d en tje geogra fije od ločajo za sp ecia lizacijo . T em atika je razdeljena na tri dele: razvoj geogra fije n ase lij, n jen o področje in m etode, značilnosti prvotnih in vašk ih n ase lij, m esta. P rvi del je v eč a li m anj sp lošno in form ativnega značaja , v eč pozornosti je nam enjeno le razvoju geografije naselij. Med delovn im i m etodam i avtorica om enja le opis in sicer form alnega a li razlagalnega; le -ta tem elji na prouče­ van ju znakov, pom em bnih z gen etičnega stališča. P o g lav je o prvotn ih n ase ljih in vaseh u sta ljen ega k m etijstva je napisano zelo sistem atično, z roko zelo dobrega poznavalca gen eze agrarnih naselij. K er avtorica govori o ob likah agrarnih n aselij je razum ljivo, da jih prik a­ zu je skupaj z načinom razd elitve polj. Za S loven ce je zanim ivo, da je avto­ rica izbrala kot prim er vasi v gruči z zem ljišk o razd elitv ijo na nep ravilne ali grudaste delce n a se lje P red oslje pri K ranju (po S. Ilešiču). T ipi p o ljsk e raz­ d e litve ter n jih ova geneza, n jihova reorgan izacija v XIX. in XX. stol., ge- netično-zgodovinska tip o log ija ob lik vasi in tip i razpršenih n aselij tvorijo srž p og lav ja o vašk ih naseljih . Začuda m alo prostora je n am en jenega prirodnim ozirom a topografskim pogojem za nam estitev naselij. Prav tako skrom na je obdelava prehodnega, vaško-m estnega tipa n aselij. Veliko večjo dovzetnost za novejše s ta n je in procese (tudi za rad i boga­ te jše lite ra tu re ) kaže av to rica v pog lav ju o geografiji mest. Zelo priv lačno je napisan del o m estu in reg iji, k je r so obravnavane tr i sfere m estnega vpliva: obm estje , ožje in širše g rav itac ijsko obm očje. P ri om rež ju m est in n jihovi h ie ra rh iji M. K ielczew ska Zaleska po d a ja heksagonaln i sistem C h ris ta lle r ja samo ko t in form acijo . Zaveda se nam reč prež ivetosti tega sistem a in opo­ z a r ja na vpliv specifičnih družbeno-ekonom skih in k u ltu rn ih pogojev na raz ­ voj om rež ja mest. P o treb n a pozornost je posvečena tud i n o tra n ji s tru k tu ri m est, funkcionaln i delitv i m est na če trti. P ri fiziognom iji m est je avtorica upoštevala h isto ričn i aspekt. Loči g rška, rim ska, sredn jeveška, renesančna, baročna, ko lon ia lna in sodobna m esta. Za vsakega od om enjen ih tipov je zna­ čilen svo jstven tlo ris in način zazidave. V zak ljučnem pog lav ju je p rikazan neenakom ern i razvoj procesov u rb an izac ije in razm estitev m est po svetu te r n jihove reg ionalne razlike. N a koncu je priložen seznam m est in m estnih aglom eracij z več k o t 500.000 p reb iva lcev te r seznam izbrane lite ra tu re o geografiji naselij. U čbenik n im a v eč jih znan stven ih p reten zij. D e lo je pisano s sta lišča stare gen etičn o-op isn e šole. To je posebno opazno pri obravnavanju agrarnih vasi. Ce p ostavi avtorica tež išče na pred stav itev vasi v evropskem ku ltu r­ nem prostoru, potem je to liko m anj razum ljiva n jen a ostra d elitev naselij na m esta in agrarne vasi, saj ravno v Evropi skoraj ni več večjih področij s čistim i agrarnim i naselji. Zelo na kratko so obdelana prehodna vaško-m estna n ase lja (polagrarna ozirom a polurbanizirana). N asprotno pa je pri obravnavi m est ču titi v eč je napore po v k lju č itv i novih spoznanj, npr. v p og lav jih