, tudi po deželi okuša že sleherna gorska vas bič brezposelnosti, ki vedno silneje udarja zlasti po hrbtu našega slovenskega naroda. Nič več ne pomaga zapirati si oči pred ..postopači", ki romajo kar v karavanah po naši domovini, nič ne pomaga zapirati pred njimi ušesa in vrata. Ljudje stopajo pred nas, kot mi so tudi ti vredni življenja, krščanskega življenja. Vsi smo si na jasnem: med to množico je mnogo delomrznežev, ki le izkoriščajo kršč. u-smiljena srca; mnogim jepu, zlasti nedorasli mladini, postalo beračenje naravnost ideal poklica. — Kaj pomeni tako brezskrbno, brezdomno življenje za usodo posameznika in za vso človeško družbo, se zdi, da se še nismo dovolj zavedli! Morda se nam bodo oči odprle, ko si bomo s to armado brezposelnih vzredili gada, ki nos bo tako začel pikati, kot se to danes dogaja v Mehiki in Španiji? Le nikar ne tarnaj-mo, kako je danes svet, zlasti mladina, podivjana, da ne pozna ne pravičnosti, ne pokorščine, kaj šele ljubezen! „S kakršno mero boste merili, s tako se vam bo odmerilo!" tako je zapisano v knjigi božji. „Dobro drevo rodi dober sad . . . Drevo pa, ki ne rodi sadu bo posekano in vrženo v ogenj." Ali razumemo?
Če srečujemo danes ljudi brez sledu krščanske plemenitosti, ljudi brez poštenosti in brez čuta odgovornosti, ne smemo samo po njih u-darjati. Kakršno drevo, takšen sad: kakršen čas in razmere, takšni ljuc.je, kakršna je družba, takšni so njeni člani, kakršni starši, taki (vsaj po večini je tako) otroci. Gospodar krivičen in nasilen, njegov uslužbenec, njegov posel uporen in nepošten. Ne obsojaj mo le onih, ki nosijo na sebi breme sodobne pokvarjenosti, marveč obsojaj mo najprej one, ki so zakrivili zlo, t. j. vprašajmo sebe, ali smo mi brez krivde, ali mi storimo svojo dolžnost? Dobro drevo rodi dober sad! Če bi katoličani vedno dosled no ravnali po svoji veri, bi ne bilo toliko zla nu svetu: „vera brez del je mrtva." Kako živo okušamo to resnico! „Dela so, ki pričajo o meni", tako pravi Kristus o sebi. Tuko mora reči tudi krščanska družba, tako mora reči vsaka fara, vsaka družina o sebi. Toliko vere je v fari, toliko smo vredni pred Bogom in toliko izpolnimo svojo življenjsko nalogo na zemlji, kolikor je naša vera zgrajena na delih kršč. ljubezni: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!
Nič ne bo država pri ozdravljanju sodobne propalosti dosegla z zakoni in policij, odredbami. Komunizem in druga prevratna stremljenja se bodo dala zlomiti in premagati le z idejo, z dejanskim krščanstvom, katerega morajo živeti vsi, tako minister, kot cestni poine-tač. „To je zmaga, ki premaga svet, naša vera; vse kar je rojeno iz Boga, premaga svet."
Kakor nekdaj, tako bo tudi danes družba gospodovala in vladala masam ne z ječami, marveč z dobrodelnimi ustanovami in z vzgojnimi zavodi. Koliko moči, koliko zasigurane-ga miru je med državami in narodi, zavisi od števila bolnišnic, hiralnic, delavskih domov in zavetišč, ne pa od številk kaznilnic in vojašnic.
Kako se bomo o tem sami prepričali? Pričnimo in delajmo po smernicah, ki nam jih oznanja naši vera. Razumimo resnost časa in odgovornost, ki jo nosimo tudi za bodoče rodove. Kakšno morje gorja, obupne bede in žalosti bi se razlilo po svetu, če bi naenkrat vse zginilo s površja zemlje to, kar je cerkev ustvarila tekom stoletij s kršč. dobrodelnostjo? Kam bi šli milijoni in milijoni bolnikov, kam stari in onemogli, kam otroci in sirote? Kako je Cerkev osvajala svet, kako danes pokristjanjuje narode? Skrbi za siromake in sirote, materinsko neguje bedne in zapuščene. Bržko je Cerkev po 1. 313. zadobila svobodo so prav tako 1 :t--> V0t cerkve in kapelice rasli in se zidali domovi, gostišča za bolnike in ubošce, najdenč-ke in sirote. Vsem velikim svetnikom, ki so globoko posegli s svojim uplivom v življenje in reformirali družbo, se je to posrečilo z dobrodelnostjo. Sv. Alojzij je z nabranimi railo-dari zgradil skoro celo mesto hiš, kjer naj bi bedni in siromašni dobili streho in pomoč. Janez Krizostom, Vincencij, župnik iz Arsa, sv. .Frančišek — vsi ti vefiki reformatorji so obli-
kovali svet in ga osrečevali z deli kršč. ljubezni. Nagib, ki vodi Cerkev v skrbi za vse bedne in zapuščene jie nadnaravna ljubezen ali ..charitas", ki vidi tudi v siromaku podobo božjo, otroka božjega in brata Kristusovega. Kar krščanska ljubezen stori dobrega siromaku, to stori Kristusu. Ta misel, ta zavest, je ustvarila pod vodstvom Cerkve s pomočjo dobrih in usmiljenih src na tisoče človekoljubnih ustanov in zavodov, ki vrše skozi vsa stoletja ogromno samaritansko delo.
Ali bomo katoličani v sedanji dobi popustili in se izneverili tej naši najsvetejši življenjski nalogi? Gorje nam, če bomo pozabili na to največjo Kristusovo zapoved. „Karkoli niste storili kateremu izmed mojih najmlajših bratov, niste meni storili" (Mt. 24.). Ali ne vidite, kako so bili v zgodovini katoličani tepeni vselej, kadar so popuščali v svojem .ersko-socialnem programu. Merilo, po katerem se presoja moč katoličanov in po katerem se presoja notranja sila vere, je ljubezen do sobrata, ki je vreden in potreben naše pomoči. „Po tem bo svet spoznal, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj." Ta ljubezen se pa razodeva v krščanski dobrodelnosti. Bridko bi se motil, kdor bi mislil, da so Vincencijeve ali Elizabetne konference potrebne samo po mestih. Ne, sleherna fara ima dovolj revežev, ki so potrebni materialne, še bolj pa duhovne pomoči. Kar poglejmo, kako so večkrat zapuščeni bolniki, kako stari ljudje, onemogli hlapci in dekle, poglejmo, kako je preskrbljeno za osirotele otroke; in danes poglejmo, koliko polje kršč. telesne-
mu in duhovnemu usmiljenju se nam odpira pri oni mladini, ki kar v gručah berači po trgovinah in sa kvari z brezdelnostjo in nemoralo. Tudi v Rusiji se je začelo po malem in danes? Boljševiki sami gledajo s strahom na to propalo mladino. In prav ta zdravstveno in duhovno propuli proletariat mladine je glavni grobokop gnili Evropi.
