Štev. 24., 'Leto II r ~TTT^1 'h/Jfledelja, 14. decembra 1247, $e enm^t: podoba bož]/n , Duša je tista, ki je v človeku 'Bogu poddbna, Prav po. ter:, ker je nekaj duhovnega, kakor je Bog duhovno, >1tjh. Zato ima* tudi lastncstd, ki jih druge stvari nimajo, ki imajo svoj vir v Bogu to je razum in svobodno volje. Po tem je vsaka duša Bogu podobna ze po svoji naravi, po tem, .da je duša,; . Oe rečemo, da je podobna, ne pravimo še, da" je enaka. ~- v Kresnica sveti' in sonce sveti-j pa ne pravimo, da je kresnica enaka soncu po svoji svetlobi t podobna pa mu je,, čeprav zelo od pialeč. -Ta= ko je neskončno od.daleč podobna naša duša Bogu, podobna pa mu je lo, saj je Bog sam rekels "Naredimo človeka po svoji podobi." Tako dušo - po svoji podobi - je Bog ustvaril iz ,nič prvi= ma človekoma in tako ustvari vsakemu človeku posebej. Telo dobi človek od staršev, podobno staršem, dušo neposredna .od Boga, podobno Bogu. Ko je duša ustvarjena, je ustvarjena za večnost, neminljiv va, neumrljiva."Ne bojte se tistih, ki lahko umore telo, ■'duše pa ne- morejo umoriti "pravi čospod v evangeliju.. Ob poslednji sodbi pa bodo šli po besedah evangelija eni v večno veselje, drugi v večni ogenj. Dus§. nikoli ne umrje, ' ■ Če ne bi bilo večnega življenja duše, bi bila prazna vsaka ver^i, bpez pomena krščanstvo, brez pomena Jezusovo odrešenje. Vsaka morala, lepo čednostno življenje je nemogoča, nesmiselna, .če ni večnosti duše.. Vse krščanstvo je vera v posmrtnost in večnost člo= veške duše-. • „ j Da pa j ep v človeku duhovno bitje raž lično od telesa, ki more živeti tudi brež telesa, nam dokazuje tele. 1. Človeški., razum, človek ima ideje o netvarnih stvareh n.pr. o lepoti, krivici, pravičnosti, dobroti, itd.-To sc netvarne reči! Resnice,ljubezni, pravičnosti se np. da ne meriti, ne tehtati”, ni^težka ali lahka, sploh je netelesna. -Če imamo pojme o netelesnih rečeh, je jasno, da mora biti v človeku bitje, ki je netelesno, 'du= hovno, da.more imeti duhovne, netelesne pojme. ' ^ . .. ■ 2. Človeška svobodna volja. To je dejstvo! Telesa so nujno podvržena naravnim zakanomT Samo duh je svoboden! Mi se moremo-od= ločati celo proti težnjam telesa, Same mor s pgstom, proti težnji .telesa, je n.pr.mdgcč. Tako srno. svobodni. Žival tega ne more, ker nujne sledi nagonu. Mi pa moremo delati proti nagpnom, celo proti telesni volji. Dokaz, da je v nas bitje, ki je različno od^telesa, ki ni telesno, ki deluje lahko proti telesnim težnjam - duša. 3. Samozavest. Človek se zaveda, da je, biva, da je on tisti, ki deluje, misli, sodi. Zaveda se, kaj misli, kaj dela. Za= veda se, da je on tisti, kot je bil pred enim'letom, 10 leti, 20 leti, itd. Materialisti trdijo, da to samozavedanje vrše možgani, Toda moderna znanost dokazuje, da se tekom 7 let človeškega _ telesa, snov popolnoma spremeni. Kako naj se torej zavedajo človeški možgani da so "isti" kot so bili pred 10 leti, ko takrat sploh te materije ' . s? g«y a 15 1 Štev, 24., Leto II. - 2 - 14 . - decembra 19,47š ■ . . .