[Naj reč ji ikmnild dnevnik ▼ Združenih državah Velja xjt we leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Net* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA lasti8loveriskihidelavcevv Ameriki. TELEFON: CHalsea S—3878 The largest Slovenian Daily in I the United f^tir. liiiicJ every day except Sundays & mad legal Holidays. • 75,000 Readers. | Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( wider Act of Congress of March 3, 1870 NO. »33. — ŠTEV. 233. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 4, 1932. — TOREK, 4. OK T0BRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL, LIGA NARODOV PRED TEŽAVNO ODLOČITVIJO japonsko Časopisje odločno zahteva, naj japonska vzstopi iz lige narodov Japonci pravijo, da je Lyttonovo poročilo zavito in zanje zelo žadjivo. — General Muto je izjavil, da nobena sila na svetu ne more narekovati Japonski, kaj sme in česa ne sme početi v Mandžuriji. V Ženevi so pripravljeni na izstop Japonske iz Lise. TOKIO, Japonska, 3. otkobra. — Skoro vse japonsko časopisje ostro kritizira poročilo, ki ga je sestavila Lyttonova komisija glede razmer oziroma položaja v Mandžuriji. Ako bo skupščina Lige narodov odobrila poročilo ter skušala ravnati po navodilih, ki so vsebovani! v njem, bo Japonska skorogotovo izstopila iz Lige' narodov. Komentarji časopisja so nekak odmev izjave voj-j nega ministrstva, ki je včeraj izjavilo, da bo morala Japonska prekiniti vse zveze z Ligo, ako bo slednja j odobrila poročilo Lyttonove komisije. Najbolj je razdražil Japonce predlog, naj postane Mandžurija avtonomna država pod suverenite-to Kitajske. Poluradni časopis "Nichi Nichi" je objavil z debelimi črkami: — Japonska mora izstopiti iz Lige J narodov. Lyttonovo poročilo je žalitev za Japonsko in novo mandžursko vlado. i Časopis "Kokumin" dolži Lyttonovo komisijo,' da je esstavila zavito poročilo, s katerim namenoma! žali Japonsko. "Asahi" piše: — Poročilo je bedasto in zavito, polno praznih teorij ter je v očitem nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Svetovnega miru bo mogoče obdržati, ako bo Liga narodov poročilo odobrila. NANKING, Kitajska, 3. oktobra. — Lo Wen Kan, zunanji minister kitajske nacijonalistične vlade, je rekel danes, da je Lyttonovo poročilo nakrat-ko preštudiral ter da vsebuje dva važni točki, in sicer: Japonske vojaške operacije v Mandžuriji niso bile upravičene; nova država Mančukuo se mora zahvaliti za svoj obstoj edinole navzočnosti japonskega vojaštva. Zunanji minister je dostavil, da je začela kitajska vlada študirati poročilo ter da zaenkrat še ne more podati nobene oficijelne izjave. i 2ENEVA, Švica, 3. oktobra. — V krogih Lige narodov vlada močan dvom, če bo Japonska sprejela Lyttonovo poročilo glede Mandžurije, oziroma če se bo zadovoljila s priporočili, ki se vsebovana v nji. Medtem posvečajo poročilu najbolj skrbno paž-njo, kajti prijatelji Lige so mnenja, da je napočil čas preizkušnje, ako je Liga narodov zares sredstvo za ohranjenje miru. • Kitajci so zelo zadovoljni, ker so komisarji odločno obsodili japonski vojaški program v Mandžuriji ter ugotovili, da se nova država vzdržuje edinole s pomočjo japonskega vojaštva. TOKIO, Japonska, 4. oktobra. Neki zastopnik japonskega vojnega ministrstva je izjavil danes, da je govor, ki ga je imel ameriški državni tajnik Stimson prejšnji teden v Philadelphiji, zelo ogrozil prijateljske odnošaje med Japonsko in Združenimi državami. 4 . 4 Stimson je baje s svojimi napadi izzval Japonsko ter je ustvaril s tem zelo napeto razmerje med obema državama. Med Stirnsonovim govorom in Lyttonovim poročilom je nekaka zveza, posebno pa preseneča Ja- Revolucija v Braziliji je končana hoover je odpotoval _nazapad Danes bo imel v Des Moines svoj prvi kampanjski govor. —Vprašanje je, če bo pridobil zase stavkujoče farm-erje. Washington, D. C., 3. oktobra. Predsednik Hoover je danes nastopil svoje potovanje proti Zapadli. Jutri bo imel v Des .Moines, Ia., svoj prvi kampanjski govor. Hoover-ju je veliko ležeče na tem, da pridobi zase stavkujoče farmer je. pa je ivprašanje, če se mu ho to posrečilo. Ko bo dospel v I>es Moines, se bo takoj podal v guvernerjevo palačo, kjer se bo odpočil od napornega potovanja. Precej ga je vznemirilo porodilo, da nameravajo farmer j i ob priliki njegovega prihoda vpri-zoriti >veliko demonstracijo. iXa povratnem potovanju v Washington se bo ustavil tudi v državah Ohio in Indiani ter bo imel par govorov. gozdni požar v 0reg0nu Povzročena škoda znaša nad milijon dolarjev. —Petindvajset gasilcev je obkoljenih. Cechwan, Oregon, 3. oktobra. Pri Cochranu v državi Oregon je izbruhnil silen gozdni požar, ki se je širi s strahovito naglico. Več kvadratnih milj gozda je v plamenih. Pri tukajšnjem kraju je požar zapel petindvajset gasilcev. Edi-nole, če bi se odprajvil v vzhodno smer, bi se za mogli rešiti. Nad petsto gasilcev skuša preprečiti širjenje požara. Povzročena škoda 'znaša že sedaj nad en milijon dolarjev. Xa dveh krajih je dosegel požar že Salmonsbav. Klue Lake Logging Co. ima $750,00 škode. Ogenj je uničil tri-j deset velikih skladišč- le.sa. Požar je najbrž zanetila fskra iz lokomotive. pijača za ameriko pripravljena Na stotisoče steklenic je že pripravljenih za po-šiljatev v Združene države. — Samo ne vedo, kdaj. Pariz, Francija, 3. oktobra. — Tiho so že več mesecev v Franciji in Nemčiji polnili steklenice najboljšega vina, da ga pošljejo v Združene države. Več sto tisoč steklenic bordočana, bnrgnndca, renskega in mozelskega vina je že natočenih. To vino je določeno za vinske trgovine v Združenih držaivah, toda samo tedaj, kadar bo zopet dovoljeno prodajati vino v Združene države. Z vinskimi trgovci iv Združenih državah imajo Francozi in Nemci že sklenjene pogodbe z dodatkom, da je pogodba neveljavna, ako v Ameriki ni od-, pravljena prohibicija v dveh le tih. Enake pogodbe so bile sklenje ne za pivo v Nemčiji in na Češkem zlasti za svetovno znanrr monakovsko in piilzensko pivo. Mnogo lažje so pogodbe glede pi-I va. ker ga je mogoče pridelati po-; ljubno množino, medtem, ko je pridelovanje vina omejeno na posebne kraje in na čas. ker je potrebno, da je vino vležano. Francoski v in i ča rji so takoj pričeli ločiti ivino za domačo uporabo in za izvoz, vsled česar je eena vina v Franciji poskočila. Ako ameriški kongres , ne bo dovolil uvoz vina, bodo francoski pridelovalci vina >v veliki zadregi in bodo morali poiskati trg v Evropi. kar bo pa zelo težavno. V.se to kaže. da francoski in nemški vinski trgovci z velikim zanimanjem gledajo na prihodnje ameriške predsedniške