Res je, tudi država je prva poklicana, da s svojo socialno zakonodajo poskrbi za svoje dr-žavljune. Toda Cerkev se nikdar ne sme odreči tej, tako važni nalogi v skrbi za človeški rod. Sicer je pa bednih toliko, da imata ogromno polje za dobrodelnosti obe družbi, Cerkev in država. Siromaki tudi ne potrebujejo samo materialne pomoči, ampak navadno še mnogo bolj dušne tolažbe in pouka. Duhovne tolažbe pa siromaku državni urad in zakon ne more dati. Jasno pa je, da mora biti krščanska dobrodelnost v fari kar najbolj smotreno organizirana in izpeljana; vedeti moramo zakaj in komu pomagamo! Naj bi v naši Gorenjski zaživela kršč. dobrodelnost prav po tem nedeljskem karitativnem zborovanju in po letošnjem binkoštnem shodu na Sv. Joštu. Vsaka fara mora izpeljati in organizirati karitativno delo n. pr. pod okriljem K. A. Dvojno korist bomo imeli, če bo v fari živahno delovala karitas: mlečnost bo izginila 'i na mesto nje se bosta naselila tudi v srcih mož in fantov delavnost in čut kršč. odgovornosti za bližnjega, drugič pa bomo po karitativnem delu lahko nepristransko precenili, koliko žive in tvorne vere je še med našim slovenskim narodom: kdor ljubi - žrtvujeje. Osrečuj bližnjega in sam boš srečen! (Vsaj po 3- ali 4 naj se udeleže karitativ-uega tečaja iz vsake fare!)
Shod v Šenčurju
Množica med govorom ministra g. dr. Kreka
Foto F. Jug, Kranj.
Slovenske narodne noše   na shodu v Šenčurju
V nedeljo dne 26. aprila se je vršilo veliko zborovanje JRZ v Šenčurju. Glavna govornika sta bila g. minister dr. Miha Krek in banski svetnik g. Janez Brodar. Shod je bil radi bli-žujočih se volitev krajevnega značaja, vendar
se je zbralo na shodu mnogo mož in fantov iz vse šenčiirske okolice. Z mirnim srcem lahko rečemo, da se je zbralo v nedeljo t Šenčurju čez 2000 ljudi in je bil to prvi veliki shod po zloglasnih šenčurskih dogodkih. Ta dan ju, ka-
kor se je izrazil neki gospod, g. minister dr. Krek opral vse madeže, ki so ležali na Šenčurju in dal zadoščenje vsem, ki so trpeli preganjanja od proslulih laži patriotov. G. minister dr. Krek se je pripeljal ob 3. uri popoldan iz Grobelj, kjer je imel dopoldne ravno tako lepo uspeli shod. Na dvorišču gostilne Kristane pred Ljudskim domom je bila že zbrana masa ljudi in večje število narodnih noš. Gdč. Umni-kova je g. ministru izročila lep šopek rdečih nageljnov in rožmarina. Shod je otvoril župan g. Umnik Anton, ki je tudi nosilec liste za novo občinsko upravo povečane občine. Burno pozdravljen je spregovoril g. minister. Najprej se je vsem možem, fantom, ženam in dekletom zahvalil za vso zvestobo in ljubezen, ki so jo in jo še goje do svojega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Danes, ko smo svobodni dajmo duška tej svobodi in moramo še bolj čvrsto kod nekdaj povezati naše vrste. Nesme nas begati nihče! Res je, da nekateri iz naših vrst širijo med delavstvo nezadovoljstvo toda zavedajmo se, da kdor ni za skupen nastop nas vseh, ta razdira delo desetletij. Kar hočemo doseči, ni mogoče, če nismo med seboj edini. Danes trpi kmet, trpi delavec, trpi meščan, trpi vsak izmed nas. Naša načela so zakonitost in enakost vseli pred zakonom. Zakon se mora izvajati enako pri nas, enako v Srbiji in enako na Hrvaškem! Dobro se spominjam lanskega 5. maja — koliko obljub smo slišali! Stali smo ob strani, ker smo bili prepričani da pride dan, ko bomo lahko volili tiste, ki jim zaupamo. G. minister je pozival može in fante, da v nedeljo 3. maja oddajo glas tistemu, ki je nositelj idej dr. Korošca, ker s tem pokažejo celi državi, da ima dr. Korošec ogromno večino pristašev v Šenčurju. S tem bodo pa tudi dokazali, da so vse tožbe in pričevanja bila samo klevete, da „šenčurskih dogodkov" sploh ni bilo v Šenčurju, ampak da so sa skuhali v Ljubljani na Bleivveisovi cesti. G. minister je bil za izvajanja burno pozdravljen.
Po govoru je šel med može in fante in se z njimi prijateljsko pogovarjal. Nato je govoril g. Brodar, ki je pozival vse občane, da iz gospodarskega vidika volijo le ljudi, ki so skozi vse življenje dobri gospodarji ne samo pri svojem gospodarstvu ampak tudi pri javnem, to je občinskem gospodarstvu. V nedeljo bo v naši občini postavljen mejnik, ki bo razdelil občane v dva tabora: na eni strani bodo pristaši dr. Korošca na drugi strani pa vsi njegovi sovražniki. Nihče naj ne ostane v nedeljo doma! Vsak naj se zaveda, da je vsak posameznik, ki ostune doma lahko usodepoln. Tudi g. Brodar je žel za svoja izvajanja priznanje vse množice.
Po govoru g. Brodarja se je shod zaključil in se je vsa množica mirno razšla. G. minister je z nekaterimi odličnimi voditelji odšel v župnišče in tam sprejel večje število raznih deputacij. Okrog 7 ure pa se je burno pozdravljen odpeljal v Ljubljano in naprej v Bsl-grad. Prepričani smo, da bodo vsi občani po svojem prepričanju in po svoji dobri vesti volili pristaša našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca.
Zopet enkrat
kopališče
V nobeni zadevi ni razrešena JNS kranjska občinska uprava tako očitno pokazala svoje zvestobe do obveze, ki jo je napravila ob svojem nastopu, da bo pri vsem svojem delovanju sledila zgolj pravemu duhu in smernicam JNS kakor ravno v kopališkem vprašanju. Zato je za nas že ob sebi umljivo, ako so uspehi tega delovanja ravno pri kopališču tako porazni, kakor je ugotovila revizija kranjskega občinskega gospodarstva. Napake, ki jih graja revizija ravno pri kopališkem vprašanju so tako hude, da jih iz prevelike obzirnosti dosedaj* v javnost niti prinašali nismo. Zato so pa nekateri gospodje dobili zopet korajžo, zlasti, ker so mislili, da se bo zadeva že nekako pozabila, a tudi ker so upali in še danes upajo, da jih bo ..avtentična razlaga" ščitila pred nadaljui-mi posledicami. Iz tega vzroka so naročili svojim podrejenim, naj. ublaže njih zadnjo bla-mažo v kopališki zadevi, ki so jo doživeli s tretjim preklicom licitacije za oddajo gradbenih del.
Četudi je najnujnejša potreba za Kranj, ako se hoče sploh misliti na kak tujski promet, da se razširi vodovod, saj veČ kot polovico Kranja v poletju nima celo pitne vode, vendar tudi proti kopališču ni nihče resno nastopil.