o m estu in reg iji, om režju in h ierarh iji m est, n otran ji strukturi mest. T rajna vrednost u čben ik a je v gen etičn i strani obravnave pojavov, brez katere bi nekaterih današnjih ob lik v p ok rajin i n e m ogli razum eti. P om an jk ljivost tak šnega pristopa pa je neaktualnost, saj so n a jn ovejši pro­ cesi m arsik je popolnom a sprem enili, razvrednotili a li u n ič ili h istorične e le ­ m ente. P o leg tega je izosta la obravnava (opis) sedan jih procesov preobrazbe naselij. G eograf naj bi sega l v zgodovino le to liko, k o lik or mu to pom aga razjasn iti sed an je stanje. M arijan K lem enčič Struktury i procesy osadnicze, P rača zb iorow a pod redakcjq Stefana Go- lachow sk iego , R egion O polsk i tom II, In stytu t Š la sk i w O polu, O pole-W roclaw 1971. D elo je člen v ser iji m onografij o op olskem vojvod stvu , k i je m ed p o lj­ sk im i geografi deležno posebnega zanim anja. Po svo jih družbenogeografskib potezah se opolsko vojvod stvo sm atra za P o ljsk o v m alem ; tu im am o indu­ strijo , zelo razv ito km etijstvo , veliko doseljenega p reb iva lstva , štev ilne m i­ g rac ije (predvsem zn o tra j vojvodstva) itd. S k ra tka , sorazm erno živahno d ru ž­ b en o g o sp o d arsk o ž iv lje n je v p redelu , obkroženem z velik im i in d u strijsk im i področji. Če lahko ena sam a k n jig a podrobno p redstav i raz iskovalne rezu lta te m očnega geografskega središča, k ak rše n je w roctaw ski, potem je to navedena m onografija o naselb insk ih s tru k tu ra h in procesih v opolskem vojvodstvu. In to zelo dostojno. S kupina m ladih raz iskovalcev je , ob sodelovanju slezij- skega ekonom skega in štitu ta v O polah, »skušala op isati in po jasn iti s tru k ­ tu re in fu n k cije naselb inskega om režja te r sprem em b, k a te rim le-to zapada pod vplivom industria lizac ije , u rb an izac ije in m odernizacije« (Stefan Gola- chow ski v predgovoru) in sicer na p rim eru opolskega vojvodstva. P o m an j­ k a n je p ro sto ra onem ogoča boljšo p redstav itev rezu lta tov dela osmih av to rjev , od k a te r ih vsak p rin aša zelo zanim ive m etode, k i pom enijo k o rak n ap re j k egzaktnem u o p red e ljev a n ju p rosto rsk ih po javov in procesov. M atem atik B eniam in K ostrubiec s teore tsko-m atem atičnega sta lišča a n a ­ liz ira množico n ase lij v opolskem vojvodstvu (str. 9—66). A vtor p red stav lja celo v rsto m atem atičn ih in k arto g ra fsk ih m etod, p rim ern ih za p roučevan je om rež ja n aselij te r z m atem atično-form alnega sta lišča pokaže na dobre in slabe s tran i teh metod. P rosto rsko s tru k tu ro tran sp o rtn eg a om režja je M ichai Slenczek (str. 67—124) an a liz ira l na podlagi s tru k tu rn ih (s pom očjo m etode w roclaw skega dendrita) in fu n k c ijsk ih znakov. V končni fazi p ostav lja m ejo m ed posam ez­ nim i p rom etn im i podsistem i, k i h k ra ti pom enijo tu d i kom pleksnogeografske (sub)regije. B arb ara M iszew ska obravnava n ase lja ko t lin ijsk e sistem e (str. 125—142). N jen i rezu lta ti geografsko niso n a jb o lj p rep rič ljiv i, zato pa to liko bo lj p r i­ m ern i za p la n e rje . N ase lja je av to rica defin ira la z dolžino cest, ob k a te rih je sk le n je n a zazidava. Sprem em be v dolžini »obzidanih« cest in v o d d a lje ­ nosti med