volitve. Časopisi poberejo Ln objavijo vsako novico ki jim daje npanje. da bo mogoče prodati vino Ameriki. Pivovarnarji v Nemčiji in na Češkem so prepričani, da bodo izvažali pivo, pa naj bo kdorkoli. mehika je odgovorila papežu puu Predsednik Rodriguez je zagrozil, da bo zaprl vse katoliške cerkve. Papeževa enciklika je bila žaljiva. Mexico City, Mehika, 3. oktobra. — Predsednik Abelardo L. Rodriguez je podal izjavo, v kateri pravi, da bo vlada prepo.vc-lala v vseh katoliških cerkvah v Mehiki opravljati cerkvena opravila. ako bo katoliška cerkev o-stala na stališču, kakor ga je pojasnila zadnja papeževa enciklika. Predsednik izjavlja, da je papež napačno poučen o Mehiki in cfa je njegova enciklika žaljiva za mehiško državo. uporniki so se brezpogojno udali vladnim četam RIO DE JANEIRO, Brazilija, 3. okt. — Brazilska revolucija se je končala, ko so se uporni voditelji podali. Revolucija se je pričela 9. julija. Na obeh straneh je bilo pod orožjem I 50,000 vojakov. Trgovina v državi Sao Paulo, ki je najbogatejša brazil-% ska država, je propadla in največje izvozno pristanišče za kavo, Santos, je bilo blokirano, vsled česar je cena kave po vsem svetu zelo narastla. Prodiranje zveznih čet proti j upornikom zadnji teden je zlomilo' odporno silo upornikov. Pred dvema tednoma so uporniki zaprosili za premirje. Vlada je bila -v dovolj močnem položaju, da je zahtevala popolno predajo. Vstaja se je zrušHa, ko so o-, slabi jeni uporniki izgubili pomoč polkovnika Herenlano Carvalho. poveljnika državnih čet v JSao — Ako se bo žaljivo in kljubo-! Paolo. Vrhoivnemu poveljniku u valno delovanje, ki se kaže v en-'pomikov, generalu Klingerju j» crkliki nadaljevalo. — je rekel predsednik Rodriguez, — sem i pripravljen izdati odredbo, da bo-j do cerkve izpreme.njene v sole in • tovarne v dobro proletarskega naznanil, da državne čete ne morejo več podpirati upornikov. razreda. Papež Pij XI. je sicer v enci-kliki naglašal, da bo katoliška cerkev zasledovala v Mehiki "formal o kooperacijo", toda ponavlja svoj protest proti različnim pa-stavam. ki omejujejo število duhovnikov ter določujejo enega duhovnika na 23.000 do 100,000 vernikov. Predsednik Rodriguez pravi, da papeževa enciklika ni presenetila mehiške vlade, kajti napačna sodba katoliške cerkve je značilna za njeno politiko. Papež v .svoji encikliki naravnost spodbuja duhovnike, da se protovijo obsstoječim pontavam ter s tem iziva javne nemire. Mehika je stopila v dobo stalne vlade napredka in ne more dovoliti da hi se v narodne zadeve vmesaivala kaka ustanova, katere mehiška postava ne priznava. Polkovnika Carvalho je zvezni general (Joes Monteiro imenoval za svojega vojaškega governerja države Sao Paolo. Zvezno vojaštvo bo takoj prmzelo upravo države Sao Paolo. iXa potrjena poročila iz 8an Paolo pravijo, da je bil K linger, ki se je podal s celim svojim štabom, aretiran. Provizorični predsednik Getulio Vargas je obljubil amnestijo takoj v pričetku revolucije I •vsem upornikom, ki odlože orožje. Vsled tega se pričakuje, da vlada ne bo preveč ostro postopala z uporniki. fašizem na __kitajskem Fašisti z modrimi srajca« mi skusajo vladati. — Cjang Kaj-šek bo poglavar nove organizacije. PENNSYLVANIA DELA CESTE STROJ ZA 1000 DELAVCEV Mahanoy City, Pa., 3. oktobra. Philadelphia and Reading Coal and Iron Company je postavila v obrat stroj, ki nadomesti lOOtf delaivcev. MINISTRI ODSTOPAJO Reval, Estonija, 3. oktobra. — Estonski vojni, pravosodni in notranji minister so odstopili, ker je agrarska stranka pretila gala, da se ministrom zniža plača. vsled česar je prišlo do popolne izvoljen -za predsednika. Po nji- ločitve cerkve od države. liovem mnenju, bo ameriški kon-' ,, , . , , , . . . , ., . v, i Sedanja vlada, ki je nastala iz gres premenrl prohibicijo toliko. I . . 1 ... , . . , . , .. . . I revolucije, dotvoljuje popolno du- da bo dovoljeno dobivati pivo iz Evrope. Vinski trgovci pa niso tako gotovi. Ako sprejme ameriški kongres 12-odstotno vino, jim ne bo mnogo pomaga no. kajti vino s tako majhno količino alkohola ne prenese vožnje in se rado med potom hkisa. Nekaterih francoskih vin ni mogoče p'.t i. ako so prepe Ijana le nekaj milj. Rensko vino ne prenese prevoza čez morje, ako nima najmanj 14 odstotkov alkohola. hovno svobodo, toda ne dovoljuje, da bi se kaka tuja sila vmešavala v notranjo državno politiko. — V odgovor na jaivno ščuvanje duhovništva. da dvigne agitacije. — pravi predsednik Rodriguez. — izjavljam, da pri najmanjšem znaku nemirov bo v%da nastopila z vso odločnostjo, da konečno reši ta problem, ki je -veljal narod toliko krvi in žrtev. — V" polni meri spoštujem bo-gočastje, ki ga določa narodna ustava, toda ne morem trpeti, da i bi oni, ki ne znajo častiti svoje lastne vere, izrabljali narodovo lastnino v sovražno kampanjo ' proti vladi. Pri Coopers t o\vn u X. Y. > Svoj vo^k dose„el spDr rae(1 umrl rojak Pavel Ovca. Zadela • mehiSko vlado in ^žem, ko je ga je kap. Zapustil je zeno. sina yUda ,efa 192. rojstnega dne. Ravno tako je bil pozdravljen, ko je berlinska garnizija korakala mimo njega, ko je stal na balkonu predsedniške palače v Wilhelmstrasse. Več tisoč oseb je podpisalo svoje ime v knjigi, ki je na razpolago rv sprejemni sobi predsedniške palače. Predsednik Hindenburg je prisostvoval cerkvenim opravilom v stari protestantovski vojaški cerkvi. Pridigoval je tvojaški župnik Erich Sehlegel. Nato je Hindenburg poklonil cerkvi novo knjigo sv. pisma. — Zahvaljujem se Bogu. kateremu služim, kot moji predniki — s čisto vestjo. — je zaključil Hindenburg svoj govor. Ko se je vrnil iz cerkve, je u-kazal, da se med vojaške pohabljence in njihove družine razdeli iz sklada, ki nosi njegovo ime, 450,00 mark ali $112,500, Šanghaj, Kitajska, 3. oktobra. Xova kitajska fašifttovska organizacija, ki je znana pod imenom C'ju Wang Ilui (družba za rešitev naroda), bo najbrž« prevzela še preostalo oblast vlade kuomm-tanga v i>rankingu. Organizacijo je v maju ustanovil general Can g Kaj-JSek, ki je še vedno najmočnejša politična J J.sila na Kitajskem. Ustanovljena je bila z 2000 kadeti nankingške bojaške akademije, katero je ustanovil Čang Kaj-JŠek. Sedanja organizacija šteje nad 10,000 članov. Spočetka je organizacija delovala pod imenom "modrosrajčniki", ztlaj pa deluje bolj javno ter predstavlja vojaško stranko in komintang. (*'ang Kaj-Sek sam se noče izraziti o novi organizaciji. Do sedaj še ni znano, ako hoče 1'ang Kaj-&ek popolnoma odstraniti kuomiutang, ki je zadnjih pet let vladal Kitajski, ali pa hoče vpeljati popolno vlado z "modro-sra jčniki". Sedanji položaj kaže, da bo odpravljena vsaka demokratična vlada. č'ang Kaj-Sek pa bo imel oblast italijanskega Mussolinija. Pred kratkim je bilo na C'angovo odredbo razdeljenih 10,000 iztisov knjige "'Življenje Mussolinija". Za. fašistovska organizacijo na« birajo sedaj člane po celi deželi med civilisti in vojaštvom. Določbe fašistovske stranke sol 1. Vojaško diktatorstvo stopi na mesto kuomintanga. 