STRAN 2 iwwwMwwsw
»GORENJEC«
Nasprotno, četudi se je kopališka akcija začela iz zgolji političnih razlogov, vendar se tudi o-pozicija ni protivili kopališču in je celo eden od opozicionalcev občini hote! podariti brez dvoma lepše in bolj ugodno ležeče zemljišče za kopališče, kakor pa je ono, ki je sedaj zbrano in ki stane do danes že 325.000 Din. Vsa opozicija in celokupno davko-plačujoče meščanstvo pa je nastopilo z vso odločnostjo le proti načinu in metodam, s katerimi se je hotelo kopališče zgraditi, in proti milijonskim svotam, ki oi se razmetale, ako bi se nadaljevalo v začetem pravcu. Vse meščanstvo je pristalo na to, da se za kopališče sme izdati ogromna svota 700.000 Din vendar ne več. Mesto da bi se načrti in vse ostalo delo držalo v okviru tega preliminara, mesto da bi se vsa dela oddajala javno z razpisom, mesto da bi se izpolnjevali predpisi, ki so potrebni za izvršitev javnega dela, je kranjska občina vse to po večini pustila v nemar, saj je začela gradnjo javne naprave celo brez vsakega stavbnega dovoljenja. Proti takim in podobnim metodam so davkoplačevalci nastopili in je že prejšnji ban, kateremu kranjski „naprednjaki" ne morejo očitati, da ni njihov somišljenik, tako delo ustavil in zahteval tudi od kranjske občine, da se drži predpisov za javno gospodarstvo. Vkljub temu četudi še obzirnemu opominu od banske uprave pa kranjska občinska uprava od svojih smernic in metod ni odstopila. Čim je prišlo do spremembe na ban-ski upravi, so gospodje od občine zopet razpisali licitacijo brez izpolnitve vseh predpisanih predpogojev, nakar se je zgodilo, da je banska uprava drugič ustavila licitacijo. Nato pa se je vršila revizija občinskega gospodarstva, ki je ugotovila, da so se izvršila v kopališki zadevi postopanja, vredna vse graje; kdor se hoče o tem postopku natančneje prepričati, lahko prebere uradno revizijsko poročilo. Ni dvoma, da je bilo postopanje občinske uprave ravno v kopališki zadevi tudi eden izmed glavnih razlogov za razpust.
Čim je občinska uprava zvedela, da je razrešena, je še istega dne, ko ji je bil dostavljen razrešilni dekret, razpisala licitacijo enega dela kopališča, četudi še vedno ni izpolnila
nobenih predpisanih predpogojev in četudi še nima pravomočnega finančnega načrta. Ni dvoma, da je s tem demonstrativno pokazala, da gre preko izkazanega nezaupanja nadzorne oblasti po preiskušenih metodah in smernicah svojo pot. Zato je bila za nadzorno o-blast samo ob sebi že dana dolžnost, da takega postopanja ne dopusti ter je bilo več kot jasno, da tudi pod takimi okolnostmi razpisane licitacije ne bo dopustila. To se je tudi zgodilo, ker se je moralo zgoditi in ker se bo tudi v prihodnje vselej zgodilo, ako ne bo občina predpisov in naročil nadzorne oblasti točno izvršila.
Pri tem položaju je predvsem podrejenega pomena, ako so še davkoplačevalci posebej o-pozorili nadzorno oblast na nedostatke, saj jih je morala nadzorna oblast že itak sama uradoma tudi brez pritožbe upoštevati.
Krivda na zavlačevanju kopališkega vprašanja zadene zato izključno le razrešeno občinsko upravo in nikogar drugega.
Ako so dobili sedaj nekateri naročilo, da se morajo „razburjaiti" specielno proti pritožnikom, za kar agitirajo tudi v Slovenskem Narodu, potem jim moramo kar na glas povedati, da je njihovo razburjenje naslovljeno na napačen naslov. Razburjanje bi se moralo nasloviti le na razrešeno kranjsko občinsko upravo, ker je samo ona kriva, da se kopališko vprašanje ne premakne z mrtve točke. Onim, ki se po naročilu »razburjajo", pa še poleg tega nujno v njih lastnem interesu svetujemo, naj takih naročil ne sprejemajo več, sicer jih bodo morali v kratkem prav bridko obžalovati! Onim pa, ki takemu naročenemu razburjanju v dobri veri nasedajo, svetujemo, ako hočejo v resnici pospešiti zgradbo kopališča v Kranju, naj se s svojo prošnjo obrnejo na razpuščeno upravo kranjske občine s pozivom, da umaknejo svojo pritožbo na upravno sodišče v Celju brez ozira na njih zadnji up — „avten-tično razlago" — ker ni nobenega dvoma, da nadzorna oblast taki občinski upravi, kakor je bila dosedanja, ne more več pustiti upravljanje občinskega imetja v očigled takim metodam, kakor so se ravno doseduj izvajale v tej kopališki zadevi in kakor so razvidne in ugo-
tovljene v revizijskem poročilu. Ako je gospodom od kranjske uprave res na tem ležeče, da dobi Kranj čimpreje kopališče, naj' se umak-
V nedeljo, dne 3. maja 1936, boste v šenčurski občini volili nov občinski odbor. Od Vas odvisi, kdo bo prihodnja tri leta vodil gospodarstvo v širni šenčurski občini, kdo Vam bo rezal kruh zakonite pravice . . .
JRZ je postavila svojo listo z g. Um-nikom na čelu.
Vabimo Vas v Vašo veliko korist, da volite listo g. Umnika.
"/. Umnik je eden najbolj uglednih in uplivnih političnih osebnosti v šenčurski občini. Dobro je poznan pri vseh oblasteh in uradih Dravske banovine. Ni se sam postavil na čelo liste, temveč ga je ogromna večina volilcev iz vseh i? vasi šenčurske občine enoglasno določila na listi JRZ za svojega prihodnjega župana!
KMETJE!
Ali hočete, naj v Vaši občinski upravi vlada zakonitost, nepristranost in pravica? Ali hočete imeti v občini dobro gospodarstvo?
Volite g. Umnika! On se je izkazal za dobrega gospodarja tako doma, kakor tudi pri zadrugah! Njegovo župa-novanje ni posuto z lažnivimi ovadbami, s škodoželjnimi preganjanji itd.
Ali hočete imeti kaj pomoči od svojega župana?
Volite g. Umnika! On ie samo v zadnjih dveh letih izposloval za javni blagor občanov   nad 80.000 Din podpore!
Kdo je gradil mostove na Visokem, v Hotemažah, v Drniku, na Olševku, na Lužah? Kdo je zidal vodovod na Mo-žjanci? Kdo je mlinarjem popravljal jez v Tupaličah? Kdo je dajal mlada
nejo s svojih mest in potem bodo videli, kako hitro bo imel Kranj polog drugih prepo-trebnih naprav tudi kopališče.
drevesca za vrtove? Kdo je gradil pota? Vse to je vzrastlo iz številnih podpor, ki jih je g. Umnik izprosil svojim občanom po mnogih potih! Niti eden. kandidat iz nasprotne liste Vam ne more nuditi in obljubljati^ toliko pomoči. G, Umniku pa se obetajo za Vas še nove podpore!
DELAVCI!
