ObzorniK Tematska prilogra štev. 4, februar 2OO5 zrVeti v Posayju Tretje življenjsko obdobje ni le čas skrbi za zdravje in drugih tegob, I pomeni lahko tudi priložnost za uresničitev mnogih skritih želja po- sameznika. To je obdobje, ko imajo ljudje več časa zase in so hkrati bolj občutljivi za vse, kar se dogaja v njih in okoli njih. Morda je to obdobje, ki mu je glede na statistične podalke o staranju slovenskega prebivalstva, potrebno nameniti še več pozornosti. Tako kot za mlado generacijo tudi za starejše potrebujemo načrtno spremljanje njiho- vih potreb in dobro delovanje mreze ustanov ter vseh, ki lahko poma- gajo, da bo vitalna in aktivna populacija tretjega življenjskega obdo- bja pomemben dejavnik v regiji in državi. Tudi v Posavju. ____ ŽfVetT v Posa^Ju Marija je zadnjih nekaj let domala vsak dan preštevala dneve službovanja, ki ji še preostajajo do upokojitve. Toli- ko je imela načrtov, želja, vsak dan je v svojih mislih pre- mlevala, kaj vse bo počela, ko bo prišel težko pričakovani čas. Pritiski v službi so se stopnjevali, velikokrat se je spra- ševala, kako dolgo bo še vzdržala. Natoje prišel težko priča- kovani dan. Dan, ki pa ni imel takega žara, kot gaje priča- kovala. Slovo od sodelavcev je bilo težko. Saj so si ob slove- su rekli »nasvidenje«, a vendar se je ze takrat zavedala, da njihovega službenega ritma ne bo velikokrat zmotila. Prva dva meseca po upokojitvi sta mini- la v urejanju osebnih stvari, nato pa se je čas kar nekako usta- vil. Vedno večkrat se je zalotila, da je bit že čas kosila, ona pa je še vedno v ju- tranji halji hodila po stanovanju. Vedno bolj poredkoje od- šla v trgovino, saj se je lahko enkrat na teden oskrbela z zi- vili. Vsakodnevni obiski trgovine so samo razmetavanje de- narja, pokojnina ni tako visoka, da bi si to lahko privošči- la, je opravičevala svoje zapiranje med štiri stene. Počasi je zanemarjala tudi srečevanje s prijatelji in znanci, saj je v času, ki ga je preživljala sama s seboj, ugotavljala čeda- Ije več tegob, ki jih ji je naprtilo zivljenje. Kako jo zbada v križu, boli glava in je utrujena, so bili čedalje pogostejši iz- govori, da je Marija ostajala za štirimi stenami in se odmi- kala družini, prijateljem in znancem. Marija, vedno pol- na energije in življenjske moči, je v dveh letih po upokojit- vi obiskovala samo še zdravnike, tarnala nad tern, česa vse ne zmore in se prepustila »čarobnim tabletkam in vitami- nom«, s katerimi se je oskrbovala, in čakala, da bodo zače- li delovati, da se bo počutila bolje, da bo šla spet lahko med ljudi, v naravo... Vse do tistega dne, ko jo je obiskala stara prijateljica iz otroških let. Urejena, vitalna, polna zgodb o doživljajih, ki jih je prineslo tretje življenjsko obdobje. Pri Mariji se je na- menila ostati teden dni. Že prvi dan je sprevidela, kako se je v Mariji nabral strah pred okolico, strah pred težavami, kako jo je zajelo samopomilovanje in zavestno zapiranje vase, tako da ji je že druzina začela obračati hrbet, naveli- čani od večnega tarnanja in njene brezvolje. Prijateljica se je odločila, da ji bo pomagala. Prepričala je Marijo, naj se zave, da morata biti njeno zivljenje in ona sama na prvem mestu. Ure in ure sta se pogovarjali in od- krivali, daje več vreden sprehod v naravo, v mesto, v trgovi- no kot pa vsakodnevno iskanje prahu po stanovanju. Da se vedno živi tisoč želja in načrtov, kaj vse bi rada počela, pa med službo ni imela časa. Odkrivali sta tegobe, ki jih prine- sejo leta, vendar ne samo nekaterim, domala vsem. Včasih se je z njimi lažje spoprijeti, če veš, da niso samo tvoje, da svoja čustva, bolečino in srečo deliš tudi z drugimi. Jo de- lis, o tern pripoveduješ in pri- sluhneš. Nekaj mesecev kasneje je Ma- rija postala nova oseba. Vsa- ko jutro se je peš odpravila v dvajset minut oddaljeno trgo- vino. Se ob povratku ustavila na klepetu pri prijateljici, znanki ali sosedi ali pa sta poklepetali kar na vrtu pri Ma- riji. V popoldanskih in večernih urah je Marija obiskovala krožek slikanja, spletla tople jopice in nogavičke za vnuke, se udeleževala dvakrat na teden telovadbe v skupini svojih vrstnic, obiskovala predavanja in gledališke predstave, ho- dila na izlete z upokojenci, se vpisala v skupino za tako dol- go željeno izpopolnjevanje nemškega jezika... Svojo zgodbo je delila z drugimi in jo nemalokrat danes za- ključi rekoč: »Ko sem šla v pokoj in redno vsakdan ob uri skuhala kosilo za družino, je bilo samo po sebi umevno, da ga moram, saj sem imela končno vendar edina pri hiši čas. Da je bilo v stanovanju vse urejeno, je bilo samo po sebi umevno, saj sem vendar v pokoju in imam edina čas. Da sem bila vedno na voljo in v pripravljenosti za varovanje vnučkov in opravljanje vseh mogočih stvari, je bilo najbolj normalno, saj sem vendar doma, kaj drugega pa naj bi po- čela? Morala bi biti celo vesela, da so me zaposlili, da mi ni bilo dolgčas. Sedaj je drugače. Nisem več Marija, ki pomi- luje samo sebe. Sedaj tudi meni rečejo hvala, ker sem sku- hala kosilo, tudi mene vprašajo, če imam čas za to in ono... Lepo se razumemo tudi v družini in tretje življenjsko obdo- bje je zame lepo. Lepo je lahko za vsakogar, ki ga hoče pre- poznati, še vedno spoznavati nove stvari in ljudi ter ga zi- veti obdobju primerno...« M.D. Marijina zgodba TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE V življenju človeka govorimo o treh življenjskih obdobjih: obdobju odraščanja, mladosti in šolanja; obdobju aktivne za- poslitve in nekako z odhodom v pokoj o tretjem življenjskem obdobju. Staranje je proces, ki traja od rojstva do smrti, zato je težko reči, kdo je star. Veda, ki obravnava socialne in me- dicinske vidike staranja in starosti, je gerontologija in je da- nes pozorna tudi na socialne, duševne in druge vidike sta- ranja. Ločimo kronološko (koledarsko), funkcronalno (biolo- ško) in doživljajsko (psihično) starost. Če je kronološka sta- rost nekaj povsem neosebnega, golo odštevanje ali prišteva- nje let in je določena z rojstvom, je doživljajska starost člo- vekovo osebno doživljanje svoje starosti, opredeljuje naš od- nos do starosti oziroma naše počutje (poznan nam je stavek, da smo stari toliko kot se počutimo), pri funkcionalni staro- sti pa imamo v mislih opravila in dejanja, ki jih lahko oprav- ljamo (že dvajsetletnik je prestar, da bi pričel vrhunsko tre- nirati kakšno športno panogo). Na doživljajsko starost veli- ko lahko vplivamo sami. Čeprav imamo na stara leta manj- še možnosti za ustvarjalno uresničevanje vrednot, nam sla- bijo moči za telesno delo in napore, pešajo tudi druge zmož- nosti, pa je ravno to čas, da si uresničimo skrite želje, za ka- tere nam je vedno poprej zmanjkovalo časa. Vse pogostejši sopotniki postajajo bolezen, osamljenost in družbena odrinjenost na stran. Kako se bomo spoprijeli z neizogibnimi danostmi, je veliko odvisno od nas samih. Za- to smo se v prilogi Živeti v Posavju odločili predstaviti mož- nosti za vključevanje starejših oseb, poiskali nekaj naslovov, 2 - Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 _.....äsysr v Posayfu ki nam lahko pomagajo odgovoriti na vprašanja, o katerih ne želimo govoriti z najbližjimi, in zbrali nekaj misli in opozoril, ki jih je v tem obdobju dobro poznati. Ob tem ne smemo pozabiti, da je čas, da starejši prepustijo skrbi za vsakdanjo preskrbo srednji generaciji, da odločno predajajo življenjske izkušnje mladim, da smo zgled prepro- stega življenja, da je smiselno in zavzeto doživljanje vsakega trenutka, ki ga lahko živimo zase. Kdo skrbi za ljudi tretjega življenjskega obdobja v Posavju? Domovi starejših občanov ali domovi za upokojence že dol- go niso več ustanove, kot smo si jih predstavljali nekoč. Do- movi se danes prilagajajo potrebam sodobnega načina življe- nja seniorjev. V njih je vedno več medgeneracijskega druže- nja, vedno več mladih je pripravljenih danes s starejšimi de- liti ure prostega časa in v domovih je vedno dejavnosti, s ka- terimi prisluhnejo potrebam stare generacije. Ste vedeli, da v posavskih domovih namenjajo skrb tudi sta- rejšim, ki niso njihovi varovanci? Takoje moč v domovih na- ročiti prehrano, ki je po surovinskih sestavinah in pripravi Sožitje generacij Zveza Prijateljev Mladine Kr- ško je zveza društev in samostoj- nih oblik delovanja in ima 50-let- no tradicijo tudi na področju de- la s prostovoljci, med katerimi so občani vseh poklicev in starosti. Ob tem so se srečevali z različni- mi odnosi in generacijskimi razli- kami, pa tudi nekaterimi stereo- tipi. V ZPM Krško so se odločili, da preučijo sožitje in soodvisnost generacij. Sodelovali so v ZPMS pri pripravi okrogle mize Sožitje in soodvisnost gene- racij. Ugotovitve so uspešno uporabili pri pripravi in izvedbi programov v Krškem, kjer so že 7. oktobra 1999 v Domu sta- rejših občanov izvedli okroglo mizo in kulturni program pod istim naslovom in se odločili, da bodo tudi v prihodnje omo- gočali povezovanje članov vseh generacij in s tem pripomo- gli k čim bolj kakovostnemu življenju in povezovanju vseh otrok, mladih in starejše generacije z ustvarjanjem, to je konkretnimi projekti. ---------------------------------------- V projekt Sožitje ge- neracij se je vključi- lo veliko mladih pros- tovoljcev ZPM Kr- ško, ki so pod