2. Odprava izvrševalnega nadzorstva nad armado; vrhovni po* fcveljnik ima tudi pravico odstraniti in nastavljati ministre. 3. Reorganizacija l leta....................J3.5( r* p«il Iff«...................... $3.00 Z* inozemstvo za celo leto......$7.01 Ea č«trt leta..................Sl-'V' Za pol leta .................... Subi*rii»tion Yearly $<5.00 Advertisement on Agreement _ "ot>i«l br#7. jtotipiMa In oeebaOHti se ne priolH-nJejo. I)cnar naj m blagovoli (Krti t >a t i |«) Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo. da mu p«m tudi prfjšnj«* blvaliSfc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York, N. Y« THephane: ('Helm 3—3878 DESETA OBLETNICA FAŠIZMA Koncem tejja meseca bo poteklo skoro rioeela izrisa J v svetovni vojni, je iskal rešitve v komunizmu. Toda ^Iussoli-ni je k o mini iste prehitel. Pridigovati je žarel novo politično very, in narod mu je verjel. Vladarska gospoda v Rimu je neverno zmajevala v; glavo. Toda ko je vprizoril Mussolini fašistični ]x>hod proti glavnemu mestu Italije, ni bilo proti njemu na najvišjih mestih že nobenega odpora. Kralj in njegovi pristaši so dobro vedeli, da hi jim ZAVfjdno odklenkalo, re 1»i so uveljavile v Italiji Leninove ideje. Mussolini se jim jo sulel manj nevaren, in vsletega se je pohod proti Rimu in prihod v "večno mesto'' završil* ne da bi bil oddan na fašiste kak strel. Mussolini ju se je kralj spoštljivo umaknil in st globoko oddahnil, ker res že ni vedel, kako hi zaustavil vedno naraščajoče nezadovoljstvo italijanskega naroda. Laid so navdušeno pozdravili svojega "rešitelja", pa so se kmalu prepričali, da ne ho vse tako kot jim je prerokoval. Ko so hoteli protestirati, je bilo prepozno. Mussolini jih je že držal v svojih krenipljih ter jih že preeej vztrajno drži dolgih deset let. Njegova vztrajnost je občudovanja vredna. Dosedaj je skoro .še vse dosegel kar je sklenil doseči. $ Edinole ena stvar mu ni uspela. Slovencev in Hrvatov, ki so jih razne povojne pogodbe vkljuiuii v italijansko državo, ni mogel pmtalijančiti. To je prevelika naloga, kateri niti Mussolini ni kos. Naš narod je živel "na Krasu in v P H morju, ko ni bilo Mnssolnija, živi sedaj tam, ko mu vlada Mussolini z nasiljem in železno roko, in živel ho tam, ko ne bo o Musso-liniju in fašizmu ne duha ne sluha. DENARNA NAKAZILA IZVB&UJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO - [1 V ITALIJO Din 200 -----------------$ 4.— j Lir 100.......................$ f 15 Din 800 ............................ * 5.85 H Lir 200 ________________$11.40 Din 400.................. $ 7-50,| Ur 300 ......................416.60 Din 500.........................4 i|Lir 400 ..............................$22.— Din 1000 ........................ $17.50 Ur 500 ...........................J27.— Din 5000 ......................... $85—" Lir 1000 ....................$52.75 Za itpiafillo večjih zneskov kot zgoraj navedene, bodlal v dinarjih ali lirah dovoljujemo i« bel Je aegoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.70 »» »» $10.00 " " _____$10.80 •» " $15.00 " "__$15-90 •» " $20.00 " *• _ $21.80 " " $40.00 " " ___$41.10 $50.00 " " T.___$51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo t dolarjih. Nujne nakažite Izvriujemo po CABLE LETTER za pristojbin« ti. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU /FHA\K SAKSER) til WEfcT lit h STREET NEW Yt>RK. N. Y. Iz Slovenije. 7 ' ■ : : i** :i Peter Zgaga _Li .....■'." ' '- — Xo. kako s«* počutiš v zak'o-liii — I zboru o. — je vzdih nil rojit k. — od dn** do dno postajam mlajši. Kakor v svojih mladih lotili kadim sedaj zopet skrivaj. V nedeljo smo se pa zopet en-kr;it dobro hueli na čajanki. ki so jo priredilo slovenske že?ie in matere. Xa razpolago >>n bil«' kranjske klobane. rajžele in madžarski gu-! jaš. Vse ravno prav slano in pekoče. da j*» bila žeja velika. No. pa kaj žeja. ker je Cene Ovca takega točil, kakoršnesa že dol«;«* nisem pil. V kuhinji so gospodinjilo go^pe Derčarjeva. Uveova. Jazbeeo.va in Hupetova in ^o imele par vztrajnih pomočnic. Jaz sem bil toliko srečen, da so me pustile v kuhinjo, pa tudi vstopa v prenovljeno klet mi niso branili. Ker som imel dostop v ta dva najvažnejša prostora, mi bodo či-tatelji že oprostili, če ne morem poročati. kako se jq vršila zabava v dvorani. Vkratkem bo zopet "Bled" nekaj priredil — do tedaj pa pozdravljeni. u. I.vtlonovo poročilo je zelo raz-burilo Japonsko. Japonce in vsakega človeka sploh zelo razburi poročilo, ki ni sestavljeno ,v nje«ov priil. V Franciji >o pripravljene o-jrromne za I opre vina. ki bodo takoj poslane v Ameriko, kakorhi-tro bo odpravljena prohibi'eija. Vino br» izbomo. ker bo zelo staro, kajti minilo bo še precej let. predno bo prohibioija odpravljena. Tolaži nas le zav.'*st. da ne hotno od žeje pomrli, predno bodo dospele francoske posiljatve vina v Ameriko. * Napetost med Vatikanom in mehiško vlado je zopet narasla. Mehiška vlada noče drugega kot dokazati svetu, da je v .Mehiki njena beseda merodana. ne pa povelja, ki prihajajo iz Rima. H- Dokler narodi ne bodo drug drugemu zaupali, so bodo drug drugega bali. * <> prihodnji zimi pravijo, da bo dolga in huda. Poudariti je treba, da ta prerokovanja ne prihajajo niti iz demokratskega niti iz republikanskega glavnega Mana. * 'Neki statistik je dognal, da spravljajo visoke pete ženske v nesrečo. Izmed sto ponesrečenih žensk, jih je najmanj štirideset takih, katerim se je visoka peta kam zataknila ali so nerodno stopile ž njo. Ta ugotovitev jih nikakor ne bo preplašila, kajti pre-pričane so. da je visoka peta tudi že marsikateremu moSkemu zmešala glavo. • * (iandhi ne strada več. Anglija je ugodila njegovih zahtevam. Značilno je. s kakšnim sredstvom je pripravil devetdeset funtov težki in brezzobi možak najmogočnejšo državo jia J»vetu, da se je uklonila njegOTi rolii. * Vrednik čita z naguba učenim čelom pesem, ki mu jo je prinesel mladi mož. — Kako pa boste to pesem imenovali T — Plamenu posvečena. — predlaga pesnik. S skrivnim nasmehom seže u-rednik v žep in poda pesniku žve-plenke : — Prosim vas. storite kar je treba ! * Mlad fant j« prišel v poročni urad ter Tpraaal uradnika, koliko stan«* poročna licenca. T'radnik, ki je bil star in ixkti-Sen možak, ga je nekaj časa paz-no motril, poten pa yaiao pdvrnil : — Poročna licenca stane pet dolarjev. potem pa vsak teden vse, kar boa zasluzil. sled. Še istega dno pa je skrivaj odpotoval v Maribor in od tu odšel peš na prežo na mesto zločina. Ko je imel denar, ni dolgo vzdržal »loma. Že čez dva dni se jo po-dail z bratom v Rogaško Slatino, kjer je znancem plačeval pijačo kar na debelo. Nato sta so bratom. ki pa ni imel pojma o izvoru denarja, odpeljala v Zagreb, kjer sta prebila nekaj ^veselih ur tudi v družbi obeh. tamkaj bivajočih sester. Nenadoma pa se jo Ivan Ivanu.