Volite g. Umnika! Z njim bodo prišli v občinski odbor tudi delavci in mali kmetje! Sigurno bodo izvoljeni! Na manjšinjski nasprotni listi niti en de~ lavec ne bo prišel v odbor! Komunisti so sestavljali nasprotno listo, pa se nihče ni upal na prva mesta, ker vedo, d» nimajo nikogar za seboj! Kdo ima danes večjo moč pri posredovanju dela, nego g. Umnik? Delavci, dobro prev-darite, preden daste javno nezaupnico tistemu, katerega boste morda že jutri krvavo potrebovali!
OBRTNIKI!
Valite g. Umnika! Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi Vam kdo grozil z odvzemom obrtnega lista!
VOLILCI!
Zato naj v nedeljo noben naš pristaš ne ostane doma! Kdor s Korošcem drži, mora v nedeljo na volišče!
Dobro premislite: Ali hočete podpreti s svojim glasom dr. Korošca ter mir in svobodo v državi, ali pa hočete dati s svojimi izostankom ali glasom potuho ljudem tiste stranke JNS, ki Vas je pretepala po svojih žandarjih, ki Vas je vklenjene vlačila po ječah, ki Vam je po krivici naprtila na stotine denarnih kazni, ki Vas jc preganjala z najgršimi ovadbami, ki je skušala du-
Volilci šenčurske občine
Ne razmetlljte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblačil. I
M s ■ f>4 S vm f% \t SkWY% tvi nfoHnACfl 1 dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! ■ IlUUlIIlv  Valil  lil §JI CUlIUdll ■   Posetite nas brezobvez.no in prepričajte se kar je v Vašo korist! 1
_Prodajalna „TIVAR'% Kranj_ I
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Med tem sem opazil med množico tudi Bro-darja Ivana in Umnika Antona. Kakor dva vojvoda sta stala med množico, vsak je imel okrog sebe gručo starejših ljudi, s katerimi so se razgovarjali. Stopim k obema in si podamo roke. Umnik je bil očividno presenečen nad vsem. Kakor mi je takrat ali kasneje zatrjeval, on niti vedel ni, da se kaj posebnega pripravlja. Nameraval se je isti dan celo odpeljati z doma. Ko so se pričele demonstracije, je bil doma, pa je poslal po njega sreski načelnik dr. Ogrin, naj pride ljudi mirit in šele na to je šel med množico... Tudi to pov-darjam radi tega, ker so lažnjivi ovaduhi na-gromadili na njega polno obdolžitev, da je on skupno s kaplanom vse organiziral, da je ljudi hujskal in polno drugih nesrečnih obdolžitev, radi katerih je moral sedeti celih 9 mesecev v Beogradu. Kakor, bomo govorili še ob priliki procesa, je neka priča prisegla, da je nahujskal fante na njo rekoč, ..Fanta pobite, kolo razbite", da so fantje na njegov poziv pretepli dotičnega režimskega pristaša in mu razbili kolo. Umnik je moral plačati za staro kolo Din 1500 dotičnemu. Toda Umnika ni bilo ne pri dotičnem dogodku, ki se je vršil zunaj vasi, niti ni kaj takega rekel fantom, in sploh niti ni videl dogodka in ne vedel zanj. Proti dotičnemu pa, ki je prisegel, da je Umnik fante nahujskal, da so mu razbili kolo, teče ovadba radi krivega pričanja.
Ko smo se pozdravili z znanci, sem začel natančnejše motriti ves položaj. Množica je štela kake 2500 do 3000 ljudi, fantov in mlajših mož. Radi streljanja orožnikov so bili vsi zelo razburjeni. Vpitje je vedno bolj naraščalo, Povdarjati pa moram, da nisem slišal niti enega vzklika ne proti državi, ne proti kralju, niti ni bilo čuti kakega ..živijo Mussolini"', kakor se je to očitalo. Najbolj merodajna in res sijajno objektivna priča je /andarmrrij-ski poročnik Rakič, ki je na procesu v Beogradu izjavil, da kakih protidr/nvnih vzklikov ni slišul in tudi ne kakega klicn ..živijo
Mussolini". Naši slovenski bratje pa so vse to „slisali" in o vsem tem pričali, da je množica demonstrirala proti državi in dinastiji in vzklikala za — Mussolini ja! ! Mnogo sem o tem premišljal, kako bi bilo mogoče, da bi kdo vzkliknil: „Zivijo Mussolini". Jaz tega vzklika nisem nikjer slišal, poročnik Rakič tudi ne in tudi drugi žandarji ne! Pa če bi bil kdo kaj takega vzkliknil, bi pač tega ne bil vzkliknil za to, da bi manifestiral za Mussolinija. To podtikanje je absurdno! Ni ga Slovenca, ki bi kaj takega storil! Če bi bil kdo res kaj takega vzkiknil, bi bil storil pač iz ,.heca" g. župniku in poslancu Barletu, katerega bi bil v razposajenosti primerjal Mussolinija. Med množico, ki je bila silno razbujena, je bilo \ recej tudi takih fantov, ki so vse smatrali kot velik špas! Opazil sem med drugimi gruč« fantov, ki je bila kar veselo razpoložena. Ti so se smejali in kričal vsepovprek na račun ubogemu Barletu. Ko so mi pri preiskavi v zaporu povedali, da so tu ovadbe, da se je klicalo „zivijo Mussolini," sem ostrniel nad tem. Pa sem si takrat to tako razlagal, da je najbrž kdo v objestnosti hotel napraviti na račun g. Borleta šalo in ga primerjati z — Mussolini-jem. Seveda, da prav posrečena ta šala ne bi bila.
Položaj okrog župnišča pa je bil sledeči: ±Nu župnijski poti od glavne ceste proti župnišču jc stal žaiularmerijski kordon do vhoda v žup-nišče. Zandarmerijski poročnik, ki je na našem procesu podal res objektivno sliko vseh demonstracij, je stal pri kordonu /. golo sabljo, ker so mu bili prej v gneči pred Gašper-linovo hišo strgali nožnico, na voglu župnišča je stal dr. Zobec, sreski podnačelnik, ki je prišel po shodu iz Cerkelj v Šenčur in tu je branil dohod v žnpnišče. Sreski načelnik pa je nihal sem in tja pred žandarmerijskim kordo-nom in župniščem in pozival Umnika in Bro-darja, naj pomirita množico in tudi sam pozval poleg stoječe, naj gredo domov. Poleg stoječi pa so vpili: ,.Ne gremo, dokler ne gre Barle preč. Barle naj gre, pa bomo tudi mi sli!"
Stopim pred žnpnišče in opazujem ta direndaj. Nisem videl ne enega vinjenega, toda mnogi so bili kar omotični od navdušenja. Ne-
prestano so klicali „Dol Barle! Zivijo dr. Korošec!" in podobno. Masa se je vedno bolj razvnemala. Kdor ve, kaj je psihologija mase, je moral takoj videti, da se bo razpoloženje množice vedno bolj stopnjevalo in da lahko pride do ostrejših nastopov. Jasno je bilo, da se množica ne bo razšla, dokler bo poslanec Barle v Šenčurju in če odide v tem razpoloženju ljudi, se mu ne bo dobro godilo. — —
Ko pregledujem ta položaj — opazim, da je stopil sreski načelnik k žandarmerijskemu poročniku in mu dal navodilo, naj žandarji z naskokom razženo množico. Žandarji so se že pripravljali na to. Kar mraz me je pretresel, ko to opazim. Tu bo tekla kri, si mislim! Iz tega nastane lahko katastrofa! Zdelo se mi je, da hoče sreski načelnik na vsak način omogočiti poslancu Barletu odhod tako, da se ne bi zdelo, da je zbežal pred množico.
