rjo
Stebor:  Izdajalec.
Izdajalec.
&
trah noči krog mene pozne,
V   duši  moji ljut obup,
V  prsih tu zavesti grozne Peče me morilni strup  .  .  . Kje mini srce" naj  išče, Kje je moje zavetišče?
Izdajalec!   D61 in gora, Sira plan in hrib neštet: Kar obseva dneva zora, Vse šepeče mi: Prekle"t!  . .  . Svet  vesoljni pddi ndme, Smrti naj  me noč objame!
Črna je pregreha moja, Zadostila zdnjo ni!
V   hipu odločilnem boja Sel izdat sem  rodno kri, Zemljo drago ž njo — jedino Sel izdat sem domovino.
Cuj,  strašno grme" topovi, Med junake smrt noseč; Klici se glase" surovi, Krha se ob meču meč ;
V   curkih teče krvna sraga  — Zdaj — vse tiho — Kje je zmaga ?
Kje je zmaga?!    Tebi, Juda, Stid, sramota,  črt in smrt! Mari so pomogla čuda, Da ni narod moj  bil strt ? Vse junaštvo, vse napore Izdajalca moč premore.
Sto in sto življenj  končala, Tisoč strla je nadej, Bratov sldbodo prodala  — Kaj ostane še poslej ? Svet vesoljni padi ndme, Smrti naj  me noč objame !
Tukaj?    V   dragi   zemlji   sveti,
Kjer sem dete se rodil,
Tu izdajica prekleti
Da pokoja bi dobil ?  .  .  .
Nikdar!   Zemlja se  zgrozila,
Terjala bi zadostila!
Strani,  dokler noč še krije Moj  v nebd vpijoči greh ! Nikdar več naj ne obsije Solnce me na rodnih tleh: Kakor Kajna naj  od tod i Mene zla stopinja vodi!
Stebor.
Osamela greda.
¦s.
ivljenje mi je gre"da osamela: Osdt porasta jo in  ž njim bodičje, Prikaži  rožica se  razcvetela, Že  trnje spleta smrtno ji naličje!
Vender je ljuba divja meni grdda V grmfčje trnjevo te gre"de moje Tože"či slavec v tihi noči se"da In o bolestih mi ljubezni poje .  .
Ranko.