mentor- stvom aktivno preživ- Ijali svoj prosti čas v spoznavanju življenja starejših ljudi, jim pomagali, obiskovali, razveseljevali in ob- darovali. primerna za starejše, tudi za tiste z dietami. V posavskih do- movih uredijo namestitev oskrbovancev tudi samo za nekaj dni (v primeru službenih poti, dopustov ali drugih neodlož- ljivih odsotnosti) in poskrbijo za varnost oseb, ki sicer živijo v skupnem gospodinjstvu ali v sožitju z mlajšimi generacija- mi. Seveda pa tudi perejo in likajo prinešeno perilo in s tem olajšajo marsikatero zamudno in težko opravilo. Veseli pa so tudi obiskov in vseh, ki se udeležijo njihovih aktivnosti in s tem krajšajo čas sebi in oskrbovancem doma. Centri za socialno delo nudijo raznovrstno pomoč na domu. Ta pomoč zajema nego, gospodinjsko pomoč od osnovne- ga čiščenja, kuhanja, do družabništva in ohranjanja social- ne mreže - spremstvo pri obisku zdravnika, banke... Dnev- no dostavljajo tudi obroke hrane, če je potrebno, tudi v naj- bolj oddaljene in odročne kraje. Programe centrov za social- no delo poznajo vse patronažne službe v zdravstvenih domo- vih in bolnišnice. Za svojo prepoznavnost skrbijo tudi pre- ko raznih društev in skušajo predstaviti njihovo dejavnost v prijazni skrbi za starejše ljudi. T\idi centri za socialno de- lo združujejo in usposabljajo številne prostovoljce. Največ prostovoljcev je dijakov ali študentov, radi pa sprejmejo tu- di mlajše upokojence. Številni že poznajo delovanje njihovih skupin za samopomoč. Rdeči križ in Karitas v Posavju s svojimi aktivnostmi in pro- grami nudita pomoč pomoči potrebnim. Hkrati pa s svoji- mi aktivnostmi in vključevanjem starejših generacij skrbi- ta za njihovo povezanost z okoljem in vključevanjem v dru- žabno življenje. V posavskih občinah velja starim ljudem še posebna po- zornost. Ob nemajhnih sredstvih, ki jih namenjajo starost- nikom v občinskih proračunih, velja posebej omeniti skrb vseh posavskih županov, ki ne zamudijo nobenega prazno- vanja visokih življenjskih jubilejev Posavcev. Šopek, stisk roke in seveda lepe želje, pa nikoli pozabljeno voščilo : »Pa še na mnoga leta...,« so med pomembnimi dogodki v kole- darjih posavskih županov, ki v takih trenutkih v ozadje po- stavijo tudi marsikatero drugo obveznost. Med februarskimi obiski po Posavju smo spoznali šte- vilne ustanove, drustva, centre, združenja, skupnosti in aktive, ki bolj ali manj organizirano in prepoznav- no skrbijo za zaposlitev in aktivno življenje Posavk in Posavcev v tretjem življenjskem obdobju. Ugotovitev - večina vključevanj in udejstvovanj je v največji me- ri še vedno odvisna od vsakega posameznika. Od njego- ve pripravljenosti, komunikativnosti, zavedanja in ne- nazadnje agresivnosti, da mora nekaj početi. Številni v tretjem življenjskem obdobju okoli nas pa potrebujejo malo več vzpodbude in poguma, da prestopijo nepozna- ni prag, stopijo med nove ljudi in se priključijo organi- zacijam ali društvom, za katere morda sami smatrajo, da jim še ali sploh ne pripadajo. Poglejmo okoli sebe, morda bomo koga opazili in ga skušajmo opogumiti. Mi smo opazili veliko tistih, ki so svoje zadovoljstvo že na- šli. Pa vendar še vedno oprezajo za vedno novimi izzivi. Z vključitvijo v skupine pa posamezniki podajajo pri- znanje za trud številnim društvom, tako upokojencev, invalidov, planincem ..., ki se s svojim prostovoljnim de- lom prizadevajo dvigniti kakovost življenja vrstnikom - mlajšim in starejšim... Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 8 ___Zifeti. v Posayju Univerza za tretje življenjsko obdobje Začetki izobraževanja starejših v Sloveniji segajo v leto 1984. Prvi eksperimentalni izobraževalni program za starej- še iz francoskega jezika je nastal v želji, da bi v izobraževa- nje vrnili kulturo, izraznost, da se posameznik lahko uči to, kar si želi. Prvi cilji Univerze za tretje življenjsko obdobje so bili spreminjanje pogleda na izobraževanje odraslih, na vlo- go posameznika v izobraževanju, razvijanje izraznosti, raz- iskovanje... Univerza za tretje življenjsko obdobje je še da- nes prostovoljno organizirano izobraževalno gibanje za sta- rejše odrasle, ki temelji na skupnem učenju, soodgovornosti in prostovoljnem delu vseh, slušateljev, mentorjev in sode- lavcev univerze. Prizadevajo si za preprečevanje izločenosti Upokojenci v občinskih svetih Da marsikomu tudi po upokojitvi ne usahne volja po ak- tivnem udejstvovanju v javnosti, dokazujejo tudi kar šte- vilni upokojenci, ki so se na lokalnih volitvah potegovali za sedeže v občinskih svetih in bili tudi izvoljeni. V treh posavskih občinskih svetih upokojenci največji delež zavzemajo v Krškem, saj je od 32 članov občinskega sve- ta Občine Krško devet upokojencev oziroma 28 odstot- kov. Kot svetniki iz vrst LDS so to Vidko Budna, Franc Rakar, Ivan Petrišič in Alojz Lekše, iz SLS Miroslav Mi- keln, Branimir Vodopivc in Franc Lekše, iz vrst ZLSD Raj mund Veber in iz SDS Jožef Zupančič. Med 30 svetni- ki občinskega sveta Občine Brežice je upokojencev šest, kar znaša natanko petino oziroma 20 odstotkov. To so An- drej Oštrbenk in Jernej Zorko iz SDS, Milena Jesenko in Mihael Škrlec iz ZLSD ter Rok Kržan in Janko Žalac iz DeSUS. Najmanj upokojencev med svetniki je v Sevni- ci, kjer so od 25 članov občinskega sveta upokojeni štirje ali 16 odstotkov. To so Jože Imperl iz SLS, Berta Logar iz ZLSD, Jože Ašič iz NSi in neodvisni svetnik Franc Povše st. Skupno je tako od 87 posavskih občinskih svetnikov 19 upokojencev, kar pomeni, da je vsak peti svetnik (na- tančneje 22 odstotkov) v pokoju. starejših iz družbe, za njihovo dejavno življenje, za prispe- vek k ekonomskemu in družbenemu razvoju ter za spremi- njanje politike starosti in staranja. Šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje se pričenja vsako leto v oktobru in zaključi konec maja v naslednjem le- tu. Študijski krožki so zasnovani tako, da zadovoljijo različ- ne potrebe slušateljev, kot so potreba po izražanju in spora- zumevanju, po doživljanju lepote, po pripadnosti, po ustvar- janju novih stikov z ljudmi, vedoželjnost in preprosto želja po ugodju, ki se sproža ob učenju in spoznavanju novega. Vas zanimajo slikarske delavnice, začetni in nada- Ijevalni tečaji sivanja, slikanje na svilo in izdelava okrasnih predmetov v okviru ustvarjalne delav- nice, začetni ali nadaljevalni tečaji angleškega, nemškega ali italijanskega jezika oziroma raču- nalništva? Pogrešate rekreacijo za starejše, ples- ni tečaj, več znanja s področja sotografije, reikija, zeliščarstva ali morda kuharske veščine za zdra- vo prehrano? V študijskem letu 2004/2005 vse te programe orga- nizira Univerza za tretje življenjsko obdobje s se- dežem v Sevnici. Univerza za tretje življenjsko obdobje je v Posavju našla svo- je prostore in gostoljubje v prostorih Srednje sole v Sevnici. Danes, po skoraj dveh letih, se pohvalijo s 150 člani iz Sevni- ce, Radeč, Krškega, Brežic... Zbrani iz vseh poklicev so tu- di v prostore Srednje sole v Sevnici prinesli novo energijo in spoznanje. Naključno prijetno srečevanje z mladimi, med- generacijsko sodelovanje je do danes že skoraj v celoti od- pravilo zadrego, ki je bila prisotna prve dni, saj so se začu- deni srednješolci spraševali, zakaj neki se pa starejši učijo. Prireditve in aktivnosti sevniške Univerze za tretje življenj- sko obdobje so polne neke posebne energije. Čutiti je nabi- tost čustev, pomešanih s hvaležnostjo, češ, nekomu je vsee- no mar za človeka, za okolje, za boljši jutri mnogih v Posav- ju, ki bodo želeli videti kakovost in ne le nejevoljno iskati nekaj, Cesar morda sploh ni... Slavičini akvareli Med stanovalci Trubar- jevega doma upokojen- cev v Loki ima zagoto- vo posebno mesto Slavi- ca Drev. Prijazna drobna gospa namreč zelo prid- no slika akvarele, ki jih z veseljem podarja sosta- novalcem v domu in za- poslenemu osebju, nje- na dela pa tako krasijo ne le njeno sobo, ampak še marsikatero steno v do- mu. Poleg tega Slavica še vedno vodi otroški pevski zbor Utrinek in navdušu- je s svojo zagnanostjo in voho do ustvarjanja. ! 4 - Tretje življenjsko obdobje Ftebmar 2005 __ZfVeti v Posayju Še vedno polni življenjske energije Inka Šikovec, upokojena administra- torka iz Dolenjega Boštanja: Kot članica Univerze za tretje življenj- sko obdobje se udeležujem različnih predavanj z zanimivimi temami za na- ša leta. Moram pohvaliti predavatelje in vodstvo sole, ker so zelo dostopni in preprosti. Mene osebno zanimajo predvsem zdravstvene teme, pa pre- davanja o rožah, ki jih imam zelo ra- da, o zeliščih... Obiskujem tudi dva krožka oziroma ustvar- jalni delavnici, kjer se učimo slikanja na svilo in izdelave de- korativnih predmetov. Ta dva krožka mi veliko pomenita, saj se učim stvari, ki sem si jih vedno zelela, a prej preprosto ni- sem imela časa. Poleg tega se družim s starimi znanci, ki jih dolga leta nisem videla. V okviru Univerze hodimo tudi na izlete in se družimo na raznih srečanjih. Ker imam dva vnu- ka, ki ju pazim, mi tudi sicer ne bi bilo dolgčas, a mi te aktiv- nosti veliko pomenijo. Majda Biderman, gospodinja na veli- ki kmetiji v Kladju nad Blanco: Že od samega začetka, od leta 2003, se udeležujem predavanj v okviru Uni- verze za tretje življenjsko obdobje. To mi veliko pomeni, saj tarn zvem veliko koristnih nasvetov, se družim s svojo generacijo, ob tern pa še bistrim svoj spomin. Na krožke sicer ne hodim več, ker mi delo na naši kmetiji tega ne dopušča, se pa rada udeležim kakšne ekskurzije, ki jo pri- pravi Univerza. Z gospo Žurajevo sem sodelovala že prej v okviru društva kmetic in sem se z veseljem odzvala njene- mu vabilu na predavanja. Tja ne hodim zato, ker bi mi bilo dolgčas, saj imam doma veliko dela, ampak zato, ker je to ko- ristno zame. Pomembno se mi zdi, da človek v teh letih "ne zaspi", ampak ostane aktiven. Branko Bogovič, upokojenec, organi- zator kulturnega življenja v Dobovi: »Sem predsednik Kulturnega društva in društva izgnancev v Dobovi in to pomeni ogromno, ogromno, kot bi re- kli moji Dobovčani - zastonjskega de- la. Ampak, če si enkrat takšen, potem ni problem to početi. Tisti rek, da ima- jo upokojenci najmanj časa, čisto drži. To vem tudi zase in čeprav nimam več tistega »speha« kot nekoč, brez tega ne bi znal živeti.