Ce bi bili žandarji izvršili navodilo sreske-ga načelnika, bi prišlo po mojem mnenju sigurno do velike katastrofe! Pred žandarji ogromna množica ljudi, za njimi pa so stali nekateri fantje in se pomenljivo spogledovali. Kdor pozna kmečke fante okrog Šenčurja, iz Cerkelj in vse okolice, ta ve, da se ti ne umaknejo zlepa! Kakor sem kasneje po aretaciji ugotovil, so imeli mnogi med njimi seboj tudi revolverje. Ko bi ne bila že prej Umnik in Brodar ljudi mirila, naj se vrši vse v dostojnih mejah, bi bilo že prej pokalo! Za to, da sta preprečila hujše izgrede, sta bila seveda zaprta! V tem trenutku pa je ostal položaj še bolj napet. Če bi bili orožniki napravili naskok, bi jih bila množica lahko zmlela, ko so bili obdani od vseh strani; če bi bili streljali, bi bili le enkrat ustrelili. Nastal bi bil pokolj in katastrofa, da me še danes pretrese, če to pomislim, kaj bi se bilo lahko zgodilo . . . Sreski načelnik Ogrin pa tudi poslanec Barle bi ne bila tisti dan odnesla življenja, če bi bila žandarmerija skušala nasilno izprazniti Šenčur.
Ko to vidim, je bil takoj storjen sklep. Hitro stopim k sreskeniu načelniku, ki je ravno dal navodilo, da se množica razžene in mu rečem: ..Oprostite g. načelnik, to ne bo dobro." Takoj me nervozno prekine, češ, kaj se vtikam v njegovo stvar. Juz nato: „0. načelnik, jaz se nočem prav nič vmešavati v vaš delokrog, rad bi le preprečil kaj hujšega in pomiril množico
in jo pregovoril, da se mirno razide, če pa vam to ni prav, dobro jaz sem slučajno prišel semkaj in se takoj odpeljem." Na to me vpraša, kako to mislim. Jaz na to: ..Množica se ne bo prej razšla, dokler ne oddide Barle. Jaz bi bil pripravljen odpeljati g. poslanca in ljudi pomiriti in jih pregovoriti, da se mirno razidejo. Dovolite, da spregovorim ljudem nekaj besed, da jih pomirim." On na to: „Če bo hotel g. poslanec oditi tako, to bi se zdelo da beži?" Jaz: „Pojdite k njemu in mu stavite ta predlog." Po kratkem obotavljanju odide dr. Ogrin v župnišče, mi pa čakamo spodaj, kaj bo o-pravil. Ker se mi je zdelo, da ga dolgo ni nazaj, stopim še sam v župnišče v prvo nadstropje. Ko odprem vrata, je stal tam ravnokar dr. Ogrin pripravljen, da odide. Pri vratih sosednje sobe pa je stal župnik Barle. Jaz vprašam, kako so se dogovorili, g. Barle na to: „Lepo ste napravili! jaz ne grem tako, to bi se zdelo, da bežim. Sedaj imate posledice vašega hujskanja." Jaz: „Kdo je tega kriv, to vprašaj drugod. Sedaj gre za to. da se prepreči kaka nesreča. Ti si duhovnik in bi bilo žalostno, če bi radi duhovnika prišlo do katastrofe. Jaz sem pripravljen tu posredovati, da se prepreči kaka nesreča, če nočeš, potem glej, kako boš nosil odgovornost." Na to je g. Barle pristal, da se odpelje toda ne v svojem avtomobilu, ampak z menoj v našem. Na to stopim pred župnišče, prineso mi stol, na katerega stopim in dam znamenje z roko raj utihnejo. Množica se umiri in posluša. Jaz nato: „Mi smo kristjani in nikomur nič zalega ne storimo. Odpeljal bom g. poslanca kot svojega duhovskega tovariša, vas prosim, da mu nihče nič zalega ne stori." Iz množice se čujejo klici: „Vi le pojdite, Barlefa pa ne pustimo!". Jaz nato: „On se bo odpeljal z menoj, jaz garantiram za njega." Nastal bi lahko nevaren položaj, ko bi se množica uprla temu, da Barle mirno odide. Zato še govorim: „On e bo odpeljal z menoj, jaz garantiram za njt ga, apeliram na vašo dostojnost, da mu nihče nič zalega ne stori ... Ko se odpelje, se pa mirno razidite . . ." Ko sem še govoril, je za menoj priganjal sreski načelnik: ,.IIiiro, hitro . . ." Najbrž se je bal. da bom govoril kak političen govor.
(Dalje prihodnjič).
Kam v nedeljo? Na Kokrico!
Prostovoljna gasilska četa na Kokrici ima razstavljene predmete dobrodelne loterije pri g. Laknerju. Žrebanje bo 14. VI. 1.1. Kupujte srečke, ker Vas čaka sreča! Cena srečki Din 6x
»GORENJEC
STRAN 3
hovnike spraviti z naših šol, ki je z zlobnimi lažmi hotela razbiti vsa katoliška društva in naše zadruge, zlasti šenčursko hranilnico, ki za Koroščeve ljudi ni imela nobene pravice! Koga hočete podpreti — ali dr. Korošca, ali pa JNS, ki jo zastopajo na nasprotni listi kandidati na prvih mestih!
Volite g. Umnika! S tem boste podprli dr. Korošca, obsodili pa boste laž in krivico!
Kar so uam čez noč preprečili JNS-ji bivša občina Voglje in Hrastjte sta do-
bili zadoščenje za potvorjeno ljudsko voljo ' tem, da sta prikjučeni občini Šenčur. To so nam izvedli tisti, ki jim hočemo v nedeljo poveriti zaupanje.
Točno se ravnajte po navodilih naših agitatorjev!
Ne razgovarjajte se z nasprotniki 1 Na
pustite se begati z zvitimi lažmi! Pridite na volišče vsil
In vsi recite:
Jaz volim listo g. Umnika!
Akcijski odbor JRZ.
Zmaga obrtnikov
Predzadnjo nedeljo se je zopet na novo začelo delo nove uprave največjega združenja v našem okrajiu, kakor je zadnjič Gorenjec že poročal. Ta uprava stopa na delo v času, ko =e bo vršila 25. letnica, za katero bo treba vzbuditi mnogo zanimanja in proslaviti je kar najlepše. Zavedajoč se pomena take sirokovne organizacije je dolžnost uprave kakor tudi nas vseh obrtnikov, da ta jubilej proslavimo kar najbolj vidno in lepo. Stanovska dolžnost vseh mojstrov, pomočnikov in delavcev rokodelstva je, da to stvar izpeljemo častno.