posam eznim i n ase lji nam pokažejo tendence v razvo ju naselb in ­ skega om režja. P redm et p ro u če v an ja E dy te Jakubow icz (str. 143—175) so loka ln i nase l­ b insk i sistem i. Za n jihovo o p redelitev prevzem a defin icijo W. M aika: »Nasel­ b insk i sistem si lahko p red stav ljam o ko t zb ir naselb insk ih enot, povezanih v funkcionalno enoto«.1 več ja ali m an jša specia lizac ija naselij u s tv a rja sistem naselij, zn o tra j k a te reg a o b sta ja m edsebojna izm en java storitev . A vtorica ugo­ ta v lja naselb inske sistem e na osnovi navezovan ja nase lij na sto ritve p rve in d ru g e s topn je te r dnevne m ig rac ije delovne sile. F unkcionalno s tru k tu ro m est ob ravnava Janusz Kroszel (str. 177—215) po ve likostn ih skup inah m est: do 5000 preb., 5 do 15 tisoč, 15 do 50 tisoč, 30 do 50 tisoč in nad 50 tisoč p reb ivalcev . K las ifikac ija m est je izvedena na osnovi analize m esto tvorn ih dejavnosti. Iz p risp ev k a R oberta R auzinskega (str. 217—256) o povojn i dem ografski p rob lem atik i n aselij opolskega vo jvodstva je razv idna silna p estro st s tru k ­ tu re p reb iv a ls tv a na zahodnem , po v o jn i dob ljenem delu P o ljske ; v om enje­ nem vojvodstvu je bilo 1. 1970 av tohtonega p reb iv a ls tv a le 51,6%, 26 o/o dose­ ljen ih iz osta lih delov P o ljsk e in 22.2 % doseljen ih iz tu jin e (repatrian tov). V svoji razp rav i R. R auzinski pokaže na dve iz raziti značilnosti dem ografske s tru k tu re : 1. izoblikovali sta se dve jasno izražen i dem ografsk i obm očji: obm očje z av tohtonim preb ivalstvom , za k a te reg a je značilen proces s ta ra n ja te r ve­ lik a p rev lad a žensk in obm očje z doseljen im prebivalstvom , k a te ro izkazu je visok p riro d n i p r ira s t in veliko m obilnost; 2. z odse ljevan jem m ladega p reb iv a ls tv a s podeže lja v m esta je prišlo do raz like v sta ro stn i s tru k tu r i m estnega in podeželskega preb ivalstva . Zbigniew M ikoiajew icz (str. 257—330) s pom očjo rač u n an ja k o re lac ij med posam eznim i znaki u g o tav lja stopnjo u rb an izac ije v opolskem vojvodstvu. 1 W . M a ik : N iek tö re p ro b lem y badart nad u k lad am i o sadn iczym i, » C z a so p i sm o G eograficz- ne<, t . 39, 1968, z. 2. N jegova ana liza je izredno dosledna in se op ira na vrsto že ugo tovljen ih spo­ znanj. A vtor an a liz ira po jav u rb an izac ije z več aspektov: ekonom skega, dem ografskega, p rosto rskega in sociološkega. V zad n ji razp rav i A ntoni Zagoždžon an a liz ira m orfologijo naselij. A vtor se zaveda p reve likega form alizm a že o p rav ljen ih podobnih raziskav, zato se tem u izogne s tem, da v k lju č i v p roučevan je genezo, proces sprem em b, pa tud i in fo rm acije z d rug ih področij, k a te re lahko ugotovim o že iz sam ega sistem a, ko t so npr. fu n k cije naselij. Nalogo je av to r odlično opravil. M onografija o naselb insk ih s tru k tu ra h in procesih gre v sm eri napovedi P. H aggetta , k i je 1. 