« Edo Komočar, upokojeni direktor La- boda Krško: Kot je dokazala tudi medicina, mora- jo ljudje v pokoju poskrbeti zase pred- vsem v smislu ohranjanja psiho-fizič- ne kondicije, s čimer si podaljšujemo tudi življenje. Postajamo bolj odporni na bolezni, ki so sestavni del v tret- jem življenjskem obdobju. Nasproti temu je vse neproduktivno, če se za- preš vase in razmišljaš, kako je bilo nekoč, pozabljaš pa, da moraš tudi sam poskrbeti za lastno dobro počutje in zdrav- je. Iz osebnih izkušenj ugotavljam, da v nobenem primeru ni sprejemljivo, da se v tern obdobju zapreš vase. Star pregovor pravi, da če hočeš imeti prijatelje, moraš med prijatelje, če jih pa nimaš, si pa osamljen. Če pa dodaš še aktivnost na po- dročju zagotavljanja umske kondicije, je dobrodošlo, da be- reš, sodeluješ v razgovorih. Domnevam, da so to pristopi, ki tretje življenjsko obdobje popestrijo. Anton Pleterski, upokojeni rudarski nadzornik in vodja kadrovske službe s Senovega: Več kot trideset let sem bil predsed- nik Delavsko kulturnega društva Svo- boda Senovo, trenutno sem clan Upra- vnega odbora, vodim oktet v okviru DKD Svoboda, že tretji mandat pred- sedujem Društvu upokojencev na Se- novem pa tudi Društvu invalidov Kr- ško vse od ustanovitve leta 1986. Poleg tega se ukvarjam tu- di s športom - balinanjem, kegljanjem in strelstvom, tekmu- jem tako v okviru društva upokojencev kot tudi društva in- validov. Pred leti sem sodeloval tudi v planinskem društvu in drugih, pa še na kakšnem drugem področju bi želel biti aktiven, vendar sem moral zaradi zdravstvenih razlogov kar nekaj aktivnosti opustiti, pa še kakšno stvar bom moral, saj so tu že tudi leta. Jožica Petrišič, upokojena admini- strativna delavka iz Krškega: Slikanje je bilo že od nekdaj moja veli- ka želja, za katero ni nihče vedel, zdaj pa je postalo moje veselje in moja lju- bezen. Dokler sem bila zaposlena, ni- sem imela časa, da bi se mu posveti- la, saj to delo ni združljivo s službo in družino. Ko pa sem se upokojila, sem se najprej začela izobraževati in nato slikati in kipariti, poleg tega izdelujem klobuke, pirhe in še marsikaj. To ustvarjanje je zame velik izziv, ki zahteva veli- ko znanja in celega človeka. Nisem zadovoljna s tern, da sem samo gospodinja, čeprav tudi to rada delam, ampak hočem tudi ustvarjati nekaj, kar bo ostalo za menoj. Tako lahko re- čem, da imam življenje, ki je nekaj vredno. Stanka Retelj, upokojena delavka iz Župeče vasi: Že več let sem aktivna v župnijski Ka- ritas Brežice in s tern delom nadalju- jem tudi po upokojitvi. Pri tern delu sem spoznala tudi tisti družbeni sloj, ki ga na cesti ponavadi sploh ne opa- zimo. Ta svet revščine je popolnoma drugačen od sveta povprečnega dr- žavljana. Ko pomagam tern ljudem, ki so mnogokrat sami povsem nemočni, bogatim tudi sama se- be, ob tern pa se zavedam, da se vsakdo od nas lahko znaj- de v taki situaciji. Že v času bivanja v tujini sem videla, da je upokojitev za marsikoga priložnost, da si vzame čas za stva- ri, ki prej niso prišle na vrsto. Zelo pomembno se mi zdi, da imam tudi po upokojitvi neko zadolžitev, ki me vsaj za trenu- tek odtrga od vsakdanjih opravil. Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 5 ___ ZfVeti v Posayju IDILIČNA LOŠKA GRAŠČINA Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu je s svojim delom, to je z oskrbo in varstvom za starejše, pričel le- ta 1947. Tako se bližamo že šestim desetletjem te dejavnosti in v tern času je dom prostorsko "zrasel", postal paje tudi sodoben javni socialno-varstveni zavod, ki ga odlikuje izjemna lokacija, bogata ponudba aktivnosti za stanovalce, do- ber standard in ugodne cene. Ob ustanovitvi Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zi- danem mostu je bila oskrbi in varstvu starejših namenjena le po drugi svetovni vojni nacionalizirana graščina, ki še da- nes našemu zavodu daje prepoznaven, nekoliko pravljičen zunanji videz. Z leti se je dom z dozidavami in novimi ob- jekti večal in spreminjal do današnje podobe, ko je postal že pravi mali "kompleks". Loški Trubarjev dom upokojencev odlikuje predvsem izjem- na lokacija. Na dva hektarja velikem obmoeju stojijo sta- novanjska in gospodarska poslopja, vse skupaj pa obkroža graščinski park, ki nudi možnosti za sprehode, počitek pod košatimi drevesi ali prelep razgled na zajezeno reko Savo in Radeče. V tern našem sodobnem javnem socialno-varstve- nem zavodu trenutno biva 220 stanovalcev, ki po večini pri- hajajo iz domače, sevniške občine, pa tudi iz sosednih (rade- ške in laške) ter ostalih 23 slovenskih občin. Od 220 oskrbo- vancev je 80 povsem samostojnih, od ostalih 140 jih je več kot polovica nepokretnih. V mirnem idiličnem ambientu doma se stanovalci dobro po- čutijo. Vključeni so v različne aktivnosti v okviru delovne terapije, kjer se ukvarjajo z raznimi ročnimi deli, osebje jih spodbuja k ohranjanju skrbi zase, organizirana je terapija z živalmi (z morskim prašičkom, hrčkom, psi...). V domu pri- pravljamo razne prireditve, kot so praznovanja rojstnih dni s svojci stanovalcev, praznovanja državnih in cerkvenih praz- nikov, v parku prirejamo piknike, ličkanje koruze, obisku- jejo nas razni pevski zbori. Poudarim lahko naše dobre po- vezave s podružnično osnovno solo in vrtcem v Loki ter z osnovno šolo Radeče, ki nas redno obiskujejo in našim sta- novalcem pripravijo kulturni program. Organizirano je stro- kovno delo s skupinami ali posamezniki s področja funkci- onalne terapije, enkrat tedensko se sestajata dve pogovorni skupini, prav tako enkrat tedensko tudi skupina za samopo- moč, ki jo vodi delavka iz Centra za socialno delo Sevnica. Omenim naj še domski mešani pevski zbor Loški slavčki, ki nastopa na prireditvah v domu, udeležuje pa se tudi pevskih revij domskih pevskih zborov. Dvakrat letno (enkrat pokret- ne, drugič tiste na vozičkih) peljemo stanovalce na izlet, kjer spoznavamo okoliške in bolj oddaljene slovenske kraje. Sta- novalcem je tako na izbiro kopica aktivnosti in vsakdo lahko najde nekaj, kar ga veseli in izpopolnjuje. Zadnja leta dajemo velik poudarek sodelovanju s svojci sta- novalcev. Ne le, da z njimi praznujemo rojstne dneve naših varovancev, temveč se mesec dni po sprejemu novih stano- valcev sestanemo s svojci in rešujemo težave, ki jih imajo novi stanovalci. V lanskem letu smo začeli tudi s predava- nji za svojce oskrbovancev in ker je ideja naletela na dober odziv, bomo s tern še nadaljevali. Vsako leto novembra pri- pravimo tudi dan odprtih vrat, v okviru katerega pripravimo razstavo ročnih del - izdelkov naših stanovalcev. Vsi imajo radiJakca V našem do- mu se trudi- mo ustvari- ti toplo, pri- jetno, doma- čo atmosfero in pri tern si pomagamo --------------------------------------------------- tudi z v tuji- ni že uveljavljeno terapijo z živalmi. Razne raziskave so na- mreč pokazale, da prisotnost živali ljudem pomaga pri soci- alizaciji in zmanjšuje njihove občutke osamljenosti. Po za- četnih poskusih z zlatima ribicama, ki se ni najbolj obnesel, smo v našo sredo sprejeli morskega prašička z imenom Ja- kec. Čeprav najprej sploh niso vedeli, katera zival to je, so stanovalci kosmatinčka sprejeli z velikim navdušenjem. Ob njegovi kletki na oddelku za dementne stanovalce marsikdo postoji in ga prijazno ogovarja. Neverjetno, kako je Jakec prispeval h kvaliteti življenja v našem domu! Standard v bivalnih in negovalnih sobah je dober. Vse sobe so opremljene s priključkom na kabelsko televizijo in z in- dividualnim telefonskim priključkom, dve tretjini sob je kli- matiziranih. V novejši zgradbi, ki je namenjena bivanju po- kretnih oseb, je 22 enoposteljnih in 14 dvoposteljnih apart- majev z lastno kuhinjo in tuš kabino. Tudi cene oskrbe so ugodne. Gibljejo se od 79.000 SIT mesečno v dvoposteljni so- bi, 113.000 SIT v enoposteljnem apartmaju do 160.000 SIT za oskrbo težko bolnega stanovalca v dvoposteljni sobi. direktorica Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem mostu Olga GOLOB 6 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 _____ZfVetT v Posa^Ju VARNOST, TOPLINA IMPOUCE »Potrebe prihodnje generacije seniorjev bodo zahtevnejše in prilagajanje le-tem bo omogočalo poslanstvo doma. Poleg celovite skrbi za stanovalce bomo pri svojem delu upoštevali uresničevanje temeljnih