Novi odbor si je vzel to nalogo že na obč. zboru kot glavno delo njegovega delovanja. Zato apelira na vse članstvo, da ga vsestransko podpira, ker gre le za dobrobit in ugled cele-
ga združenja. Na redni skupščini, ki se je vršila kot že omenjeno na belo nedeljo se je pokazalo, komu naj bo vse to poverjena. Članstvo je obsojalo postopanje, da je zbor vodil neodgovoren član, ko je bil že izvoljen novi predsednik, kar pa je zagovarjal tudi navzoči funkcionar. To pa ni prav, ker se na zborih vedno postopa drugače in pravilno, kar se vodstva tiče. Neodgovorni je celo zagrozil da bo zbor zaključil, ko je bilo vodstvo že poverjeno in zaupano novemu predsedniku. Zato naj, nas ta slučaj nauči, da moramo biti bolj prevdarni, ter da se večini mora vsak pokoriti. Druži naj nas stanovska zavednost in pa delo za dobrobit in ugled rokodelstva. Obrtnik.
Nova uprava Združenja obrtnikov
Foto F. Jug, Kranj.
Tedenske novice
Poziiv javnosti.
Kakor sem pred nekaj dnevi čul, so se raznesle po Kranju in okolici govorice, da je neka družba iz Tržiča skušala spraviti preko meje v avtomobilskih gumijevih ceveh 40 milijonov Din in da je med temi bilo 4 milijone Din mojega denarja, potem da je vse izdal šofer, ki naj bi bil dobil Din 10.000 nagrade. Ko sem to čul, sem se od srca smejal tej čenči in nisem mogel niti misliti, da bi se dobil tako preprost človek, ki bi mogel kaj takega verjeti. Dotični gospod iz Tržiča, ki so ga tako obdolžili, da je spravljal denar preko meje, je zadevo izročil svojemu advokatu, in tako morajo sedaj oni, ki so razširjali te govorice plačevati kazen. Meni prvotno še na misel ni prišlo, da bi koga radi teh govoric preganjal po sodišču. Sedaj pa so me prijatelji opozorili, da se te govorice še vedno z vso trdovratnostjo širijo po tovarnah in da jim ljudje verjamejo. Če je to res, sem pa dolžan braniti svojo dobro ime. Za to prosim vse, ki vedo, kdo te govorice širi. da meni ali mojemu pravnemu zastopniku g. dr. Megušarju dotične naznanijo, da bodo vsaj sirote v Mari.ianištu nekaj dobile ..od teh milijonov", ker bom zahteval, da vsak, kdor širi te lažnjive govorice, plača kazen za sirote v Marijanišču.
Matija Škerbee, župnik. Pomlndek Jadranske straže na državni tekstilni šoli v Kranju čuti hvaležno dolžnost, da se tem potom najlepše zahvali vsem, ki so s svojimi prispevki, delom ali navzočnostjo na prireditvi pripomogli k lepemu uspehu ter mu s tem omogočili tudi letos izvedbo njegovega programa.
Udruženje vojnih invalidov ima v nedeljo dne 3. maja ob 9. uri dopoldan v dvorani Ljudskega doma občni zbor. Vsi člani vljudno vabljeni.
Umrl je Rudolf Florjančič, ključavničarski mojster, posestnik in bivši občinski odbornik v 57. letu starosti. Naj počiva v miru.
Nesreča na kranjskem kolodvoru. V sredo se je dogodila na kranjskem kolodvoru nesrečni
ki pa ni zahtevala ljudskih žrtev. Blizu čuvajnice pod Gaštenjskim klancom se je pri premikanja iztiril železniški voz. Posledica je bila ta, da vlak, ki prihaja v Kranj ob 445 uri, imel skoro celo uro zamude.
Združenje obrtnikov je mesto venca na grob pokojnega člana Florjančič Rudolfa, podarilo Din 150, Vincencijevi družbi, ki se za dar toplo zahvaljuje.
Šmarnice - pesem. V maju je v naših cerkvah največ veselja. K temu pa največ prispeva vesela pesem, ki jo zapoje vsa množica. V teh dneh se bodo pred župno cerkvijo in v upravi Gorenjca prodajale knjižice, kjer so zbrane pesmi za vse cerkveno leto. Vsak naj si nabavi .,Sv. maša in pesmi", knjižica ima eno mašo in mnogo cerkvenih pesmi. Cena je vezana Din 5.— in broširana Din 2.50.
..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča vse članstvo kakor tudi prijatelje malih živali, da se vrši v nedeljo, dne 5. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni Lukež redni članski sestanek. Sestanek je važen in nujen, ter za člane obvezen. Ostali   uljudno vabljeni.
Odbor.
Avtomobilska nesreča. V četrtek okrog 5 popoldne je prišlo do avtomobilske nesreče v Stnižišču. Avto OUZ1). v katerem se je vozil ravnatelj g. dr. Bohinjc s svojo soprogo iz Ljubljane proti Kranju, je dohitel voznika, ki je na dveh vozovih vozil pesek. Po izjavi šoferja, je voznik vozil na levi strani ceste. Ker se voznik ni mogel tako hitro umakniti, ga je šofer hotel prehiteti. Toda, ker je bila C03ta mastna je avto zadel s prednjim levim kolesom v zadnje kolo voza, pa je avto zašel na travnik, kjer se je zadel v hruško in močno poškodoval. Hudih poškodb potniki niso dobili.
Veliko razstavo vseh vrst malih živali, priredi društvo ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" v času od 17. do 25. majp 193&, na pristavi stavbenika g. Slavca, poleg drž. gimnazije.
Razstavljene bodo vse vrste malih živali, koze, ovce, zajci, golobi, kure vseh vrst in pa-
sem, gosi, race, purani, pavi, fazani, ptiči, in morski prašički. Razstavljene bodo živali iz cele Gorenjske.
Društvo ima namen, da širi in vzbudi zanimanje za res koristno in smotrno rejo malih živali — posebno v današnjiih težkih časih. Na omenjeni razstavi bo imel vsakdo priložnost videti in se prepričati o res pravi dobičkanosni reji malih živali.
Gre se za koristi vseh rejcev navedenih živali brez razlike, zato se naprošajo lastniki-rejci cele Gorenjske, da prijavijo svoje lepe in zdrave živali za razstavo v Kranju. To jim bode tudi v korist, ker se bo na razstavi tudi prodajalo in kupovalo, ali pa tudi zamenjavalo.
Kdor je res ljubitelj živali, ta bo tudi gotovo razstavil na razstavi v Kranju svoje živali. Vse prijave je treba poslati na naslov društva.
Ker je čas za prijave kratek, naj nobeden ne odlaša, temveč naj to stori takoj.
Vse pojasnila in informacije, daje ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju."
PREDOSLJE
Ustanovni občni zbor „Krajevne kmečke zveze" za občino Predoslje, se vrši v nedeljo 3. maja po jutranji sv. maši v dvorani. Pomen in namen Kmečke zveze bo razitolmačil predsednik iste g. I. Brodar. Vsi kmečki ljudje pridite v obilnem številu na ustanovni občni zbor, da se pogovorimo o težavah našega stanu in o delu za izboljšanje, ki ga bomo dosegli samo potom močne kmečke stanovske organizacije.