1967 predvideval, da »bo v n a jb ližn jem d ese tle tju analiza reg ionaln ih sistem ov posta la g lavna tem a geografije« (S. G olachow ski v uvo­ du). D elo p rin aša nov vsebinski p ristop ne samo do p ro u čev an ja procesa u r ­ ban izacije , tem več do celo tnega g led an ja na procese in po jave v prostoru . T udi fo rm alna s tran teži za izpo ln jevan jem sodobnih zahtev po konk retn i, num eričn i op redelitv i elem entov in procesov. O m enjene k v a lite te postav­ lja jo delo v seznam n u jn e lite ra tu re za vsakega p roučevalca naselij. M arijan K lem enčič Bohdan Jatowiecki: Miasto i spoleczne problemy urbanizacji, Šl^ski in- s ty tu t naukow y w K atow icach, W arszaw a 1972 K rakow , str. 302. P roučevan je m est in u rb an izac ije v n a jš iršem pom enu besede je p rav gotovo ena od osredn jih raziskovaln ih tem v geografiji. Proces u rban izac ije je kom pleksen in zap le ten po jav , zato je geograf toliko bolj vesel vsakega dela, k i o sv e tlju je ta po jav z m alo m an j geografske stran i. G lavna značilnost c itiran e k n jig e je v tem, da p resega okvire socioloških p roučevan j m est in procesov u rban izac ije , čep rav jo je nap isal sociolog. A vtor p ri svojem š tu ­ d iju izh a ja iz problem a, ne pa iz ozkega strokovnega pogleda. Močno je opazno av to rjevo sodelovanje z O ddelkom za družbeno geografijo w rociaw - ske U niverze in njegovim vodjem prof. S. G olachow skim . Podnaslov k n jige : »Problem i, teo rije , m etode« govori o teo re tskem znača ju dela, lahko rečemo o učbeniku. V p rvem p og lav ju av to r po d a ja d efin ic ije in po jm e glede u rban izac ije , splošno oznako procesov u rb an izac ije na P oljskem te r m ere u rban izac ije . Posebno zadn ji del pog lav ja je izredno zanim iv in teh ten ; v n jem je p re d ­ s ta v lje n aksiom atičen m odel, s pom očjo k a te reg a lahko ugotav ljam o stopnjo u rb an iz iran o sti in sicer s pom očjo d v an a js tih znakov. P og lav je o p rosto rsko-družben ih koncep tih n aselij je in fo rm ativnega zna­ č a ja in sega na področje u rbanizm a. S eznanja nas z različn im i koncepcijam i idealn ih naselij, od u top is tičn ih idej s redn jevešk ih av to rjev , do p redstav itve n a jb o lj uspele u red itv e m odernih mest. Močno teo re tsk i pom en im a tr e t je poglavje, v ka te rem skuša B. Jatow iecki na osnovi v rs te av to rjev razložiti m estni organizem ko t sistem v sm islu os­ novnih ide j te o rije sistem ov av s trijsk eg a bio loga B erta lan ffy ja . O p rosto ru , k o t posebno važnem elem entu u rban ih naselij, je govora v če trtem poglav ju . A vtor p red s ta v lja različne p rincipe loka lizac ije mest, ek o ­ logijo m esta te r s tru k tu ro m esta ko t tud i de javn ike prem ikov lju d i zno tra j m est. Posebna pozornost je posvečena cliicaški ekološki šoli. V p redzadn jem pog lav ju so p red stav ljen e m etode p ro u čev an ja prostor- sko-družbene s tru k tu re m est in to s form alno-tehnične s tran i ko t tud i z oceno n jihove uporabnosti. Že samo n aš tev an je tr in a js tih m odelov, teo rij in h ipotez bi zavzelo p reveč prostora. O m enim n a j le, da gre za novejše te o rije in večinom a zahodne av to rje . Zadnje pog lav je ob ravnava razm erje d ružben ih ved do p rosto rskega n a ­ črtovan ja . A vtor an a liz ira vlogo posam eznih ved v diagnozi obsto ječega s ta ­ n ja , prognozi, p o s ta v lja n ju odločitev, u rban ističnem p lanu in rea lizaciji p lana. P redstav itev problem ov, te o rij in m etod p ro u čev an ja m est in procesa u rb an izac ije je izredno zahtevno delo, k i zah teva res dobrega s trokovn jaka