š izgubil v mesto, kjer je baje našel neke neznance, s katerimi je ves denar zaharzardi-ral. Zločinec je bil po orožnikih kmalu odkrit in aretiran. Svoje dejanje "je odkrito priznal, le tega noče povedati, kani je skril denar. Sodišče mu nikakor noče verjeti, da je .v kratki uri zakvar-tal kar 10.000 Din. iN a j br že je denar skril, da bi imel sredstva, ko bi se vrnil iz' ječe. lvanitš jo bil obsojen na 12 let ječe, trajno izguibo častnih državljanskih pravic in na povrnitev Škode. Novorojenček brez ust in oči pri Dolenji Landavi. Na Pilico Marofu se jo na rodil otrok, ki ni imel ne oči. no nosa. no ust. Otrok je bil normalno rojen in drugače zelo dobro razvit. Zapisana pa je bila mala punčka neizbežni smrti, ker ni mogla dobiti nobene hrano. Otrok so je smilil vsem. posebno pa staršem, ki so morali gledati, kako je hi-[ ral dan za dnem. Kljub temu. da ni mogel zavži-! ti nobene hrane, je otrok živel 14 dni. I Epidemija tifusa v mariborski okolici V zadnjih dneh so je primerilo i v Kačah pri Mariboru abko rečeva, da na drugih ladjah ni niti drugi razred tako udoben kakor tretji na tem parniku. Prisrčna hvala uradnikom Metropolitan Travel Bureau. 1>1»> West Is. St.. New York City, ker so nama preskrbeli tako dober prostor in vse uredili, da sva brez vsake brige potovala. To pisarno slehernemu rojaku toplo priporočava. Pozdrav ivsem prijateljem in znancem. Viktor in Emilija Volk, na poti v Metliko. NASI V AMERIKI V nešem uredništvu se je oglasil Mr. Charles Gorup, ki se je ravnokar ^vrnil iz bolnišnice. V New Yorku se je bil težko ponesrečil, toda sedaj je že čil in zdrav. | Mali Oglasi S I : • J 4' | imajo velik uspeh f i . * o S g | Prepričajte se! j Iz Jugoslavija. Rodbinska žaloigra bogatega po-' djetnika. j Pri P^ogradu in Skonlin po-] vzroča veliko senzacijo krvava ■ drama, ki se je odigrala iv nekem j hotelu v Solunu. Znani bogataš iz Skoplja Moisi Aseo. lastnik rud-j nikov kroma v Južni Srbiji, jej prod dnevi prispel s soprogo in l.V»letnim sinom v Solun ter so nastanil v hotelu. Govorilo se je že prej po Reogradu in po Škoplju. da se namerava postarni bogataš ločiti od žene. s katero je imel štiri otroke, ker se je zaljubil v neko mlado lepotico. Raje je prišel i z ženo (V Solun, da bi tam uvedel vse potrebne korake za ločitev zakona. Moisi Aseo izhaja iz stare bogat«- solunske židovske rodbino. živi ]>a že od predvojnih časov v Skopi ju. Mnogi sorodniki in znanci so v Solunu videli Moisrja in njegoVo ženo in tudi fmim. ki so nekaj slišali o razpadanju tega dolgoletnega zakona, se jo zdelo, da sta se mož in žena popolnoma pobote bo v kratkem ločil od svoje žhii<» in da ho potem" ž njo stopil v zakonsko zvezo. Asejflva žena je vedela za To razmerje in Salevičeva trdi. da ji je njen prijatelj večkrat zatrjeval, kako so je s svojo ženo v miru sporazumel glede ločitve Živ s prebodenim srcem. V Osijeku jo izvrši samomor Peter Mueller. T>4 let star. delavce v neki tovarni pohištva. Pred petimi tedni se ostal brez posla in je zaradi tega sklenil, da napravi konec svojemu življenju. Malo pilo je /brusil tako. da jo bila | tanka kakor čevljarsko šilo. in to si je zabodel v prsi. hoteč zadeti srce. Sprva .^o mislili, da šilo ni zadelo srca. ,v bolnici pa se je ugotovilo, da je konica prodrla v desno srčno kletko. Šef kirurškega paviljona dr. Benečevič je Muellerja prevzel že skoraj mrtvega. srce je še slnbo utripalo. 1*1*5 operaciji je bila desna srčna kletka zašita. Stanje bolnika se je obrnilo na bolje. To je bila v i Osijeku prva operacija na' srcu in j je v zdravniških krogih vzbudila i splošno pozornost. {Pet oseb umrlo zaradi z&strup-ljenja. V Jajcu v Bosni jo v hiši Ma-1 te Bendreja umrlo za zastruplje-j njem pot oseb. ki so uživale meso i bolnega vola. Osem drugih oseb f pa se bori s smrtjo. Fvedena je preiskava. »OLAS 111 O D A" ygW YORK, TUESDAY, OCTOBER 4, 1932 THE LARGEST SLOVE9E DAILY UU.IX kratka dnevna zgodba jrij a » ' u r \ v' f *■ % * ~ : » i * ^ * . » ». • . OltAZIA TiELETtDA: DENAR Slednji)' je vendarle .h^pel iz Amerike, Okrogla vsota: petdeset- ttMx- lir. .Mala vdov« *e je tedaj napotila k svojemu sorodniku .Merlinu.' Mavhenemu podjetniku. d« hi ji! pre.-krhef kako večje stanovanje. \ '*V teh dveh sobah v pritličju.| ki .-i mL jih hi I pred leti prfxlal. tie moreni vee .>toti: vlažni M« in nalezla win se revmat irma. In pote« s«* v kratke vrneta fanta. tiiu-«ep|>e ih| vojakov, (tianni iz Amerike: treha se ho tol e i mulo razširiti.** Mož je p««dušal brezbrižno: ni treha. da *kuŠM z v*emi temi ! »edami nekako npravičiti zadnja-; oeo se »reeo svoje družine. •'M»ot »vo! (iifrnniju se torej ki«p«-ija dtihrn oponaša" "In-iMno. A tamkaiiije |w»d-nebje mu ne prija iu /a t o se namerava «"-iin preje vrniti: saj Imi lahko knVeval tudi tu. ekiirskih lir.lmv.1 \ nlkan.sk i h pešein ali naravnost iz. \ •tlin. "Ilonio takoj videli. I>»nir. praviš. da imaš pripravljen * Imela boš štiri >«►!*• in kuhinjo: je mno- J ITO dražje; tiMla v tlelno zameno vzamem tvoji dve >obi. Ali I i je prav?" I Hiln ji je popolnoma prav. "Sam> ptK-akaj. tla se preje po-, poverim Uiusepjwun. ki pride ju-j tri mi tlopimt." "Dobro. A ti. k kom živiš se- i daj?" j * * S kom pa nai živim? Sama. z mislijo na moja fanta. Pa ti. kaj [Mm neš ' Slišala sem (Pnvoriti. da si se slednji*" vendarle odh»'il za. ienitev. I »o metrovetii kamnitem oblleju he je razlilo nekaj mladostnega; s; svojim itebHim glina je vest po-trdil. /.ena j«* nadaljeval«: "Vemo. tla je lx>*ata in pridna. : 1'paiao. tia na.