KRIZE
Oglejmo si jih. Ker zadnjega dopisa o tretjih nebesih, nekateri niso razumeli, druge je pa močno pretresel, se jih malo natančneje oglejmo. Kaj so bili ti zaslepljen« pred par leti? Ali niso bili ravno ti oznanjevalci najbolj navdušeni pristaši JNS. Vedno so hodili za voditelji in jim skoraj lizali pete, ter govorili: „Edino v JNS je rešitev delavca." Ko so uvideli, da ta njih rešiteljica umira, so se zatekli k socialistom. Uvidevši, da pušča sedanja vlada vedno več svobode, so se ti sentimentalci pričeli oklepati komunizma in zavajati k temu zlasti mladino ter ji v obliki cvetočih rož slikati in razlagati svoj brezmiselni novi nauk. Kdo more verovati besedam širokoustnih ljudi, ki so kakor suh list na veji, katerega najmanjša sapica obrača po mili volji. Vsekakor pa ponovno opozarjamo, izogibajte se vsakogar, ki bi govoril o socializmu ali o marksizmu, — ne pa o krščanskem socializmu — kajti to, je pajčolan oznanjevalcev „tretjih nebes."
OPOZORILO.
Podpisani opozarjam tem poten vse one, ki razširjajo o meni neresnične vesti: da sem se družil s komunisti in de sem jih potem denun-ciral orožništvu, da sem, ali da bom nabiral podpise za premestitev šolskega upravitelja g. V. Boltezar-ja, ker bom proti vsakomur, ki bo te izmišljotine razširjal, sodnijsko postopal.
Pristava, dne 28. aprila 1936.
Franjo Lukanc.
Danes 30. aprila je bila svečana otvoritev novega toliko zaželjenega kolodvora, na katerega smo čakali mnoga desetletja. Prvi potnik, ki je vstopil v novo poslopje je bil abesinski ras „Kunkogomav".
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur^ zlatnine in si'ebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem
Ivan Levičnik
Kranj — Jesenice Kupujem staro zlato In srebro I
lej sam ujedel. Nasilja in nezakonitosti je sede j konec! Sedanje občinske volitve so svobodne. Vsak voli po svojem prepričanju. Zaveden občan dobro ve, kje je njegovo mesto in kaj ima storiti. Zato gremo jutri polni zaupanja na volišče volit JRZ listo, prepričani, da so te volitve silen sunek nazadnjaštvu, ki pada, naj ga tudi združeni podpirajo lažidemokrati dveh strank. Potrebno je, da sedanje osebe, ki se vsiljujejo ua vodilna mesta izginejo s površja. Volilcem pa priporočamo in to kot njihovi prijatelji: oklenite se in pristopajte k Jugoslovanski radikalni zajiednici, ker edino ona je zares neodvisna in dela za koristi občanov!
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
JAMNIK NAD KROPO
Fantovski tabor Katoliške akcije za Gorenjsko. Dne 17. maja se bo vršil za vso Gorenjsko velik tabor na Jamniku nad Kropo. V časih, ko se v svetu vršijo boji med levico in desnico je prav, da ta dan pokažemo svetu, da smo gorenjski fantje še vedno vdani kat. cerkvi in njenim načelom. Pridite v velikem številu, ker bomo s tem pokazali, da so naše vrste močne in da sovražnik mora računati z nami.
Ob 8. uri zjutraj bo prva sv. maša s pridigo.
Ob 'A na 10 kratek nagovor nato sv. maša, po sv. maši slavnostni govor. Govorila bosta g. dr. Basaj in g. dr. Šmajd o nalogah fantov v katoliški akciji.
V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo.
PREDDVOR
Smrt kosi. Na Gornja Beli je umrla Marjana Ribnikar, stara 76 let. Na Bregu se je preselil v večnost posestnik Lovro Ahčin, star 70 let. V Tupaličah pa je odšel po večno plačilo 72 letni Janez Bukovnik. Vrnil se je šele pred petimi leti iz Amerike, kjer je bil 29 let, in vsa ta leta delal kot kovač v eni tovarni. Ob raznih prilikah se je s kakim darom spomnil cerkve. N. v m. p.
Čevljarji so razpustili svojo zadrugo, katere sedež je bil pri Murniku. Sedaj bodo izvrševali svojo obrt vsak v svoji delavnici.
Zajamčeno enako   trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC
ŠENČUR
Šenčur stoji tik pred občinskimi volitvami. 3. maj je tu. Pričakuje se velika zmaga JRZ. Prošlo nedeljo so liberalci in socialni demokrati na njenem velikem političnem shodu temeljito spoznali, da bodo pri občinskih volitvah hudo pogoreli. Ti presneti ..klerikalci" morajo pač imeti veliko moč, da lahko ..diktirajo" tolikšni masi. Shod je pokazal, du ljudstvo murk-sistom in „nacionulistom" ne bo nikdar več dalo svojega zaupanja. Ljudstvo se ne da več s frazami begati, ker ima za seboj izkušnje zadnjih let. Vsak zaveden občan odklanja neumni antiklcrikalni boj, pod katerega geslom gredo zdaj složno v boj komunisti in nenad-k ril j L vi „putent-putrioti" iz JNS bande, ki so gonili v konfinncije in koncentrijska taborišča najuglednejše može sramotno teptanega in pod njihovim jarmom krvavečega slovenskega naroda . . . 2ivo so nam še v spominu volitve pod JNS-arsko kuratelo, pri katerih so hoteli odločujoči funkcionarji s strahovanjem, s sleparijami in zvijučo potvoriii ljudsko voljo in oropati našega trdnega kmeta njegove pravice, da se svobodno izreče za eno ali drugo stran. Toda gospoda ne pride na svoj račun. Še vedno je reakciju podlegla in terorizem se je še vse-
Ali si že naročil knjigo
»Junaška doba Slovencev'4
Knjiga stane v prednaročbi, ki traja samo do 10. maja Din 17.50. Pozneje se bo knjiga dobila le po znatno višji knjigotrški ceni.
Že za Din 25- dobite 4 lepe fotografije pri fotografu
FR. JUG - KRANJ
(sedaj nasproti trgovine Savnik) ŠKOFJA LOKA
Deputacija pri banu. Zadnji petek je g. ban sprejel deputacijo škofjeloških obrtnikov, ob kateri priliki je bil naprošen za pokroviteljstvo obrtno-indusrtrijske razstave, ki se t>o vršila od 12. 7. do 16. 8. 1936 v Škofji Loki. G. ban je pri tej priliki pokazal veliko zanimanja za delovanje obrtnikov, sprejel pokroviteljstvo in se je prvi vpisal v spominsko knjigo, ki so jo pripravili naši obrtniki za to razstavo.
■f Bogoslovec Pavle Stanovnik. Neizrečen utis je napravil na   vse   pogreb bogoslovca
Lepe izložbe, kar ni v izložbah,
je v trgovini!