-..S '-. " -- ,y ''' ' I ' " ' I./"" ; . ~T, ~ ' ' ' - nic ni "bilo v možganih, kot jehš.edaj. T.cre-j -.miši? a hiti v človeku ne=\ kaj, kar je vedno isto, da se more zavedati tega, da je res isto, isti jaz, isto duhovno b_itje - duša! 4. Zavest odgovornosti pri vseh ljudeh - vseh narodih. Vest ji pravimo. ,; 0e bi ne bilo duše, bi ne bilo v vesti, ne smisla za odgovornost. Sploh nič dobrega ali slabega.- Žival nima greha in ne zasluženja, to vsi priznajo. Človeka pa.kaznujejo za prestopke tudi materialisti, in s" tem priznavaj da’ je odgovoren za-dejanja. Odgevornestpe le tam, kjer je svobodna ‘volja in duhovnost. 5. Prepričanje vsega človeštva vseh ver in vseh dob o po= smrtnem življenju. Plato, Aristoteles, Cicerc, so dokazovali ne= umrljivost duše. Primitivni narodi opravljajo daritve za mrtve. 6. Prikazovanja pe smrti, 'de bi ne bilo ničesar več, pfc~ leg telesa, nobenega duhovnega bilja, ki živi po smrti telesa, bi se ne mogel nihče ne javljati, ne prikazovati po smrti. Imamo pa polno slučajev pojavljanja po smrti! i3v.pismo poroča, da je JeSus obujal mrliče! Ge bi ne bilo.duše, bi bil tudi tak čudež nemogoč. V sv.pismu starega zakona se prikaže Samuel Savlu. Jezus sam da mrtvili vstane! V življenju svetnikov beremo tudi več takih" zgodo= vinskih ddgodkov. Sv. Stanislav prikliče iz groba kmeta, ki mu je prodal njivo. Sv. Anton se prikaže po smrti svojemu sobratu. Zgledj Sv. Avguštin pripoveduje o nekem zdravniku Genadi= ju, ki ni verjel v neumrjočncst duše. Nekoč v sanjah zagleda pred seboj belo oblečenega mladeniča, ki mu pravit "Genadij, ali me vi= diš?" Da. vidim te. "S čim me vidiš? Ali s svojim telesnimi očmi?" Ne, ker spim. S čim pa? Ne vem. Ali me slišis? "Da".'Š cim? Ali s svojimi ušesi? De ker spe! S čim; pa? Ne vem! Ali sedaj govariš? Da. S čim pa govoriš? Ali s svojim jezikom in ustmi?‘Ne, ker spim.^ S čim pa? ®e vem! Nato mladeniči "Poglej, ti spiš, pa vendar gledaš, slišiš in govoriš, čeprav tvoje telo spi in ne more ne videti, ne slišati, ne govoriti. Prišla bo ura, po tvoji smrti, ko ne boš imel ne oči, ne ušes, ne ust in jezika, pa boš mogel 'Videti, slišati in govoriti." d?o dušo, podobo božjo, nam je dal Bog zato, da bi ......lu¬ žila biti celo večnost pri Njem, ki jo je ustvaril. Zemeljsko živ¬ ljenje je tisti delovni dan, v katerem duša zasluži večnost pri Bogu, ali pa jo zgubi in pride v večnost trpljenja. Od Boga ‘je izšlg, za večnost pri Bogu je ustvarjena. Po božji podobi je'ustvarjena in vsa nj§na sreča je v tem, da se s to svojo podobo v večni sreči združi, Oe se ne bo, je bilo zemeljsko življenje zastonj, bi bilo boljše, da ne bi bila ustvarjena. 5 V sveto mest... . angel iz nebes da Dariji vest 51 A\ DLižLA azaresko hiti, . nebe ško, voljo božjo sporoči: "Mati božja boš postala, raj ljudem vrnila spet, Jezusa boš dušam dala, ki bo' ves odrešil svet. n ( eto II. - 3 - 14. decembra 1947 fH O > -\1 24 P , L Mati božja premišljuje, v negotovosti drhti, angel božji se raduje . in skrivnost ji razložit "Lilija' ne bo zvenela, nikdar tvojega srca, ker Zveličarja spočela boš od Svetega Duha.” Mati božja se poniža 1 in v Gospodu vzradosti, angelu se zdaj približa in tako odgovorit "Glej Gospodova sem dekla, naj tako se vse