človekovih pravic, pravic do za- sebnosti, svojega življenjskega sloga, informiranosti in soodločanja. Še naprej si bomo prizadevali za odprtosi doma, za medgeneracijsko povezovanje, za sožitje z drugimi ljudmi, kar je ena od temeljnih človekovih potreb skozi vsa nje- gova življenjska obdobja,« je v viziji razvoja pred tremi leti ob 50-letnici Impoljce v monografijo zapisala Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Ko predstavljamo Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ali na kratko in vsem prepoznavno Impoljco, moramo predstaviti Dom Impoljca - posebni socialno varstveni zavod, Dvorec Impolj- ca - varovana stanovanja, Dom upokojencev Brežice, splošno soci- alno varstveni zavod in Dom upokojencev Sevnica, splošno soci- alno varstveni zavod ter gospodarsko dejavnost restavracijo Dvo- rec. Poleg osnovne oskrbe, varstva, zdravstvene nege, zdravstve- nega varstva, skratka celovite obravnave odraslih oseb z zmanjša- no možnostjo za življenje in delo v domačem okolju se zaposleni posebej trudijo za dvig kakovosti življenja v instituciji, upošteva- nju potreb posameznikov in možnosti uresničevanja njihovih in- teresov, povezovanja s širšo in ožjo okolico, kar se še posebej odra- ža v nešteto aktivnostih, opisanih kot njihovo opravljeno delova- nje vzadnjih letih. Povprečno petsto stanovalcem v njihovih domovih nudijo možno- sti sodelovanja in vplivanja na organizacijo življenja v ustanovi. Tudi sorodnike, prijatelje in znance njihovih stanovalcev priteg- nejo, če so pripravljeni soustvarjati pogoje, ki bi stanovalcem za- gotavljali še večjo od obstoječe varnost in domačnosti. Tako stano- valcem nudijo v različnih bivalnih enotah izbiro med številnimi aktivnostmi zunaj in znotraj zavoda in s tern možnost ohranjanja in razvijanja različnih socialnih veščin. Poleg vsakodnevnih jutranjih aktivnosti v bivalni enoti, kot so skrb za lastno urejenost, urejenost bivalnega okolja, jutranja telo- vadba, dihalne vaje, jutranji obrok ..., je večina stanovalcev doma dopoldne vključena v zaposlitvene skupine ter dodatne aktivnosti v popoldanskem času. Na področju dviga kakovosti življenja in bivanja v Impoljci se sta- novalci vključujejo v različne vodene skupine: • krožke (pevski, šahovski, družabne igre, terapevtska gimnasti- ka, športni, novinarski, glasbeni ...), • aktivnosti na negovalnem oddelku, • hodijo na sprehode in vzpodbujajo pohodništvo, • pripravljajo čajanke, plese, nastope, koncerte, dramatizacije, glasbene aktivnosti, • vzpodbujajo oglede spomenikov, obiske grobov, oglede jaslic, obiske drugih domov in razstav, izlete, piknike in druženje ob še tako majhnih praznikih. Zagotavljajo tudi rast in zadovoljstvo na področju duhovnega živ- Ijenja. PROSTOVOLJNO DELO V letu 2000 so pričeli negovati in vzpodbujati prostovoljno delo v vseh treh enotah Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, v Sevnici, Brežicah in varovanih stanovanjih. V okviru prostovolj- nega dela stanovalci krepijo stike s srednješolci in srednješolkami Srednje sole Sevnica ter gimnazije Brežice. Že od vsega začetka pa jih vzpodbuja Sheakspearjeva misel »Čim več ti podarim, tern več imam.« Tako jim je uspelo za sodelovanje pridobiti več kot šti- rideset prostovoljcev, ki v celostni podobi predstavljajo rumeno sonce na modri podlagi, kot luč, ki jo prostovoljci prinašajo s svoji- mi obiski med stanovalce doma. Prav tedenski in priložnostni ob- iski prostovoljcev so pomembni pri odpiranju institucije navzven, zbliževanju stanovalcev doma z ožjo in širšo lokalno skupnostjo. Obiski prostovoljcev niso dragoceni samo za ljudi, ki nimajo so- rodnikov, pomembni so, da se seznanijo z »drugačnostjo«, spozna- jo nove ljudi in zgodbe, ki jih piše življenje. Ob srečanjih se stkejo prijateljske vezi, ki bogatijo obe strani. Najbolj imenitno pa je, ka- dar stanovalci Doma obiščejo dijakinje kar na šoli v Sevnici, kjer jim ob prijetnem druženju uredijo še pričeske. V Impoljci so vra- ta za ljudi odprtega srca in duha vedno odprta in jih vabijo med prostovoljce. Tako so se pridružili tudi mladi iz Mladinske skupi- ne Župnije Boštanj, ki poskrbijo za Miklavževanje, skupne delav- nice za božične in velikonočne praznike, športne aktivnosti in še kaj. Stanovalci doma pa se veselijo tudi ANINIH uric, ki jih prire- ja Ana Kostanjšek iz brežiške občine. Na vse pomisleke ali vpra- šanja v zvezi s prostovoljstvom pa strokovni delavci doma vedno z veseljem odgovorrjo. KAKO SE PREŽIVLJAMO CAS Stanovalcem občasno pomagajo pri nakupovanju, odpeljejo jih na kopanje v bazen ali na morje, omogočijo jim taborjenje, letovanje, praznovanje rojstnih dni in drugih obletnic ... Podpirajo delo sku- pin za samopomoč, skupin za osebe z demenco ter medgeneracij- ska srečanja in povezovanja. Skozi vse leto so polni načrtov in idej - vsem pa je cilj druženje, povezovanje ter spletanje novih znan- stev in izkušenj. Stanovalci beležijo svoje vtise in doživetja, spo- mine in dogodke, ki jih objavljajo v internem glasilu Zlato listje, pa tudi v Dolenjskem listu in Ognjišču. V bogato založeni domski knjižnici so tudi številne sodobne revije in časopisje. Za zahtev- nejše pa tudi knjižnic v Sevnici, Krškem ali Brežicah . V Impoljci se zaposleni zavedajo visoko postavljenih ciljev in na- log. Do ciljev jih spodbuja želja, da ustvarijo čim bolj prijazne in ustvarjalne življenjske pogoje vsem stanovalcem, ki jim ni dano živeti v varnem okrilju družine. Nenazadnje je dom institucija, katere velika prednost je varnost, čutiti je toplino in prijaznost, kljub vsemu temu pa še vedno ostaja institucija. Prav zato je moto DODAJAMO ŽIVLJENJE LETOM pri udejanjanju njihovega po- slanstva še kako pomemben. Ftebruar 2005 - Tretje življenjsko obdobje 7 ____Zffeti. v Posa^ju V NAROČJU NARAVE V Zdravilišču Laško od decembra 2001 uresničujemo institudonalno varstvo starih Iju- di v dveh oblikah, in sicer kot dom starejših in oskrbovana stanovanja. Dom starejših Zdravilišča Laško (v nadaljevanju DSZL) je kot koncesionar notranja organizacijska enota Zdravilišča Laško s kapaciteto 150 postelj. Stanovalce lahko nastanimo v eno-, dvo- in troposteljnih sobah na negovalnem oddelku, v eno- in dvoposteljnih sobah v sta- novanjskem delu ter v dvoposteljnih sobah na oddelku za dementne stanovalce. Dom je od 20.02.2002 stoodstotno zaseden, povpraševanje po domski namestitvi je veliko. Povprečna čakalna doba je od- visna od zdravstvenega stanja bodočega stanovalca (najdalj- ša je na oddelku za dementne stanovalce). Strokovne službe DSZL opravljajo administrativno-finanč- ne in tehnične storitve, pripravljajo starostnikom prilagoje- no varovalno in dietno prehrano ter skrbijo za socialno, re- habilitacijsko in delovno-terapevtsko dejavnost in družab- no življenje stanovalcev. Stanovalcem našega doma nudi- mo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro- vanju. V okviru socialne oskrbe tako stanovalcem nudimo po- moč pri organizaciji življenja v domu, pomoč pri prehrani in vzdrževanju socialnih stikov znotraj doma in z okoljem. Strokovni tim skrbi tudi za družabno življenje naših stano- valcev. V domu delujejo tri skupine starih ljudi za samopo- moč, sicer pa je DSZL znan po spomladanskih in jesenskih sprehodih v zdraviliški park in po poletnih posedanjih »Pod lipco«, kjer v vročih poletnih dneh stanovalci poklepetajo in telovadijo. Vsak mesec v domu praznujemo rojstne dni, v delovni tera- piji si stanovalci krajšajo čas z izdelovanjem različnih izdel- kov, igranjem družabnih iger, petjem in klepetanjem. Dva- krat mesečno organiziramo kakšen družabni dogodek (gle- danje video käset, nastopi OŠ Laško, predavanja...), dvakrat letno (božič in velika noč) spoved in sveto mašo ter izlet, en- krat letno izdamo glasilo, v jesenskih dneh priredimo kosta- njev piknik s srečolovom, v mesecu decembru razstavimo izdelke stanovalcev DSZL ter imamo dan odprtih vrat, sta- novalce obiščejo dobri mož- je, konec leta pa se poveseli- mo na novoletni zabavi z an- samblom. Prisotnost zdravstvenih delavcev v DSZL je 24 ur vse dni v tednu, saj so razporejeni na delo v treh izmenah. Zdravstve- ni delavci svoje delo opravljajo v ambulanti in na oddelkih ob bolniških posteljah ter v fizioterapiji in delovni terapiji. Zdravnik prihaja dvakrat tedensko iz ZD Laško, v času nuj- ne medicinske pomoči pa dežurni zdravnik prav tako ZD La- ško, pogodbeno v DSZL prihaja tudi specialist psihiater in Specialist fiziater. Na različne preglede vozimo stanovalce v Splošno bolnišnico Celje. Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je ZL pri- dobilo tudi dovoljenje za delo v oskrbovanih stanovanjih. Oskrbovana stanovanja so na voljo v vilah Šmohor in Re- čica. So različnih velikosti, vsako oskrbovano stanovanje je sestavljeno iz predsobe, kopalnice, dnevnega prostora; večja stanovanja pa imajo poleg naštetih prostorov še eno sobo. Oskrbovana stanovanja lahko opremljena odkupite ali pa vzamete v najem. Poleg najemnine ali kupnine je mesečno potrebno plačevati še tekoče stroške (ogrevanje, komunal- ne storitve, upravljanje, poraba tople in hladne vode, poraba ------------------- električne energije, telefon, kabelska TV), ki znašajo cca 20.000 SIT na mesec, prehra- njujete se lahko v naši restavracrji ali pa si obroke pripravljate sami. Stanovalcem v oskrbovanem stanovanju lahko ponudimo tudi izvajanje socialne oskrbe (do 8 ur mesečno), ki zajema pomoč pri organizaciji bivanja, organizirano pre- hrano (en pripravljen obrok dnevno), po- moč pri vzdrževanju osebne higiene, var- stvo in pomoč pri ohranjanju socialnih sti- kov. Stanovalci oskrbovanih stanovanj se vključujejo v družabno življenje v DSZL. Vse informacije o domu starejših in oskrbo- vanih stanovanjih lahko poiščete na splet- ni strani Zdravilišča Laško ali na telefonski številki tajništva doma 03 73 24 246 oziro- ma pri socialni delavki 03 73 45 322. i Vodja programa oskrbe starejših Melita ZOREC, univ.dipl.soc.del. ZDRAVILIŠČE LAŠKO 8 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 _____zrVetT v Posa^ju Spoštovani prijatelji POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO in vsi, ki se Vam to še lahko zgodi Tako je naneslo, da smo bili Krčani med prvimi, ki smo imeli in še imamo tudi svoj prostor pod soncem, ki se stika z morjem. Sicer je sedaj nekoliko manjši kot na začetku, a za seme ga je ostalo. Zago- tovo smemo strniti naše izkušnje v misel, da že desetletja našim Ijudem leto nekako ni popolno, če je minilo, ne da bi ga vsaj del- ček preživeli ob morju. Če je to osrednje vzhodnojadransko morje, še toliko bolje. Ker je to enkraten ambient in dovolj blizu. Pravza- prav smo tarn kot doma. V turističnem naselju Bučanje Počitniške skupnosti Krško smo ve- seli vseh obiskovalcev: • tistih, ki pridejo in gredo novim izkušnjam naproti, in takih, ki pridejo in se vračajo, ker so njihove izkušnje od drugod dale pred- nost nam. Hvala obojim. • predšolskih in šolskih otrok, za katere poskrbimo z roko v roki z občinsko Zvezo prijateljev mladine Krško, mladostnikov, ki ved- no popestrijo dogajanje v naselju, parov, družinic, družin in rod- bin, osrednje populacije naših gostov ter diplomantov tretjega življenjskega obdobja, katerim posvečamo našo Šolo zdravega življenja. Dobrodošli. • iz domačih krajev ter širše in najširše okolice, saj je oddih ob morju ne le potreba, temveč za ljudi iz ekološko degradiranih oko- lij tudi nuja. Zdravju naproti. Generacije, ki sedaj uživajo plodove svojih aktivnih let, so tiste, ki so naše naselje izgrajevale in razvijale ter mu v precejšnji meri dale tu- di današnjo podobo, zato čutimo do njih še posebno odgovornost in naklonjenost. Vodja animatorjev in avtor Sole zdravega življenja ob pomoči vrhunskih strokovnih sodelavcev nenehno izpopolnjuje pro- gram vaj, ki je v nadaljevanju predstavljen, v prepričanju, da telesne- ga gibanja nikoli ne smemo preveč opustiti, le preudarno je potrebno ravnati. Program Sole zdravega življenja se zato izvaja intenzivno v idealnih zdravilnih klimatskih razmerah cresko - lošinjskega ar- hipelaga pomladi in poleti, v najnujnejšem obsegu pa tudi v vadbe- nih centrih po Krškem in okolici preko jeseni in zime. Več kot 20 let se osnovni program izvaja brezplačno za vse naše goste v naselju od konca junija do konca avgusta in sodi v naš železni repertoar. Odziv je razveseljiv in stalen. Nasvidenje v Krškem in Nerezinah! Direktor PSK Mirko Štajner, univ.dipl.org. PREDSTAVITEV PROGRAMA SOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Osnova za sestavo programa izhaja iz dejstva, da je mišični si- stem akumulator energije organizma in aktivator živčne, srčno- žilne in dihalne funkcije (J. P Pavlov). Oslabelost mišičevja za- radi nedejavnosti povzroča težave tudi na drugih delih organiz- ma. Ugotovitve strokovnjakov medicinske in sorodnih znanosti, da je mišična neaktivnost vzrok za nastanek večine duševnih in tele- snih obolenj, je bila osnova za sestavo programa pridobivanja te- lesne in duševne kondicije. Vadbeni program Sole je tako oblikovan, da se lahko izvaja v na- ravi in v telovadnici. Za izvajanje programa v naravnem okolju smo izbrali Nerezine, kjer kvaliteta zraka in okolja ustreza pripo- ročilom svetovne zdravstvene organizacije. V zimskem času iz- vajamo vadbo v raznih vadbenih prostorih. Vadba je organizira- na za starejšo in populacijo srednjih let. Mišična vadba za obnovo organizma: Z vadbo obnavljamo mi- šično maso in moč ter izboljšujemo gibljivost sklepov predvsem v hrbtenici, kjer se med seboj prepletata telesni in duševni de- javnik. Aerobna vadba: Pri aerobni hoji, lahkotnem in sprehajalnem te- ku ter drugih cikličnih gibanjih pride do bolj poglobljenega diha- nja in s tern dovajanja večje količine kisika v telo. Aerobno giba- nje poveča delo srčno-žilnega in dihalnega sistema, povečata se presnova in čiščenje organizma, za kar je zelo primerna hoja s pa- licami po ravnem in valovitem terenu. Dihalna vadba naravnega dihanja: Človek pri svojem vsako- dnevnem delu nehote plitvo in površno diha. Z dihalno vadbo dosežemo pravilno naravno dihanje, s čimer razvijamo naravne dihalne mehanizme, ki naj bi prešli v trajne navade. Telesno-dihalna vadba: Program telesno-dihalne vadbe in di- halna vadba sta tesno povezani in se dopolnjujeta. Razlika je sa- mo v tern, da v ta del programa vključujemo več gibalnih struk- tur in vadimo naravno dihanje pri vsakdanjih telesnih in dušev- nih aktivnostih. Vadba sproščanja - meditacija v gibanju: Prav tako kot giba- nja se ob telesnih obremenitvah naučimo tudi ustrezne sprostit- ve. Ena od uspešnih metod je meditacija v gibanju, ki ima ma- lo formalnih pravil. V soli je gibalna meditacija osredotočena na vzpodbujanje relaksacije razuma in telesa. Preventivna mišična vadba: Gre za pravočasno preventivno ak- tivnost proti oslabelosti mišic, zmanjšani prožnosti vezivnega tkiva ter zmanjšani gibljivosti sklepov in prsnega koša. V to obli- ko vadbe vključujemo tudi vaje za krepitev mišic medenice, hrb- tenice in vadbo pravilnega dihanja. V lanskem letu smo organizi- rali še program gibalne dejavnosti kot veščine, namenjene vsem, ki zaradi pomanjkanja časa živijo na robu psihosizičnih sposo- bnosti. Vodja programa ŠZŽ: Stane Iskra POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO I I» K A V A K R Š K O ++386(0)7/490 54 50 TURISTIČNO NASEIJE BUČANJE NEREZINE - LOŠ1NJ ++385(0)51/237 132 počitniSke skupnosti krSkoI TUR1ST1ČNEGA NASELJA BUCaNJE] Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 9 ___ zrVeti v Posayju Glede na to, da je v Posavju še vedno veliko družin vezanih na zemljo, na vrt okoli hiše, nena- zadnje tudi na vinograde, je to v tretjem življenjskem obdobju velikokrat prednost pred življe- njem v mestu, kjer smo nemalokrat zaprti za vrati stanovanj. Prednost v toliko, ker nas skrb za vzdrževanje okolice in lastnine sili v gibanje, na svež zrak in požene v gibanje marsikoga, ki bi se sicer lahko prepustil malodušnemu posedanju pred televizorjem ali po nisi. Pa vendar vse to, kar nam zdravim in pokretnim koristi, lahko hitro postane breme, v hipu, ko nam bolezen ali poškodba onemogočita delo. Ravno tako zdravi ne opazimo nešteto ovir, ki so okoli nas, dokler nam ni gibanje oteženo. Tako smo na dveh naslovih poskušali izvedeti, ali bi prisluhnili našim težavam. TIM I KRŠKO Podjetje Timi Krško, gradbeništvo d.o.o. iz Drnovega je prepoznavno širom po Sloveniji po svoji zanesljivosti in kakovostno opravljenem delu na področju gradbeništva. Hkrati se zavedajo, kako pomembno je biti prepoznaven po kakovosti tudi na ožjem domačem področju. Ob njiho- vih referencah je zapisano, da jih partnerji cenijo tudi po točnosti in prijaznosti delavcev. »Seveda se pri svojem delu srečujemo tudi s povpraševa- njem po preureditvi stanovanjskih prostorov, ker se izka- že to za nujno potrebno. Če je potrebno tudi načrtovanje, so naši partnerji ugledni projektanti in arhitekti, ki v teh primerih svetujejo, kako čim ceneje, kakovostno, estetsko in učinkovito odpraviti ovire, ki nas motijo. Seveda, ko gradimo velike stanovanj ske objekte ali individualne hi- še, redko kdo predvidi nesrečo ali bolezen. O tem ne raz- mišljamo radi, še posebej ne, ko si postavljamo novo živ- Ijenje,« so nam povedali v podjetju Timi Krško. Res je tako, šele s časom se pokaže, da imamo v hiši ali njeni okolici preveč stopnic za bolne noge; preozka vrata, da bi skoznje spravili bolniško posteljo; preveč talnih ovir, da bi nemoteno vozili invalidski voziček in podobno. V podjetju Timi Krško d.o.o. vam bodo prijazno pomagali in rešili gradbene prepreke, ki ovirajo normalno življenje. Ob prebiranju njihovih referenc, najdemo tudi reference s področja odprave arhitektonskih ovir za invalidne osebe v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah in tudi izvedbo klančin za invalidne osebe na dvoriščih. TIMI KRŠKO TIMI KRŠKO, gradbeništvo d.o.o. Drnovo 3,8273 Leskovec HPG BREŽICE V podjetju HPG Brežice se ukvarjajo s proizvodnjo poljščin na 300 ha kmetijskih površin pridelujejo pšenico, koruzo in sladkor- no peso. Znotraj te dejavnosti pa imajo tudi storitveno dejavnost in opravljajo po naročilu dela v kmetijstvu, kot so oranje, setev, žetev ali spravilo sladkorne pese. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim znanjem izva- jajo tudi posek, spravilo, prevoz in odkup lesa od lastnikov goz- dov. Najbolj prepoznavni so po svojem hortikulturnem urejanju. Po- leg svetovanja in zasaditve ter urejanja zelenic, parkov in drugih zelenih površin so usposobljeni urediti celovito zunanjo ureditev. Sami poskrbijo tudi za sadilni material, saj imajo v lastnih dre- vesnicah v Kostanjevici, Rimšu in Vrbini bogato vrsto parkovnih grmovnic in dreves, sadik za pogozdovanje in topolovih sadik. Seveda prevzamejo tudi redna dela na vrtovih. Če naročnik želi, mu vse leto vzdržujejo zelene površine, od spomladanskega čiš- čenja, gnojenja, redne zaščite zelenih rastlin do jesenskega po- spravljanja. Hkrati v enoti Gradnje izvajajo gradbena dela na področju nizkih gradenj, v zadnjih letih pa so še posebej prepoznavni pri grad- benih delih urejanja zunanje okolice poslovnih in stanovanj- skih objektov. Tako njihove ponudbe vsebujejo projektiranje in izvajanje zemeljskih del, odvodnjavanje meteornih vod in iz- delava zaključnega sloja, od asfalta, tlakovanja površin s tlakov- ci ali kamnitimi ploščami, odvisno od izbire in želja investitorja. Ob tem tudi izposojajo prikolico za prevoz gradbenih strojev ali opravijo minerska dela. Vse v podjetju Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice d.o.o. tiOBTIKULTURfl. PLflriTflZf in GpflDmf b\Xt\Ct d.o.o. 8250 Brežlce Oornjl Lenart 28/a Tel.: 07/49 62 074 Tel.: 07/49 61 281 Brežice d.o.o. Telefon Drevesnlca Rlmfl: 07/ 49 75 023 Direktor: 07/ 49 93 015 Faks: 07/ 49 62 074 E-mnil: hpq?(f?)r.lol.not • izdelava in izvedba hortikulturnih načrtov • ozelenitve in vzdrževanje zelenih površin • proizvodnja in prodaja okrasnih, gozdnih in topolovih sadik • izvedba vseh vrst gradbenih del pri urejanju okolja in • druga gradbena dela • odkup lesnih gozdnih sortimentov 10 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 fVetf v Posayju Da bodo naši dnevi lepši Medicinska znanost je v zadnjih desetletjih neizmerno na- predovala in tako vplivala na izboljšanje kakovosti življe- nja. Življenjska doba se podaljšuje, zato pri večini naro- dov narašča število starejšega prebivalstva. Vendar pa je današnji način življenja prinesel nove nevarnosti, ki pre- žijo na nas vsak dan, vsak trenutek. Stres, vsiljen življenjski ritem, razne »razvade«, neustrezna prehrana so neizbežen sestavni del sodobnega načina življe- nja. Seveda pa se lahko z osveščanjem in samoobvladova- njem tem vplivom izognemo ali pa jih vsaj omejimo in omi- limo. Tako podjetje Prolat d.o.o. iz Trebnjega že vrsto let kot za- stopnik kar nekaj priznanih svetovnih proizvajalcev medi- cinskih pripomočkov skrbi, da v naše lekarne in specializira- ne trgovine prihajajo proizvodi za kontrolo zdravja in samo- zdravljenje doma. Se posebej so ponosni, da v Sloveniji za- stopajo nemško korporacijo Medisana, eno vodilnih rastočih podjetij na svetu, ki proizvaja vrhunske tovrstne proizvode. V sodelovanju s svetovno znanimi fiziki in znanstveniki ob strogem nadzoru zagotavljajo visoko kakovost svojih proiz- vodov za kontrolo zdravja in terapijo doma ter lepoto. Osnova kontrole zdravstvenega stanja je red- no merjenje in spremljanje nihanja krvnega tlaka. V Medisani so izdelali tehnološko iz- boljšan digitalni avtomatski merilnik krv- | nega tlaka MTM, ki se od vseh ostalih raz- likuje po tem, da je primeren tudi za bol- r nike, ki imajo težave s srčno aritmijo. Meril- niku je priložen tudi CD. s programom PC, ki prenese podatke meritev preko USB vmesnika na ra- čunalnik, kar pomeni, da so meritveni podatki za zdravnika zanesljivejši. Revolucionarna novost je antialergijska naprava BNS za zdravljenje alergij na cvetni prah, pršico in živalsko dlako s fo- toterapijo doma. Klinične študije doka- zujejo, da je bilo pri več kot 70% vseh , testiranih pacientov zaznano bistveno _.------- zmanjšanje alergijskih reakcij. Napra- va je enostavna za uporabo, brez stranskih učinkov, uporab- na tudi v preventivne namene, primerna za diabetike in no- sečnice. Ste vedeli, da vsak dan vdihnemo 20.000- krat, da 12.000 litrov zraka vdihnemo v pljuča in da 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih? Če je zrak suh, pov- zroča utrujenost in slabšo koncentraci- jo, večje dovzetnosti za infekcije in bo- lezni dihal in suho ter razpokano kožo. Intenzivni vlažilnik zraka IVM je pri- pomoček, ki izboljša sobno klimo in s tem preprečuje tovrstne težave. Med zelo iskanimi izdelki je tudi naprava za terapijo pro- ti bolečinam Eko-Tens TED. S pojmom TENS razumemo električno stimulacijo živca preko kože. Stimulacijski tok se uporablja proti bolečini, za krepitev mišic in kot elektro- akupunkturo. TENS je tako alternativna metoda zdravljenja bolečin brez stranskih učinkov. Za nadzor pri fizični aktivnosti bi opozorili na me- rilnik srčnega utripa HRM, ki je primeren tako za športnike kot za starejše, ki se zavedajo po- trebe po rekreaciji, saj nas zgornja in spodnja meja utripa z alarmom opozarjata, kdaj smo dosegli mejo še dovoljene obremenitve. Anatomsko oblikovana ortopedska pod- pora za noge sprošča napetost in bole- čine v mečih in nam tako polepša vsak trenutek počitka. Ortopedski vzglavnik pa s podpiranjem hrbtenice omogoča dol- gotrajno sproščanje vratnih, ramenskih in hrbtnih bolečin in s tem preprečuje glavobole in probleme v križu. V svetu je odobren in prepoznaven že več kot 20 let. To je le nekaj izdelkov, na katere so nas opozorili v Prolatu. Skupno vsem pa je, da se odlikujejo poleg vrhunske kvalite- te tudi po ekskluzivnem dizajnu in da so edini tovrstni pro- izvodi na svetu, ki imajo triletno garancijo. Z veseljem Vam bodo odgovorili na katerokoli vprašanje, če jih pokličete po telefonu 07/30 44 555 ali pošljete elektronsko sporočilo na na- slov: prolat&sioLnet. Zavedati pa se moramo, da samo z nakupom omenjenih pro- izvodov še nismo ničesar storili. Vsak dan si moramo vzeti nekaj minut časa samo zase, za naše dobro počutje. To nam mora preiti v navado. Le tako bomo s pomočjo pripomočkov za samozdravljenje dosegli boljše počutje, napolnili se bomo z novo energijo in dnevi bodo spet prijetnejši. Ob tej predstavitvi v Posavskem obzorniku so v podjet- ju Prolat iz Trebnjega pripravili za bralce Posavskega obzornika še posebno presenečenje. Vsak nakup Medi- sanovega pripomočka za samozdravljenje doma do 30. septembra 2005 bodo nagradili. In kako do nagrade? Fo- tokopijo računa, kjer je zabeležen nakup Medisanove- ga izdelka, predstavljenega v tekstu, in nagradni kupon z napisom »Prolat za bralce Posavskega obzornika«, po- šljite na naslov: PROLAT d.o.o., Praproče 9, 8210 Trebnje. NAGR.AJONI KUPON Prolat za bralce Posavskega obzornika tPROLAT MkdisanA MOM f. MfALTM (JAHt ObzorniK Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 11 ______ZfVeti. v Posayju Moja družina Ko sem bila v službi, sem spoznala simpatičnega fanta. Bil je srednje velik in suh, s skodranimi črnimi lasmi. V službo se je vozil z motorjem. Kmalu je tudi mene vozil z njim. Nekoč me je povabil s seboj v Celje. Šla sem z njim, pa nisem vedela, zakaj. V zlatarni mi je kupil prstan, ki mi ga je nataknil na desni prstanec. Tako sva se zaročila. Čez eno leto mi je kupil še enega - poročnega. Skupaj sva zgradila hišo. Imela sva dva otroka - hčerko in sina. Ime- la sva se rada. Vcasih sva se sporekla, a sva jezo kmalu pozabila. Z otroki smo se imeli lepo. Živeli smo skromno, a ljubezni je bilo veliko. Ko so otroci odrasli, je prišla bo- lezen. Mož je zbolel in je šel v dorn v Loko. Tudi jaz sem zbolela in prišla na Impoljco. Ko se danes spomnim svo- jih dragih, mi je lepo pri srcu. Ljudmila Kos, Zlato listje, Impoljca, September 2004 Razmišljanja Večer se je prevesil v noč. Poskusil sem zaspati, toda ni šlo. Po glavi so mi rojile vsakršne misli. V mislih sem analiziral današnji dan. Po glavi so mi rojile misli o nas, stanovalcih. Razumem in sprijaznil sem se tudi, da ima- mo vsi tukaj kakšno bolezen. Čutim in vem, da je globo- ko v meni skritega nekaj egoizma. Če nekaj že imam, ho- čem še več, kadar pa tega ne dobim, so krivi drugi. Ne bom štel, kolikokrat sem sam sebi prisegel, da se ne bom več tako obnašal, da sem včasih res nekoliko zloben in ne znam ceniti tega, kar imam. Narava in Bog sta mi dala še dokaj zrele možgane, da lahko razmišljam. Imam zdrave roke, da lahko ustvarjam in delam v delavnici delovne te- rapije. Kljub slabemu ožilju se še vedno lahko ukvarjam s športom. Vse to imam in vendar mi vse to še ne zadostu- je. Če se spomnim moje preteklosti (tiste, povezane s po- pivanjem in abstinenčnimi krizami), vem, da sem se ko- nec koncev dobro izmazal, kajti ob cestah so jarki in prav Kdaj ste opravili zadnji preventivni pregled vašega zdravja? Za tehnični pregled avtomobila zagotovo veste. Nedvomno ste tudi v lastno zdravstveno preventivo vložili manj kot za preventivo jeklenega konjička. Ste se kdaj vprašali, kako se lotiti celovitega odgovora na vprašanje, kako zdravi sploh smo? Zadeva nekako ni ta- ko preprosta, če samo pomislimo na, ob splošnem zdravni- ku, še na število specialistov, ki bi jih morali obiskati. Ob nekajmesečnih čakalnih dobah pri določenih je vprašanje, kdaj bi do celovitega pregleda in ocene zdravstvenega zna- nja po tej poti sploh prišli. Pooblaščeni centri Amsat so v Ljubljani, Mariboru in Ko- pru, ob tern pa še njihova mobilna ekipa, ki gostuje širom po Sloveniji - ti vam na vprašanje o vašem zdravju odgovo- rijo hitro in ponujajo priložnost za pravočasno odkrivanje in preprečevanje bolezni. Sistem za