« ^fuaniš z njt». Se-I daj..." Hotela je reči : «edn j. ko jaz iti ■ moji otroci nismo vet"- v potrebi.j »•memo npati. tla se nam sorodnik' Merlin, znan jn» svojem hotra*tvu| in sko|MMtti. ne Imi več izntfihal in ravnal, kakor da nas ne |»t»nia. Namest i tega je rekla z nekim ( nemirom, kakor tisti, ki je pustil t doma i*e za varovan zaklad : "Sedaj moram iti. Vrnem jutri m sinom." Spretni I jo je preti potem' je šel kakor ponevedoma ,z njo še J do eerf itf^ra 'ovinka. |>otem tlo bara. kjer ji je ponudil časieo liker-| ja. in slednjič tlo njenega doma. da bi >e prepričal, v kakšnem sta-' 11J11 se nahaja stan »vanj«*. liil je vedno enak: strog iu i | mrzel kakor orožnik, velika glava | nagnjena |H*»trani. morda -zaradi I neprestanega pretehtavanja računov in obilih opravkov; iu prepu- l.u&'-al je besedo s-amo njej. ki ji .ie njegova pozornost zelo laskala in j » košatila, razen tejra jo je strti [»ena eašiea v baru rfvtigrala: (Jovorila je in g«»vorila ter se vr-tila okrog njega kakor majhen črn lniiek. Čutila je in Se rndovala. kakšno hum' ima denar, tla oživlja relo skalnat«* like. Njena zadovoljno^! >«» je še j>o-\«v"-ala. tla: iz premen i la s«. jt. v stalilo veliko srečo. k > j«' [iroti vts'eru i/nenada prispel sin (iitiseppe. Tudi on je bil sre»'-en. [ia saj druga«"-en kakor srečen spltth nikoli n= bil. Anirelnki nasmešek, u.i m«-nj»'ii vsakomur in v.seinu. mu je jirijiiral dolife in tenke Ustniee. nad katerimi je gospodoval velik, lep nos s prozornimi im^nieamii ki s st'snil. jr nam je bil vzel očeta, a ulsino ot-tali sirote, saj je l»og večino t»če t1t»hrih ljudi." Takim besedam se mati ni čudili«. niti v u.stili svojega >in:i ^r,*-! nadirja: saj *t> bile le odmev nje-I nih uaiiktiv. evetliea. ki je vzklila v dolgrh letih skrbne nege iz ma-j ferine vere. To je bil srečen vei"*rr -za njndva. | ki sta bila združena v pttkojn majh-j ne domače liišiee. v sijajni seuei tlrujrega. daljnega sina. Mala jedil-j niea. ki je bila p<»dnevi siva iu ža-| hmtria zaradi slal>e dvoriščne svet-' l'4>> „se je ztlela seda j v svitu elok-(trične luči vsa tlruga. Zlati prameni svetlobe so lili po zelenkastih stenah, po otomani. ki je ponoči služila za posteljo* Povsod i evet-| lični won-i neverjetno veselih, ža- rtsMli oarv—tulipani m st»|»ki pett-nij. Nekoliko «Jata in poni/nejših evetk t url i pr> namiznem postnljn in steklu v kredenci: vse snažno, v redll. po običaju. Mati iu sin sta. sedeča za okrosrlo mizo. neprestano kramljala: o /. pohlepnih st«vokov. eelo z »rlobo-kim spoštovanjem, kakor n. pr. beseda "zdravje" v hiši. kjar >o i-meli tlolgotrajno bolezen. "Nikoli ne bomo tako bogati, ka-'kor ta jastreb — stric Merlin, ampak...." Mati ™a je ua;*Io prekinila : "Ne govori tako o njeni; danes >-f je obnašal nasproti meni kakoi brat." "Danes! Ker računa na !<*p dobiček na naš rova*. Niti enkrat se'-ni .spomnil s skromno nakaznieo u-bt>trejra jrrenadirja. ki s»* mu hoče na tlan tlveh hlebtiv!" "Nič zato, (Jeppe: fKlslej na prej |Mijde vse boljše." lil s to gotovostjo v sren sta se mati iti sin od pravila spat : nn,i v i-palnieo. ki je bila desno t«! majhnega vhtHla. on v jedilnico. Sam si je pripravil posteljo, a predno je |e o«! konca tlo T-etka prečital iti pr»irled:il ilustrirani ča.-opis. dokler se mil ni začelo zdehati. Polein je vstal in legel in v trenotku globoko zaspal, ka-kt^r tla bj tpuMil vr»-"-o pivka v morje. Toda preveč je bil jedel ta večer, in hude sanje se niso dolgo mudile in ga začele mučiti. Sanjalo se mtt je. tla se je vrnil v vo-jjattnieo in v vojaškem kovtVgu' skril šop barrkoveev: petdeset tLso-| čakov. ki mu jih je bila izročila mati. Toda tovariši vedo .7 a to i 11 j sra skušajo okrasti. Na vsiik način j rje bila tu ludi mati, ki se je bila j .-krila v izhieo in čitje; in ko sej neki \ojak. čisto «rol in kosmat, pri plazi tlo kovčejca in vtakne v ki ju-j čavn'e> vetrih. zavpije mati: "(Jeppe. sinko!** Njen glas je zamrl kakor zadavljen. in fiiu.seppi se je |)rebn-dil. ves trti od jcrme: skozi .steklena vrata jedilnice je prihajala nekaka svetloba in v trenutku je u-ganil re*nico: V hiši so tatovi. V sk,oku je jMtgrabil revolver in planil ven. On nestvor. oborožen in našemljen, je bil v materni ^o-bi: brskal je po predalu v omari, obrnjen s hrbtom proti odprtim vratom. Koinaj je imel časa. da se J je okrenil. ko ga je Oiuseppc že ' fK^otlil v glavo. Padel je na usta in ni *t- več »ranil. Sele tedaj je sin opazil mater z zamasenimi usti na razmetani postelji. Njene oči so bile odprte, žive, toda od neskončnega strahu so ji kipele kz jamic. ''N-* geni se." ji je dejal, ko se je prepričal, da ni ranjena. "Naj-prej je treba obvestiti kvesturo." Poljubil jo je. da bi opfsrumil njo in aebe. A kakor vse strašne, (nerazložljive stvari v življenju je znova pretreslo do dna duše, ko je prispela komisija: obrnili mrtreea. ki je ležal v svoji krvi, kakor pijanec v izbljuvanetn vinu, in mu sneli z obraai umetno brado iu krinko; tedaj Hta mati in i sin -spoinala v njem podjetnika • Merlina. Konferenca v Stresi je končana. l>ele tujski promet v Stresi morda še tudi prihodnje mesece malo bolj živahen, kmalu pa bo tudi ta sloves obledel. < *ez leto tin i zna biti Stresa širši evropski javnosti ravno tako malo znana kakor je bila. preden so si jo diplomati zbrali za svoj sestanek. IVpebi kon/eretiee v Stresi namreč niso taki. tla bi ime njenega sedeža ostalo trajno zapisano v zgodovini ali eelo v spominu ljudskih množic. Ko je na reparaeij-ski konferenci rv Laitsaniii poba-sala -Nemčija tiezasluženo t»f»rtjiii-no darilo brisanja reparaeijskih plačil, je bila odložena na dnevnem rtdu e-vernoevropske industrije. Danes. ; ko ><» vidni, ali bolje. kt» niso vitl-i ni rezultati konfereee. so raztiča-raui tudi ti opt i mist i. Evropskemu gospodarskemu i parlamentu v Stresi naložena naloga je bila ja.-Tit) začrtana že po razmerah samih. Agrarnim državam se ne da trajno pomagati z inozemskimi posojili saj nekatere i že obrestovanja in odplačevanja tltiseclanjih dolgov ne zmorejo. Kakor je za našega kmeta edina resnična in trajna odpomoč le v tem. tla se mu omogoči za pri-I inerno cen<» prodaja njejro\;ih z j I znojem pridobi jenih kmetijskih j pridolkov. takti je tudi za agrar-j ne države trajno gospodarsko n-j zdravljenje le v tem. da se jim oil-< pro v svetu tržišča za proizvod*1 j njihove zemlje. Ta tržišča so .jim j iztrgana na eni strani z uvoznimi j prepovedmi iu prohibitivno visokimi carinami, na drugi strani pa z duinprnško konferenco preko-morskih držav in deloma tudi Rusije za nekatere vrste blaga, zlasti za les. Omogočiti zopetni dostop na ovropska tržišča in na teh tržiščih konkurenco z dumpin-škiin blagom izvenevropskega izvora. tt> je bila bistvena naloga konference v Stresi. Konferenea te naloge ni rešila, lies so govorniki na svečani zaključni seji ubirali sladke in optimistične strune, a že r to. skrbno pripravljeno melodijo so se mešali taki disakordi. da so takoj i'^emantirali lepe besede. Vse naknadne vesti, ki poročajo