zgodi, •čast naj'/ečjo sem dosegla, Bog‘neskončni, hvala ti!" ' Bral sem t' le zgodb' s V 6* stoletju pred Kristusom je živel grški pesnik Ezop, 1.1 je ..pasa] mnogo živalskih basni. Ohrani¬ le so se do današnjega :in^ in č ■ sede jih radi poslušajo in bero 'stari in mladic 'Pravljica- prala, do je til ta pesnik suženj in živel ha dvoru bogatega lidijskegu rr l.pa č -e -‘a,kot kuhar. Nekoč mu^je Kre z naročil, na j . za; gostuj o. pr upravi ra mizo, kar je najboljše in na j sl abs e pra svetu, .Ezop je cul o ma isljal, kako naj gospodarju ustreže,, končno je pogodil in m.uhal - L iz različnih jezikov, Ko ga je Kxe$ vprašal, .zakaj je ra,n; teko L ;d skuhal, je odgovorit "Uka- zal si mi naj skuham, kai je aaboljš-e n najslabše na-svetu, in mislim, da je dober jezik naj oc.. jše i-n lab jezik najslabše na svetu. 1 Tale pravljica vseli: e zdruv n in resnično jedro« Koliko dobrega lahko stori človeški je ;ik! V c ružbi, v prijateljskih pogo¬ vorih z znanci in. nasprotniki, pred .v* .njih, govorih, na zborovanjih v družinskem življenju, na priž ici., -povednici, v šoli, na te« čajih itd, Dober in. plemenit čl ;vek s s -ojim jezikom ustvarja velike 'dobrine in -vliv a v duše blaga ustva la vceplja najboljše nauke za duševni in -te’le sni prospeh č .ovešk* iružbe, Cerkve in države $ zloben človek pa obratno seje z.o, sovrištvo, jezo, maščevalnost in vceplja slabe in‘napačne nazore in razdira človeško družbo in nje¬ ne naprave* v TakQ bi na splošno označil dobroto in hudobij* človeškega jezika. Pa tudi med kristjani, celo dobrimi ali vsaj takimi, ki se imajo za dobre, ustvarja in prinaša jezik v sumničenju, natolcevanju, opravljanju, obrekovanju in podpihovanju težke nesoglasja, prepire, zadostne razdore in zle posledice, nevoščljivost, duševne bolesti in žalost. Ako se vprašamo, kako je med nami v begunstvu v taboriščih ali zunaj po deželi z jezikanjem, ali žel? jezika ne 'zbada^in zada= ja marsikatere nepotrebne skrbi in duševne rane, moramo^reči, ^da prepogosto marsikateri moški in ženski jezik prerad in preveč teče, seka na levo in desno čez bližnjega in da so v zlatem'molku ..in spo- aorneM zatajevanju v molčečnosti zgl > redko sejani značaji cejLo med onimi, ki bi morali dajati vzgled in biti luč na svetilniku,-ne¬ kateri pa imajo' naravnost vesel je, da raznašajo slabosti svojega 'K-V; ata. , in če, jim je kdo zaupal mako stvar, jo ra zbobnaj z in ne ejo obdržati zase. Pa je ^espod tako silno obsodil vsako w govorjenje s svojim bližnjim« Takole je reke . po Luku« (6,,35-42) "Kaj pa gledaš Štev.,24. Leto II. 4 iver/;' očesu svojega brata, bruna pa v. svojem očesu ne čutiš V Ar:. -X kako moreš reči svojemu bratu: “Brat,pusti, da vzamem iver, ki je \ v tvojem očesu”, sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, \ vzemi najprej bruno iz svojega očesa in _ t .ob'em boš videl jemati iver, ki je v očesu tvojega brata,” In če je Gospod dejal celo o sovražni^ kih.: ”Ako je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti} ako je žejen, mu daj piti, kajti če to delaš mu boš žerjavico zbiral na glavo”, koliko bolj velja to o prijateljih, in