preventivno diagnosti- ko Amsat (širom po svetu ga uporabljajo za hitro in kako- vostno preverjanje zdravstvenega stanja) je za zdravje ne- škodljiv in lahko v pomoč izbranemu zdravniku pri določa- nju terapije. Postopek diagnosticiranja je popolnoma neboleč, prime- ren za otroke in odrasle. Izvajajo ga s pomočjo šestih elek- trod (po dve za roki, nogi in čelo), skozi katere teče testni signal, ki ne pušča škodljivih vplivov na zdravje. Zapis po- snetka funkcionalnega stanja organizma, upoštevajoč sta- rost, spol, telesno težo in višino, poda objektivno informa- cijo o stanju organizma in je sestavljen iz grafičnega pri- kaza in pisnega opisa z analizo stanja ter opisom in odstot- ki odstopanja od normalnega delovanja vsakega posamez- nega organa. Tako v slabe pol ure dobimo izpis trenutnega stanja vseh 49 organov, pregled hrbtenice in vegetativnega živčnega sistema ter določanje stopnje stresa in organov, ki zaradi stresa trpijo. > Preventivna kontrola stanja in sprememb v organizmu je (pregled, ki vam lahko resi življenje) VSAMO20MINUTAH z> we, ki jim j» zdravie napaQt bogastvo metoda u odkrivanj» boiuni v napgodnejii f u Naroslla na pr«v*mlvn> pregled tw dodatnt inf»m*ci|e so rta votjo tv» brezplaln! teMornki ',tev*i CENI SVOJE ZDRAVJE, DOKLER GA IMAi! ZDRAV ČLOVEK IMA TISOC ttUK BOLAN LE ENO SAMO - BITI ZDRAVI www.amsat.si LJUBLJANA Frjnvčnva 5 HubfanaQaimat ti )maribor Gregorčičeva 4 imrtxxQamut tl KOPER MTrtwcn mmimm kopsrQamtaUi J najmanj, kar si lahko privoščimo. Tako kot skrbimo za šte- vilne opredmetene dobrine okoli nas, bi morali tudi za svo- je zdravje. A kaj, ko se prevečkrat skrb zanj oglasi šele, ko se pojavijo bolečine ali splošno slabo počutje. In to ob tern, da se zavedamo in vedno znova ponavljamo, kako je zdrav- je naše največje bogastvo. Diagnostični center Amsat bo s svojo mobilno ekipo v me- secu marcu nekajkrat gostoval tudi v Zasavju, zato je to en- kratna priložnost, da izvemo vse o svojem zdravju kar v do- mačem kraju. Za termine in kraje gostovanj jih pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 17 15 GOS1Ü.IIJMO V VAŠEM KRAJU Krško: četrtek, 3. marec 2005, v hotelu Sremič potrebno se je predhodno naročiti na telefonskih številkah: 01/425-84-83 ali 041/606-140 ali 080-17-15, med 8.00 in 19.00, ob sobotah med 8.00 in 13.00 uro. 12 - Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ____zfVetr v Posayju lahko tak jarek postane tudi tvoj grob. Nobeno, prav no- beno zdravljenje, ne v Škofljici, ne v Polju ne v Idriji ne pomaga, če sam ne najdeš poti in luči, ki ji nato slediš. Za to pa je potreben čas, veliko časa! Franc Pellaschier, Zlato listje, Impoljca, September 2004 Moja lepa starost V Domu upokojencev Brežice stanujem eno leto. Zelo rad povem, da mi nikoli v življenju ni bilo tako lepo, kot mi je sedaj. V dorn sem sei na lastno željo. Vsak vikend pride po mene sin in me odpelje domov, toda jaz sem najsreč- nejši, ko se vrnem v svojo sobo, ki me čaka v domu upo- kojencev. Tukaj imam svoj mir in svojo družbo. Moj dan se začne ob 6.15h. Vstanem, prezračim sobo, po- spravim posteljo, nato pa telovadim, po telovadbi pa se grem umit. Potem grem na cigaret in na zajtrk. Po zajtr- ku grem na telovadbo, kjer s stanovalci skupaj telovadi- mo. Potem pa je na vrsti kava in klepet v kuhinji. Dopoldne berem časopis, grem na fizioterapijo, na spre- hod, če to dopušča vreme in moje razpoloženje. Po kosi- lu vedno počivam, potem pa gledam televizijo in berem časopis. Vsi zaposleni so zelo prrjazni in vedno najdejo čas, da pri- sluhnejo našim željam in težavam, ki nas spremljajo v našem življenju. Rad bi se zahvalil vsem, ki mi omogoča- jo, da živim mirno in zadovoljno. Alojz Novak, Domski list, Dom upokojencev Brežice, december 2001 Moja praksa Sem študentka 4. letnika Visoke sole za socialno delo. Prakso v Domu upokojencev Brežice sem opravljala že v 3. letniku. Že od začetka študija sem si želela spoznati so- cialno delo s starimi. Moja praksa v tretjem letniku je trajala en mesec. V tern času sem spoznala delo in življenje v domu. Spoznati živ- Ijenje starih je za mene pomenilo vstopiti v nek nov svet, ki mi je omogočil, da dojamem, kakšno moč ima lepa be- seda, da nam nariše na obrazu nasmešek, in svet okoli nas je lepši in boljši. Hvala vsem stanovalcem, ki so mi dovolili, da spoznam delček njihovega življenja v domu. Hvala tudi vsem zapo- slenim, ki so mi omogočili, da si pridobim znanje in spre- tnosti, da bom svoje delo bolje opravljala. Ana Tančak, študentka, Domski list, Dom upokojencev Brežice, december 2001 Sanolabor Kogv&zo/zdravje! Vpodjetju Sanolabor se zavedajo, da delajo na posebnem področju, ki pomaga vzdrževati, podaljšati in izboljšati kakovost življenja ljudi. Dobro opravljeno delo vsem za- poslenim pomeni vet kot le poslovna uspešnost podjet- ja, pomeni pozitivni prispevek k boljši kakovosti življe- nja tisoče ljudi. Tako tudi v poslovalnicah Sanolaborja v Sevnici in Brežicah. Razumevanje potreb kupcev je zanje najpomembnejše. Zave- dajo se namreč, da mnogi o svojih težavah ne želijo govoriti, in takrat je potrebno opaziti kupca in se z njim, kar je najvažneje, diskretno pogovoriti. V družbi, ki letos praznuje petinpetdeseti rojstni dan skrb za zdravje negujejo tudi skozi številne ugodnosti in popuste za upokojence, diabetike, z nakupom na več obrokov in podobno. Ob vlažilcih zraka, masažnih aparatih in kadeh, filtrih za vodo in ionizatorjih, kosmodiskih, ortopedskih vzglavnikih in nati- Sanolabor Brežice Černeleva 8, 8250 Brežice (Zdr. dom) Ttel.:07/499-39-00 Sanolabor Sevnica Trg svobode 14, 8290 Sevnica Tel.:07/816-28-40 www.sanolabor.si kačih ter grelnih blazinah in nogavičkah, številnih aparatih in nenazadnje kozmetike za nego rok in nog na osnovi naravnih sestavin, najdete v prodajalnah Sanolaborja tudi blazine za pre- prečevanje preležanin, pripomočke pri težavah z uhajanjem se- ča ali pri umetno izpeljanem črevesju. Za udobno in kakovost- no življenje imajo na voljo merilnike krvnega tkala, holesterola in trigliceridov, monitorje srčne frekvence. V prodajalnah Sano- laborja pa se lahko oskrbite tudi s pripomočki za gibanje, stojo in sedenje ter izbirate med številnimi sanitarnimi pripomočki. V specializiranih prodajalnah Sanolabor v Zdravstvenih domo- vih Sevnica in Brežice lahko izbirate tudi med pripomočki za motorično prizadete otroke, za sladkorne bolnike in resporator- no teraprjo in nenazadnje ob obvezilnem materialu še esetske proteze, ortoze za hrbtenico, roko, zapestje, koleno, gleženj... Lahko pa se preskrbite tudi z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico. Prrjaznost in diskretnost je lastnost tistih, ki se vsakodnevno zavedajo, da je zdravje dragocenost, ki se je največkrat zavemo šele takrat, ko nastoprjo težave. Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 13 _____Zffetf v PosavJu Doživetje oddiha v Krkinih zdraviliščih Na naše dobro počutje in kakovost življe- nja vplivajo številni dejavniki, kot so pre- hrana, telesne aktivnosti in duševno rav- novesje, če naštejemo le tiste najosnovnej- še. V Krkinih zdraviliščih se tega dobro za- vedamo in svojim gostom ponujamo ne le kakovostno hotelsko ter gostinsko ponud- bo, temveč tudi pester nabor programov in družabnih srečanj za aktivno preživlja- nje prostega časa. Dolenjske Toplice so eno najstarejših slo- venskih zdravilišč. Termalni izviri in pri- jetno okolje slikovite, z vinogradi poras- le doline reke Krke že stoletja privablja- jo številne goste. Vrelec termalne vode iz- oakratoterme je rahlo mineraliziran, ima temperaturo človeškega telesa in številne zdravilne učinke. V Dolenjskih Toplicah še posebej uspeš- no zdravimo revmatična obolenja, reha- bilitiramo poškodbe in stanja po operaci- jah na gibalnem aparatu, lajšamo težave pri bolečinah v hrbtenici, sklepih in miši- cah ter pri osteoporozi. Ob podpori vrhun- sko usposobljenih in izkušenih strokov- njakov si boste izboljšali zdravstveno sta- nje, si povrnili moči in si obnovili življenj- sko energijo. Če pa z zdrayjem nimate težav in želite zanj pravočasno poskrbeti, vas čaka zelo pestra in bogata ponudba. Wellness center Balnea ob robu čudovitega zdraviliškega parka je pravo kraljestvo osvežilnih kope- li, poživljajočih masaž, okrepilnih savn in nenehnega razvajanja. Tu si boste samo- stojno ali pod strokovnim vodstvom s po- sebej za vas pripravljenimi in prilagojeni- mi programi zanesljivo nabrali novih moči in uglasili od vsakdana razglašene strune. Zdravilišče Šmarješke Toplice se nahaja v zavetju gozdov, daleč stran od tempa so- dobnega življenja. Zdravilišče se imenitno vključuje v naravno okolje, katerega do- polnjujeta zdraviliški park z botaničnim vrtom, svoje pa idiliki Šmarjeških Toplic daje tudi star zunanji lesen bazen nad sa- mim izvirom termalne vode. Šmarješke Toplice so danes najsodobnej- še zdravilišče za preventivo in rehabilita- cijo bolezni srca in ožilja, zdravimo tudi bolezni centralnega in perifernega živčev- ja ter revmatska obolenja in stanja po po- škodbah ali operacijah gibalnega aparata, izvajamo rehabilitacijo poškodb v športu. Naravne danosti ter strokovnost in skrb- nost osebja znajo ceniti mnogi, ki so jim tu pomagali pri krepitvi zdravja. Tudi v cen- tru Vitarium - središču