razne podrobnosti in zakrivajo tndi za-kulisja. pa le še podkrepljujejo skepso in pesimizem. Najbolj jasno je označil neuspeh konference romunski delegat, minister Mad-gcaru. ko je na zadnji tajni seji izjavil, da konferenea agrarnim državam, ki jim je bila posvečena. ni prinesla nikake koristi. O »kiepih posvetovanj v Stresi bo treba počakati še točnejših in podrobnejših informacij. Kakor je raavidno iz komunikeja, objavljenega v fflkfjnčm seji, se dele sklepi v dva dela. Prvi del vsebuje konvencijo, ki je že redigi-rana in bo stopila v veljanro. ako jo bodo ratificirale vse na konferenci zastopane države. Drbgi del sklepov izraža le nekaka strokovna mnenja, o katerih naj raz-| pravi ja in defmitivno sklepa šele 1 svetovna gospodarska konferen-lea v Londonu. Ti predlogi tvorij- jo pofftlvje a sebe. Gospodje di- plomat i iu gospodarski strokovnjaki. ki si deloma v lastnih državah ne znajo prida pomagati, tlele v teh predlogih državam sred-' nje in •vzhodne Evrope tudi razne očetovske nasvete. Nasveti so poceni. a na žalost večinoma neizvedljivi. ker so sami že posledica krize, ne pa njen vzrok iu jih je zato mogoče realizirati le v okviru splošne jrospodar-ke sanacije. Pozitiven je torej samo sklep o ustanovitvi posebnega fonda, iz katerega naj se v 'določenem razmerju subveneijonira izvoz žita iz srednje in vzhodne Evrope iu industrijske pokrajine. Samo z izvozom žita in š- to v zelo omejenih količinah pa je agrarnim državam malo pomajrano. Nujno jim je potreben tudi izvoz drugih pridelkov, zlasti živine in le„a. Na vse to pa se sklenjeni dogovorne nanaša. Zato daleč ne ustreza zahtevam i t l potrebam agrarnih držav in ne bi prinesel bistvenega olajšanja, tudi če bi beseda postala meso. To pa ji* še zelo dvomljivo. saj morajo j\- Stresi doseženi sporazum najprej še po določbah svojih ustav ratificirati vse države katerih s<* tiče. Da pa bo ratifikacij* v marsikaki državi naletela na velike ovire, je jasiin že v naprej, saj nalaga konvencija razne, čeprav ne prevelike žrtve, še bolj pa zato. ker je v Evropi malo držav, v katerih vele-posestvo ne bi iinelo zelo vplivne besede. PLEMIČI PRODAJAJO PALAČE Nič sit-,-1* ne kaže. da kani re-hlikanska vlada na Španskem ra< lasti*! palače plcmi.Vv. vi*::'J.:'i* pa živi večina v neprestanem strahu in mnogi prodajajo svoje krasne domove ali pa jih skušajo vsaj oddati v najem tujcem. Na btilvarjn Castellana v Madridu so na mnogih plačalah nalepljeni listki z na pisom "Se vende" < Na prodaj «. Vojvoda Montellauski je oddal -vojo razkošno palačo. V okraju Boisales je oddal svak runiun.skc kraljice Marije vojvoda Alfonz Orleanski svojo palačo v najem ruinunskemu |itisla-nikn knezu l»i-beseu. V vseh teh primerili ne ure španskim plemičem toliko za visoko najemnino, kolikor /.a to. tla hi uživale njihove palače pravit-, eksteriturijalnusti iu tla bi jih ne mogla država zase«"-i. Sot-ijalistični Španski tisk se /j* <*! revolueije zavtzema za ptnli*žavljenje zasehuia palač. \"la "QLAS NARODA" m Bt» urno tik ? u ■ 'in CEHE ZA OGLASE SO SUHE »s T •• r t la "t Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEUSPEH V STRESI V TABORIŠČU GOBAVCEV 4 " " ■ ■" *» T" »liij je slii v svet kratka vpst, da jr» izoruhnil v riinnm>ki lia.vel-liini Tikil»*sti hlizn izliva Dmiava v Črno iiK»rj»- upor iih*«I internira-iiiini »o zbrali in krmilili proti hli/.iijiin va>»*ni. 1*o1i«k! Srobavci v so pa olil;u>ti /. ohom/eno >ilo uMiivile t«*r pn-pr«*rilc okužr-iijt» zdravili ljmli. Kljni« teuiu j.' preživelo prebiva 1st v«» okoliških vasi nekaj < In i v groznem >ti alisi. Ta kratka vr>t zasluzi nekaj po-jasnila. Xa>elbina Tikilešti leži | okniy kur i«l m<*sta Izinaila. ki leži ob jrlavnem rokavu Dmiava. i K nji >parer-itim žr'-| vam irobavoisti. ki s«- zatekajo tj.i b'wli>i i/, lastnega na*riba. tla bi in-prišli v stik z /.»Iravimi Ijmlini. ali jili pa pošiljajo obla.-ti v karanteno. To ni prva in edina naselbi-lla jroba\ eev v t«*l: liioeviruat ih in skra jno nezdravih krajih. Si- prt-tlen j«» držiiva po>krlx*la za to karanteno jrohaveev. Vzdržuje iu upravlja na držjivne stroške, j.-zaslovela kot za torišče trobaveev ribiška naselbina Karaornian n.i na jvziiodiiejšem br«*trti Dunavii. .sk'»ro že j>ri izlivu reke v morje. Ta naselbina je na.-taia brez k*a-kršueurakoli posredovanja dižiivnili oblasti. Kraj je zelo nezdrav, okužen 7. malarijo. .Morda prihajajo • irobavel ti«*i siinio umirat. K«*r iilil I . ... . 1 , sinrl doliro noi-e rešiti str;isuei»a življenja, prihaja jo v ta kraj. da hi dobili malarijo, ki hi jim poni a I »/al« na oni svet. I . . : ,. \ ir.vi UHseibini jrobaveev I i-1 'kileštj je zdaj nad ">lM> teh ne-ree-! nožev in romunsko ministrstvo ua-ronbavee\ se je uajrlo razširila na vs.* strani in ljudj«* ^e pošteno tresli od strahu, dokler ni>o zvedeli. da so oblasti z or« žjem v r -ki j Ustavile »obavei* in jih vrnile na-1 /.; v njihovo strašilo zavetišee.! Ljudje .no se zaklepali v hiše in plezali na drevje. Prispeti je moralo vojaštvo in nrožuištvo. ki je komaj zadržalo nnrižieo »robaveev. Taborišee jrobaveev spada k na-! selbini Tikilešti. leži pa preeej da i le." za njo. iti sieer dobrih s kii! j imI mesteea l>ohaflakroir ta-! boris-'-a je i roj na ograja iflobokih |jarkov in visfkih nasipov, ki obda-; jaj > to ilomovanje jrroze v obliki jobr da moraš skozi trojna 1 vrata, preden prideš v taboriš«"*". ' V tabori.šeii samem vbula neka i J zdravnikov jmv| vodstvom sta , zdravnika Lupusea. ki se žrtvuje za jjobavee od mladih let. Stalno j živi med njimi iu laj^a njihovo irorje. X tab'iriš«-u se «»di^rav;ijo . pretresljive iraire«lije. Ministrstvo j narodnega zdravja in šef oddelka z,i 'cobavee bi lahko napisala po svo jih aktih d«*bele knjisr«* o neštetih • | A \3m il V • >■_ ... — _ Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." primerih najstrašnejše u>n.|e. ki more zadeti eloveka. Dr. Lupu^eu pripoveduje ko! jxwhno trayieiio zginili • mladega štiiib-nta. ki s,, je jm. koiieanili štu-dijah luifotil v Malo Azijo iu vr nil okužen /. irobavos! jo. 1'oslal: s«» ilomnv uradiio in «»a inter nirali v tab »rišeu »^obaveev Tik. lešti. Ti; je vzdržal tri mesei-e, p«.-tein ira je olršlo t»k<« silil.. «l<>- motožje. da je i/rabil n«'kei»a dne i [»rodno priliko in pobegnil. Sreeno je prispel iloinov. .\j»irf»va boh*z« ri je bil.i baš v štadiju nale/l j i vo->t i. Ni«*- hu!nt«v je j»'.'lal roko inbi jšetiiu bratu in l'H okužil. \je-«mr brat je bil pravnik, ki se je bas pripravljal na izpit. Iu tako sta se vj-nila v taborišee «jo-baveev namesto eneira dva. Starejši brar j«* '.da; v«-- obupan. neprestano kreevito plaka. k»*r ne umre odpustiti, da je pahnil \ iie.sreeii še brata. Veekrat precedi f>o < ele dneve v knji/iiici in ub-upno lista po knjitrah. Zdi se. da ^a porasi napada blazno«!. 