B. RANGUS
sodni cenilec KRANJ
Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
STRAN 4
»GORENJEC«
Pavla Stanovnika, ki je bil v pondeljek ob 9 uri. Vsa duhovščina in okoli 40 bogoslovcev tovarišev je šlo naproti do znamenja, kjer so dočakali pogrebce. Trije bogoslovci so nosili lep venec, poslednji pozdrav umrlemu tovarišu. Sprevod, ki se je razvil je bil dokaz, kako je bil pokojni priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pred bogoslovci je šla številno zastopana kapucinska samostanska družina, deški Marijin vrtec, dijaška Marijina kongregacija in fantovska Marijina družba, vsi s prapor j i. Pogrebne obrede je pri znamenju opruvil se-meniški podvodja g. Karel Gross, pevski zbor bogoslovcev pa je zapel „Vigred se povrne", nakar se je sprevod začel pomikati proti cerkvi. Na vse ljudi je napravilo globok vtis petje psalmov v sprevodu. V cerkvi je imel slovesno peto sv. mašo loški g. župnik Pod-bevšek, pri stranskih oltarjih pa so opravili za pokojnega sveto daritev čg. kaplan Demšar in dva bogoslovca duhovnika. Z zelo ganljivim govorom se je ob grobu od pokojnega v imenu tovarišev poslovil g. Pokorn Jože, lep govor pa je imel tudi prijatelj ranjkega in njegov vaščan Klobovs Jakob.
Tako je naša fara izgubila mlado moč, ki ji ni bilo sojeno delovati v vinogradu Gospodovem.
..šola iu dom" na meščanski šoli je imela svojo sejo, na kateri se je poslovil odborov blagajnik č. g. kaplan Demšar in oddal blagajno. G, Demšar namreč zapušča meščansko šolo, ker je premeščen v uršulinski samostan. Odbor se je agilnemu in zelo priljubljenemu g. Demšarju iskreno zahvalil za njegovo delovanje in pomoč *er mu želel na novem mestu mnogo uspeha. Tudi mi se priključujemo tim željam odbora in mu kličemo Bog ga živi in hvala mu za vse dobrote, ki jih jc storil naši šolski mladini. Bog nam dnj še mnogo takih nesebičnih in delavnih mož!
Kino Društveni dom bo imel v bodoče samo sledeče predstave in sicer: v soboto in nedeljo ob 20.30 uri. Predstava ob nedeljah popoldne odpade vslcd šmarnične pobožnosti.
Pri krajevnem šolskem odboru so odstopili razrešeni člani bivšega občinskega odbora in sicer gg. Sink, Hafner Josip in Anton Savnik. Začasna občinska uprava je v ta odbor imenovala gg. Matevža Ziherla, Ogrina Antona in Debeljnk Franca. Pri meščansko šolskem odboru pa so iz istih razlogov odstopili gg. šink in Zuže*. Viktor. Ta odbor je občinska uprava izpopolnila z gg. Ziherl Matevžem in Planina Lovrom. Novim članom odbora želimo obilo uspehov.
TR2IC
Strokovjio-nadhljevalna šola priredi V ne-, deljo 3. maja razstavo v prostorih osnovne šole, da pokaže, kaj je v preteklem letu delala. Otvoritev razstave lx> ob 9. uri dopoldne, zaključek pa bo ob 16. uri popoldne. Prijatelji obrtnega naraščaja obiščite razstavo!
G. Košir V. s kolodvora je kupil slavno staro Ruechovo hišo zruven farne cerkve. Z mnjni-kom otvori svoje lokale in bo brez dvoma privabil mnogo starih in novih obiskovalcev. Želimo mu obilo uspeha.
Procesija sv. Florijana gre v pondeljek ob vsakem vremenu skozi mesto po običajni poti. Letos bomo imeli to posebnost, da bomo ob spremljevanju farne godbe peli tudi cerkvene pesmi. Zato ne pozabite pesmaric. Sicer bo pa v cerkvi še prej skušnja v nedeljo zvečer pri šmarnicah.
m H LI 06LHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Odda se lokal v Kranju, Prešernova ul. št. 18 v Pučnikovi hiši s 1. uvgustom 1936. Ponudbe na Pučnik, Ljubljana, Selenburgova ul. I.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte. Kranj.
Pozor. Za graditelje stanovanjskih hiš imam na razpolago 10 oken, dvojna dvokrilna, zgoraj ..Oberlicht", vse se odpira na znotraj. Pollak Jurij, strojno mizarstvo — Kranj.
Oddani takoj v najem trgovski lokal z vsem inventarjem v Kranju. Naslov v upravi »Gorenjca".
Seno najboljše vrste, suho cca 1000 kg takoj prodam. Naslov v upravi.
Nagrado dobi kdor prinese v trg. Hlebi Kranj izgubljeno steklarsko orodje od Zabnice do Stružišča
Kje?
Pri Hinkotu
„POCf kOStanji" pri farni cerkvi v
Kranju
kupite res dobro blago po zaželjeno nizkih cenah! — Velika izbira športnih in lovskih
I o b u k o v.
Ali že veste,
da imam na zalogi lepe, po najnovejši modi izdelane obleke, bluze, krila, predpasniki itd. za odrasle kakor tudi za otroke. Na zalogi imam tudi ostale potrebščine: nogavice, celotne opreme za novorojenčke itd.
Vse dobite res po najnižjih cenah in prvovrstno blago. Za cenjeni obisk se priporoča
Angela Levičnik („pri Gorenjki")
Kranj, Prešernova ulica
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi-dovdansko cesto st. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več iet trgovino s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tudi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, avtogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela.
IMtene Ivan
splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d.
KRANJ, Vidovdanska c. 11.
Cpoletf tflrnnctzlje)
Vsi v našo trgovino I
Važno I
Cela Gorenjski naznanjamo:
Za binkoštne praznike smo že pričeii z veliko odprodajo vsega manufakrurnega blaga, po res znatno znižanih cenah, tako, da bo
lahko vsak za malo denarja dobrooblečen. Posebno pa opozarjamo na veliko ii. lepo izbiro moških najmodernejših kamgarnov in štofov že
od Din 22*- naprej
Prej ko se odločite za nakup, si oglejte naše izložbe, ter se prepričajte O najnižjih cenah. Vljudno se Vam priporoča tvrdka
LOGAR & KALAN naslednik: Srečko Vidmar
manufaktura KRANJ
Petanjska voda
zdravilna
Glavna zaloga:
Kranj, Mestni trg 18
(v Kocbekovi hiši)
Redka prilika!
Globoko smo znižali cene izpod tovarniških cen damskim plaščem za pomlad, poletje in jesen:
datuski plašč, ki je stal D. 175'- dobite sedaj za D. 157 50
tt	tt	ft	ft	ft	260--	it	tt	it	it	220-50
tt	tt	ft	ft	tt	460--	tt	tt	tt	tt	368-—
tt	It	ft	ft	tt	475*-	tt	tt	tt	tt	380--
tt	ff	ft	ft	tt	510-	it	tt	it	tt	408-—
tt	ft	ft	ft	tt	565-	tt	tt	it	tt	395-50
tt	ft	ft	tt	tt	650-	tt	tt	it	tt	520-—
BARVE -	LAKI - FIRNEŽ
Ice	NEJEi
PJ      oglasite se	na popolnoma brezob- BJ
BJ                   vezen ogled pri ™	
P. Majdíc	„Merkur" Kranj
Pohitite z nakupom! Izkoristite priliko, dokler traja zaloga! Zadnja moda, lepi kroji!
Imamo tudi pravkar dospelo lepo zalogo moških in otroških oblek, hlač, pumparic,kap itd. Obleke so ročno delo naših krojačev!
Soko obleke, Kranj i
Tavčarjeva 6 - Prešernova 11 (poleg lekarne Savnik) M
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.