zdravja in lepote, vam ponujamo vrsto programov in tera- pevtskih postopkov, ki so namenjeni kre- pitvi zdravja in psihofizičnih sposobnosti. Sestavni del Vitariuma je tudi Vitarij, oa- za miru, ki smo jo ustvarili zato, da bo- ste v njej lahko začutili sami sebe. Son- ce, zrak, voda in zemlja - moč štirih ele- mentov, s pomočjo katerih si boste nabra- li novih moči in uživali v času, ki bo sa- mo vaš. Zdravilišče Strunjan je s svojo izjemno le- go v neokrnjenem krajinskem parku edi- no slovensko obmorsko klimatsko zdravi- lišče, katerega ponudba temelji na tala- soterapiji. Sodobna in visoko usposoblje- na medicina pri lajšanju težav in zdravlje- nju bolezni s pridom uporablja blagodej- no moč narave: obmorske klime, morske vode in solinskega blata. V zdravilišču Strunjan zdravimo pljučne bolezni, lajšamo revmatska obolenja, te- žave z osteoporozo in posledice poškodb ali operativnih posegov na lokomotornem aparatu. V Talaso centru Salia nudimo talaso pro- grame, namenjene sprostitvi in lepoti. V Strunjanu občutite brezkončnost morja, lahko se kopate na lepo urejeni plaži ali v bazenih z ogrevano morsko vodo, ponuja- mo vam rekreacijo za vse generacije. Hoteli Otočec so znani predvsem po ro- mantičnem gradu ter kot idealno izhodiš- če za izlete ponuja obiskovalcem še mar- sikaj drugega. Grad je preurejen v hotel luksuzne kategorije in je s svojo izjemno lego na otočku sredi reke Krke pravi bi- ser grajske arhitekture. Edinstvena graj- ska restavracija z vrhunsko kulinarično ponudbo očara še tako razvajenega gosta. Grajsko okolje je kot nalašč za slavnost- ne poroke, osebna praznovanja in poslov- na srečanja. Romantična večerja, ki vam jo postreže osebje v grajskih oblačilih, je nepozabno doživetje. Očarljiva okolica je kot ustvarjena za sprostitev in umiritev, za sprehode in izlete v vinske gorice, reka Krka pa vas s svojo umirjenostjo vabi v la- godno čolnarjenje ali ribolov. Celovito ponudbo Krkinih zdravilišč zao- kroža Hotel Krka. Gre za hotel v centru Novega mesta, ki nudi vse potrebno za prijetno bivanje in počutje naših gostov, vanj pa zaradi izjemne kulinarične po- nudbe zelo radi zahajajo tudi domačini. S svojo lego v središču mesta vam omogoča hitro vključitev v utrip mestnega življe- nja in je odlično izhodišče za izlete in do- živetje idilične dolenjske pokrajine. Dobrodošli torej v Krkina zdravilišča! Stran od tegob vsakdanjega življenja. Po- polna umiritev, sprostitev, udobje in la- godnost. Dobrodošli med ljudmi, ki jim vaše zdravje in dobro počutje veliko po- menijo. Si sploh še lahko želite več? pOLENTSKE TOPLICE SmarjeSketoplice zdrav1lišče strun1an HOTELI OToTeČ HOTEL KRKA Dolenjske Toplice Tel.:07 391 94 00 bookinQ.dolenjske@krka-zdravilisca.si Šmarješke Toplice Tel.: 07 384 34 00 bookinq.smarjeske@krka-2dravilisca.si Zdravilisče Strunjan Tel: 05 676 41 00 bookino.strunian@krka-zdravilisca.sl Hoteli Otočec Tel.: 07 307 57 00 boiuiiDfl.olocec^sKatzdMvjJisca^^ Hotel Krka (Novomesto) Tel.: 0739 42 100 marif llrtn.hotal krltaffikfkft-g(lfflvlllma gj Marketing L¦ TbL 07 373 19 22 1 www'Jivka-zdvuvilisva.si 14 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ____žrVetr v Posayju Adriatic zavarovalna družba d.d. ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Adriatic Varujte Svoje Zdravje Nekaterim stroškom za zdravila se lahko izognemo z zavarovanjem Zdravje je neprecenljivo. Lahko ga varujemo, krepimo in skrbimo za zdrav način življenja. Žal pa zdravja ni mogoče zavarovati, zavarujemo se lahko le pred stroški zdravljenja z nadstandardnimi zdravstvenimi zavarovanji. Hitro naraščanje izdatkov za zdravila ne občutijo le sistemi zdravstvenega varstva, pač pa tudi mi kot pacienti, ki vedno več izdatkov namenimo za zdravila. Nekaterim stroškom zdravil se lahko izognemo s sklenitvijo zavarovanja zdravil, ki je možno pri Adriaticu. Vendar gre za posebno ugodnost, saj ga lahko sklenejo le zavarovanci, ki imajo pri Adriaticu že sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in pod pogojem, da ga sklenejo prek skupinske ponudbe v podjetjih, v interesnih skupinah ali raznih združenjih. KAJ KRIJE ZAVAROVANJE ZDRAVIL? Zavarovanje krije stroške zdravil in magistralnih priprav- kov, ki se lahko izdajajo izključno v lekarnah, kar je tudi zagotovilo varne in razumne uporabe zdravil. Vsa zdravi- la, ki jih krije zavarovanje zdravil, morajo imeti dovoljenje za promet v Sloveniji. Vendar to zavarovanje krije stroške zdravil le, kadar niso pravica iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanje krije naslednja zdravila: • zdravila, ki niso razvrščena na listo (tako imenovana ne- gativna lista), • zdravila z različnimi omejitvami predpisovanja v obvez- nem zdravstvenem zavarovanju, • zdravila, ki so sicer uvrščena na t. i. pozitivno ali vmesno listo, vendar so predpisana v samoplačniških ambulan- tah, • omenjena zdravila morajo biti predpisana na samoplač- niškem, »belem« receptu. Zdravnik vam bo ustrezno zdravilo predpisal na podlagi presoje zdravstvenega stanja, stroške zdravil pa zavaroval- nica krije le, če vam je zdravnik predpisal zdravila za zdrav- Ijenje bolezni ali poškodb, ne pa recimo za preventive Za- varovalnica krije predpisana zdravila v količini, ki je po- trebna za zdravljenje akutnega stanja, pri kroničnih bolez- nih ali stanjih pa največ za 3 mesece. Pomembno je vedeti, da zavarovalnica jamči za plačilo stro- škov zdravil le za bodoče in negotove ter od pogodbenih strank neodvisne dogodke. To med drugim pomeni, da so kriti stroški zdravil za zdravljenje bolezni, ki nastanejo po sklenitvi zavarovanja. Zavarovalnica stroškov seveda ne krije neomejeno, me- jo porabe določa tako imenovana zavarovalna vsota. To je znesek, do katerega zavarovalnica krije stroške v obdobju enega zavarovalnega leta. Zdravil, ki jih krije zavarovalnica, je res veliko, kar pre- ko 1100. Trenutno je na listi »nerazvrščenih zdravil« pri- bližno 800, zdravil z omejitvijo predpisovanja pa približno 260. Vsaka lekarna pa po navodilih zdravnikov pripravi tu- di določeno število magistralnih pripravkov, ki jih ravno ta- ko krije to zavarovanje. Seveda pa obstajajo tudi določene izjeme, ki jih zavaroval- nica ne krije. To so recimo vsa zdravila za samozdravljenje, npr. Unicap, Q10, Bepanthen, Ca-C500S, zdravila za od- pravljanje androgene plešavosti (npr. PROPECIA), zdravi- la za zdravljenje erektilne disfunkcije (npr. VIAGRA, CIA- LIS), zdravila za uravnavanje telesne teže (npr. XENICAL, REDUCTIL), če teža bistveno ne vpliva na zdravje, ter raz- na zdravila za zdravljenje različnih vrst zasvojenosti (npr. ZYBAN). Stroške zdravil lahko uveljavljate v lekarni neposredno na podlagi kartice zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje po- datke o vašem zavarovanju za zdravila. Lahko pa povrnitev stroškov zdravil uveljavljate tudi neposredno pri zavaroval- nici in v tern primeru morate zahtevku priložiti originalni recept in originalni račun. Nada Bednarik Strokovna delavka zdravstvenih zavarovanj Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 15 AX I POSAVSKI |T jy ObzorniK Ttanatika prllofa AtOT. *, ttebruar SBOO8 triglav Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Območna enota Krško Trg Matije Gubca 1 8270 Krško tel.: 07 481 82 00 ¦*-...... po h omLaB!3bBBBHS55Bl —ÄaJ-vsakdÄlJik zamcnja razkošje pOČttHll' ^* «g^ Termah Topolšica . !„ AKCIJA »SPOZNAJTE NAS« ' v častt med 27.2. in 4.3. nudimo dodatnih t - 10% popusta -X UGOÜJJO V ČABU ŠOLSKIH POČITNIC f ^ en otrtfy do 12. leta ' ^wbi z dvema Adraslima osebama Jm brezplaqlo bivanje Programi Äbujejo: ^4^ % v • polne al^olpenzione 3k *V( • neomejcB kopanje v notravjih in zunanjih termalniBbazenih Yy *ä Ä ^f * bogat kiwni in športni amnacjiski ^^^ ¦ '" program^L ^k * možnostBučanjanaGoltehroL ^&ezervacue: (03) 896 31 02 Hkecepcija: (03) 896 31 00 Wf Ifex.: (03) 896 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolška Prihranite čas in denar Izberite udobnejše načine poslovanja Ali veste, da vam za plačilo položnic ali vezavo depozita sploh ni treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite se vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine: - prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet, - prek telefonske banke Teledom po telefonu svoje želje zaupate bančnemu strokovnjaku, - z uporabo mobilne banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v meniju vašega mobilnega telefona. Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar. Provizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini. Do 31. marca je pristopnina polovična! Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri za vas najudobnejšega načina poslovanja. www.nlb.si NLB d.d.. Trg repubtfce 2. 1520 Ljubljana. ?somoc;a ¦;•? B^e^cs Dias ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje-Krško ZfVeti v Posal/ju Tematska pritoga Posavskega obzornika štev. 87: Priloga 4, TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Vodja projekta - urednica priloge: Mojca Lovšin Dostal; odgovorni urednik tiskanih izdaj: Silvester Mavsar; oblikovanje in postavitev: Grafični studio Neviodunum, Krško; besedila in fotografije: Zavod Neviodunum in naročniki objav. Naklada: 15.000 izvodov, Tisk: Delo TČR, Ljubljana Krško, februar 2005