1 u neprestjiiio pripoveduje, da s sti--kanj<*m roke eloveka ni mo«;oee .okužiti, ker trdi to neki slavni zdravnik v svoji knjiiri. In takoj poka//- dotieno knjijro. V resniei pa irr- za rom'ane in povesti, ki ih pošiljajo dobri ljudje nesreenim i i»oba\ eem v taborišee. VELIKA TATVINA TOBAKA \'a rest i med .Tast reharsk itn in Vrapeeni so orožniki ustavili štiri moške, ki s«» na •»umu. da so izvršili drzen napad na skladiš«'-e vel ep rodil je tobaka .M il lit illft l.o-vri«-:i .v Karlovu t» r odue-li toba-j ka za približno lOO.OOM dinarjev, j Tobak ">o odpeljiili z avtoniobi-j lom. skladiš«*e tobaka na zažirali. 1&A • lAftODA1 WBW YORK, TUESDAY, OCTOBER 4, 1932 (D LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. JL n 1: VSAKDANJI KRUH ■BHMROMAH U ŽIVLJEHJO I Za Glas Naroda priredil L H. 20 (Nadaljevanj.) — Mladi jrn*p«Ml. — hiiinja. ki ji je odprla vrata, s po- menljivim poflfdoa. Berta v«*a /.«»«»j»l j»na prihili v Režekovn klet. da oznani svojo veliko srW-«». Wcrni naval se *«* ni pričel in tako je imnia fON|ia Keiekova da »lal« It*-rti različne nasvete za novo jslužbo. Ob«* cedite na zaboju. * hrtom oh hrbet. Berta gleda na Mopniee. od koder *e je prikradel saj majhen vtl rraka ter smeje posluša. Režekova |H**da v kVt. ki je temno zijala, ter neprestano govorila s hripavim jrU^iiu Petrolejka, ki je kadeče in prašna vLs*la na nizkem stropu, jo metala žalostne umazane sence na oba obraza. I*ri Rei»-k«»vili v kl*-ti je bil vrišč, zmerjanje, ropot, da SO dekle v prodajadni. Vanor ni nikdo pričel, da bi jim postregel, radovedne naftenjale uie^a in o se previdno stiskale bližje vrat, da ne bi ničesar i/gubile. kar je dogajalo v kuhinji. Ni jim bilo J ha plaziti po |»i>Mi; nikdo v kuhinji ni mislil na posluše1 %o ne slišali, ne videli. C«»*.pa Hec**k<>va iareče^a in tiapnhnjenega obra bo se o«"i kar izjruhil- j»- r. mmi tlesetimi prsti grah — Kje >i bi'? — zavpije nad sJiiom. ki je stal prt«. ok i upognjenimi k<>I«*iii: iz njejrovih u>t ni prišel noben glas. In nato ►e enkrat Kj*- s. h. ' Prime ga spredaj za suknjič in ga stre *e, da mu knjige, k jih > št- v**dno imel pod pazduho, z velikim ropotom pad**jo na tla. — K,«- si bil ' vpije tudi jro^pod Re/ek. — Tukaj — tukaj — vi«lii* — Pr»-d jdnorinii «M*mi vihti pismo. — V>e pride na dan Ti boni /e poka/al izostajati iz šole. prokieti unevet! Ke vržeta oče in mati na denar. Gospa Režekova šteje glasno: — Kden, dva. tri. štiri — dva dinarja premalo. — Kje si jih puAtil? Odgovori! — Mati bije z nogami ob tla. — Odgovori! — zavpije Režek. — Lažnjivee. goljuf, tat. 4 — Ali mi ne daš še dva dinarja? — Oče se vrže na sina in ga divje pretepa. Četudi že odraščen s*1 Artnr ne hrani, samo roke drži pred obrazom, da se varuje. Kot toča so padali udarci, katere je spremljata divja kletev. — Kje imaš denar1 Denar! — Tudi mati se je že pripravila, da bi ^e vrjrla na sina. Toda njene dvignjene roke ob vise v zraku. Sunkoma se iztrga očetu iz rok in z drznostjo, ki jo rodi samo obupen strah, ju pogleda. Nato zakriti materi v obraz: — Denar? — Zapil! To je bil ropot in preklinjevanje, da se je Ivli. ki ^e je dosegaj zadržala popolnoma mirno, stisnila na kega ravnatelja, ki je vprašal po učencu, ki je brez naznanila izostal iz šole. Med obenta Režekovima je ropotata nevihta. Očita ji "njenega" A rtu rja in mati. četudi jo je lomila divja jeza. se potegne za eina. Ali mu ni prinesla v zakofi celih sedemsto dinarje«-? To je bi-.a dolžna doktorju, tla je bilo treba z Arturjem obzirno ravnati. Ena beseda rodi drugo. Trgovina je brla splošna last, kuhinja tema. zato se prepirata v sobi, kjer je Eli sedela pri klavirju in brenkals, Artur pa, katerega so vzeli iz šole, je leno postopal in ti grizel nohte. Zatohel, viharen -zrak je ve»l tv kuhinji. Samo Trudi je bila vesela. Hodila je vedno lepše oblečena kot prej Vedno je imela kak nov trak, fiove čipke, nov pas in glavnik, da ai je česala (valovite lase. Vedno bolj pozno je prihajala domov. Prej, kadar so trgovino pozno ta-prti. ali pa je s svojo prijateljico ala na sveži zrak. je prihajala bojazljivo domov in je v strahu potrkala na vrata. Zdaj pa je pogumno potrkala, kot da je popolnoma razumljiva stvar, ako pride pozno domov, ter je brez opravičevanja legla v posteljo. In čudno, mati. ki je prej vedno sumila kiaj nedostojnega, je zdaj zatisnila očesa. Hči je bila sedaj vedno vesela in razcvetela je kot »vrtnica. V trgovini ga' je Trudi spoznala. V trgovino je prišel z neko elegantno damo, ki je mnogo nakupila. Trudin pogled se je ni umaknil izgledom mladega gospoda, ki jo je skrivaj opazoval, fe bolj gibčno se premika, hodi prijazno sem in tja. je dvignila roke. kadar je posegla po kako statuljo na palici, še višje kot pa je bilo treba, da je mogla pokazati avojo -vitko postavo. Zelo lepa je bila ▼ rdeči blaži a frno pentljo. (Dalje prihodnji*.) 7- ^ - BRING "EM BACK ALIVE "\ararn r Sumnisli'' — kul jo prrdtlarlja slrahorili. bilka med pitonom in tigrom . . . r Frank Ihtrk-orrni rnzhurl jirrm filmu "Bring 'Urn Hark Alirr" (t rni «e z /i rimi), ki je hil potnet p*» narari r mala/tki džungli. —in suroV tobak nima mesta v cigaretah TVcra ni v Luckics Redkokdaj Mila*' - zato je temu . . . najmile/ši cigareti finemu tobaku po primernem kar Me jih kdaj kadili branju in miljenju dana dobrota otie»a l.ueky Strike čistilnega procesa. ki je opisan z lie-cdami -k*Ifa TV/T1 k»l"ir»>o najbolj:; in naj- l(IMtni- Zato pravijo ljudje v * A finej-i tobak na celem svetu - %>atem Ine„u, fr„u in va,L ,,a so »oda s tem še ni povedano, zakaj I u,.kje!i lako mil,. ri„arpt(.. L ljudje v-ejn»v-«»d smatrajo I.u<-kv R Slrike za najrnilej^o eijiareto. » g - R Dejstvo je-da nikdar ne pregledamo JLw ^^ LwA<9Lwvi H rcsiilee. da je "Narava v Surovo«! i Ta zavoieek milih Luekies "At o "-'ti f:j ;■ >~o i />rj (<>,. '<> pni:.", jie ttu!>rj: i btt. .'o mi'nwo kjkor n']t- rm <,t)\rj, 'o uf' njprjiil izlm.eno pot Ju i rj.', C,!uJt z^rjJ/ uo\o l-:~vc -pr^;! in .tjubril I uct\ Strike? C^r 1!- i T'- *»»* t" T'Ai'-D Cm SHIPPING NEWS V v GOVOREČE ŽIVALI Živali, ki si {Hisnemale člov**šk » govorico. poznali že v uajsta-' rej šili ra.sili iu etlcii izmed iiajbolj-| šili |K)znavah-ev papig, liu.^s. j«* eno svojih živali naučil eelo :{ h«--.seil. '*Govore»"-ih ** ji>ov je dalle-na svetu c>kro«r štirideset . To vse dokazuje, da imajo neke živali človeškim govoriloiu p-organe, a .seveda ne t«*ga. da znajo te živali govoriti in misliti kakor človek. Neštete živali dajejo glasove od selie in niti ribe niso popolnoma neme: med njimi so takšne, ki ječi jo in godrnjajo. — Ptički pojejo, žabe regljajo, gosi gagajo, opice vreščijo. A vse to so gla.sovi, a ne govorice. Tako smo mislili vsaj še pred kratkim. Moderni raziskovalci živalskih govoric pa so z novimi metodami spravili to vprašanje v drugo luč. Omenjeni raziskovale.-Ituss poroča o neki papigi, ki s»o jo p(*da!i na neko razstavo papig, a ni tam na veliko razočaranje svo-jiji lastnikov ves čas spregovorila niti besede. Ko .-o jo prinesli domov, je baje nenadoma in nepozva-na spregovorila čisto razločno: — Lora nič govorila. To bi kazalo, da je znala žival misliti in >voje miftli spraviti tudi v logično zvezane izraze. Nekaj podobnega trdijo moderni živalski psihologi tudi o drugih živalih. Psi. mačke, opice iinajo svoje značilne glasove, ki izražajo kakor človeške besede poželjenje. strah, glad. jezo, simpatijo. O človeški opici bihonu trdijo vsi opazovalci. da prireja v svojih gozdovih prave pevske nastope. i Raziskovalec opičjega jezika Garner je hied opicami izsledil najmanj <»m-iii različnih glasov, ki izražaj « najmanj «>se;ii različnih stvari. Drug; so izsledil; n> kaj podobnega drug«* živali. Sehmid je razločil pri mačkah p»-t do sedem načinov mijavkauja. ki i/nižajo najrazličnejše afekte. Lastovice imajo pet bedeti v sVojt-m jeziku. Xa nižji človek. Astral »s*, jii ima komaj š,..,tile>et. Toda živali ne izražajo >voji!i afektov iu >e ne uinejo med seboj samo z glasovi. <> mravljah je že davn » znano, da se ••pomenkujejo" s tem. da Imbnajo druga P" drugi s tipalkami. O čebelah so dolgo mislili, da Izražajo svoje počntke z različnimi gla.sovi. A monakovski zooleg FrLsch je v najnovejšem času pokazal. da iuiaj • čebele tudi svojo lastilo "govorico", ki ne izraža samo afektov, temveč tudi sporočila. Ta "jezik" pa ne govori v. besedami, temveč s čudnimi, sila raznolikimi plesnimi gibi. ki izražajo v svoji raznolikosti vse polno pojm>v. Tako prihajamo polagoma d<> spoznanja, da je. govorica nekaj edinstvenega, a vendar r.e tako, da bi si jo smel človek sam prilaščati. Do najnižjih stopenj življenja si imajo bitja kakor človek marsikaj povedati in imajo potrebo, da se razumejo. SPITE Z GLAVO PROTI SEVERU VSE LINIJE IN PARNIKE v zastopa LEO ZAKRAJŠEK General Trave! Service, Inc. 1359 Second Ave.. New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše parnih-e. Tako nekako začenja svoj članek v angleških listih Bernard Fa!k. ki toplo pr.j»or«jča \.-e!a ljudem, naj z glav > obrnjeni ^jii-( ti severu, ali proti vzhodu ali proti zapadli. Vzrok za svoje priporočijo. naj hi -jtali \>i ljudje /. ' iflavo obrnjeni proti severu, nte-| uieljuje Kal k > tajnimi el**ktroma<;-; iietienimi P.ki. ki močno vplivajo mi ozračje. Ci ivek bi moral po njegovem mnenju držati v spanju glav.i vrjM«r-dno glavnim linig-netičnim i»olom zemlje, torej 4*d >evera proti jugu. tako da je obrnjeno teme irlave proti severu. — Falk pravi, da >'» miu^jri učenjaki Ki se zanimajo /a vpliv magnetizma na človešk > telo, na pmllagi svojih opazovanj ugotovili. ostav-Ijanje postelj. Magnetični viharji, ki jih povzroča magnetizem nase zemlje, lahko pretrgajo telefonsko in brzojavno zve>zo ter onemogočijo celo ftinkcijoniranje radiopostaj. — Zakaj i>i torej ne mogel magnetizem vplivati tudi na spanje človeka! Ce stoji postelja tako. da je obrnjena glava spečega človeka proti severu, noge pa proti jugu. so po mnogih izkušnjah prepreče- N ar oči te se n« "Glas Naroda" -največji slovenski dpr«nlk f Zdra ienlb irtirak ni vsi škodljivi vplivi clekroma-glietičnih tokov. (*e leži telo vzporedno z niairnet ičniui t«rkoii> zemlje, se odvaja od mož ftajta naše pooblaičene agente SreneH J&ns 19 STATE STREET. NEW YORK METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ! . (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW VORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE i!««iii»tii»iiiHii»iiiiiiMii»iiiii»Hmintiiifmmifimmuiiiniii!n^ 5. oktobra: Manhattan v Havre 6. oktobra: rvemlen v Hremm -All^rt Hjltin v Hamburg 7. oktobra: '»lympir v Cherbourg 8- oktobra: P-oi« v Havre Sl^t-f,.!.,,!, v I-,„,i„gr^ tHr Mrr 12. oktobra: Europa v nr»m»n vru*.\NlA v Tr*f A'iuiia»ua v Cli«rlwu>-g t3. oktobra: H.iml»ur* v Ilambur« t4. oktobra: 7 t:-x v «n..a M.ij**>ni. v Chrrhourf '5. oktotra: v I la \ rf <'"nt»- Crarulf v fjenoa V-.N-n.l.-m V 1 ^ou k >S n reuif.1ri;i v Ch»-rl,«,ur» 20. oktotra: Kiumc v Havre '{,eiifn v Rrmioh Ir>land V Hamburg oktobra: ll .!.i.»i. v t'hf-rlx.urc >r I...m« v Hamburg 22 oktobra: ViiK.i-ii!« v rwn..a lt"ti«-r»turn \ »ur Mtr -rm.» V* Urno .\ianha; t.in v Havre ATI^-rt I**1 lliii v 1'hrrbouif 3. novembra: 1 >r»-«*l»-:i v llrrmrn 4. novembra: Muj»-»ti-- v ''li-r l-.iir j f>nnl:uKf v Havre St.it.-t,.!., „ i H..ul..gne a.ir Mer A«|Uilaiit;t V Clirbourg 5. novembra: ' lianipl., v Havre l>X » «:»-i...a I. novembra: i t^H v Havre llamliiiri; v Cberboura !0. novembra: H»-rliri v l*.r»-m«-n TI. novembra: Homern- v <"h*-rb.»tirff Hr»-tn^ri v Hremt-n l«riM v Havre 12 novembra: <">rit»- 'Jrundf v r;»-n>>a V»I-ml:t>n v B(hr *ur Mer t5. novembra: J.»-V..itt ari v <*ln-rl«jijrg In l!rrm*r 13 novembra: Vul.arii.t v Trst I'ruiMirl.iri«] * ehrrlrfiiirf 18 novembra: • »Ivfupi. v i"hert. iurj{ K it ••pa v l:tt-rucrn 19. novembra: I "olite «Ji S.i\f.ia v Ceni.a 23. novembra: f>i. I^rujj. v 1'hrilMiiirg 1 T«— I (anting v Havre 2\. novembra: Cen v«»n Sieut«en v Krrmtn 25. novembra: I-r-iiK.ii ia v Chrrhiiurf 26 novembra: • "harnptain v Havre AueuMuh v C.nuj A'ajexj. v Cherbourg 23. novembra: ltretn»-fi v Iirtnen 30. novembra: New V--rk v Chrrbourg Manhattan v Havre Siatendain v Buulogne tur iter 1. decembra: i:n v «;en<-a Stuf'Kari v Bremen 2. decembra: Isomeric \ »rtKiurg 6. decembra: Haturnia v Trst 7. decembra: Kur-pa. \ Bremen Itrs. li«.-»-e\elt v Hivr« S. decembra: lie-rlin v Bremen 9. decembra: PA BIS (BOŽIČNI IZLET) Havre Allrt-ri Bal liri v Cherbourg Olympic- v «.'herl»oui|{ 0. decembra: Jloma v Oenua ■3. decembra: Haintturt; v Cherbcjurg 14. decembra: Majeslif v Clirrlfourg Berengarja v Cherbourg 15. decembra: Conte ili Sadila v Cen M / Bremen Leviathan v Cherbourg In Bremen 21. decembra: Ptes Haj-ding v Havre I'eutschland v Cherbourg 22. decembra: Dresden v Bremen * 23. decembra: ' Champ'ain v Havre H omerio v Cherltourg 27. decembra: Eur^.a v Bremen 23. decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: Olympic v Cherbourg