znancih, kako umazano postopaš, če ji,., obiraš ali morda celo proti tujcem o njih slabo ali zaničljivo govoriš, pa naj bi bili tudi kaj zagrešili, Poko na srce! Preišci svoje obisti, pa boš našel v njih mnogo nesnage! Saj veš, kako je dejal apostol.Jakob: "Ce kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda svo= je. 6 a jezika, ampak vara svoje srce, je- njegova pobožnost prazna.” Bral sem nekje drugo zanimivo zgodbo o jezikih. K grškemu modrijanu Sokratu je prišel nekoč someščan in začel takoj-govoriti 'o nekem atenskem prijatelju,. Sokrat mu je segel v besedo in ga vpra= šal: "Ali- si to ( kar mi misliš povedati, presejal skozi tri sita?" - "kakšne sita?" - "Tvoje nevice bova presejala skozi tri sita. Prvo sito je resnica. Ali si preskušal, ali je vse res, kar mi hočeš po= vedati?" je vprašal Sokrat. - 11 Ne, pravzaprav ne," je moral klepe= tač priznati. - "Morda si pa vsaj drugo sito uporabil, sito dobrote. Ali je to kar mi hočeš povedati dobro?" - "^e, ni dobro," je*priznal blebetač. - "Hm, hm”, je mrmral Sokrat, "a preizkusil si gotovo si= to nujnosti?" - "Bujna moja novice ravno ni," je priznal klepetaš s tihim, glasom. - Sokrat se je smejal in dejal:. " Pojdi torej do= mov in ne nadleguj sebe in mene s stvarmi, ki niso niti resnične, niti•dobre t niti nujne.” C-s je stari grškipoganski modrijan tako obsojal opravljiv jezik, koliko bolj mora veljati za kristjana zlato pravilo: "Molčati je zlato, govoriti srebro," in- ,,jM e sodite, da ne boste so.J u- - ? Gospodovo priporočilo: "Vaša"beseda bodi da , in ne ne.” Ce ti pa kdo prijateljsko in opravičeno očita kak pregre= šek in raznašanje klepetavih novic, ne v zrasti takoj do stropa, v kot bi bil samo nedolžno jagnje, ki ga po krivici preganjajo, temveč mirno poslušaj in se opraviči ali vsaj razjasni zadevo, da ne vzra= ste iz tega sovraštvo in jeza! Drugič pa naj ne teče tvoj jezik ka= kor mlinsko kolo, če spustiš nanj vodo. Op si pa zares ali dozdevno užaljen, ne delaj-iz zadeve evropskega viharja! Ce ne trpi tvoje ime, potrpi velikodušno in od= pusti! Ali ne veš, kako govori Tomaž Kempčan V 28. poglavju tretje knjige o opravljivih jezikih? Takole: "Sin, ne bodi nevoljen,^ako Mo slabo o tebi govori in misli, če ne slišiš rad. - Ti sam še slabše e sebi sodi, in misli, da ni slabotnejšega kakor si ti. - Ce duhovno živiš, se ne boš veliko iuenil za prazne besede. - TTi majhna modrost, molčati v hudem času in.se v duhu k meni (Bogu) obračati, tudi se ne vznemirjati zaradi' 'človeške sodbe. - Naj namreč o tebi dobro ali slabo govore, zaradi tega ne bos nič drugačen človek." In v 46. poglavju iste knjige -govori IV §mpčan nekako enamo: "Ce si. kriv, misli, kako se boš 'poboljšal. — Ce ti pa vest^ničesar ne oči« ta, misli si, to hočem pretrpeti zaradi Boga. Vsaj žaljivo besedo včasih potrpežljivo prenesi, ker še ne moreš prenašati hujših u= darcev..." _ = _ _ _ = _^SPRfflLJAJMO JLARI JO Ji A = P0TI = VJ3ETLEHEM. == „ = „ ==sa!MSSa , V TOREK 16.DECEMBRA ZAČENJAMO DEfeDNEVNICO PRED BOŽIČNIM PRAZNIKOM. DEVET DNI BOMO NOSILI MARIJINO PODOBO PO BARAKAH OD SOBE DO SOBE. KAKOR JI RES z ISKRENIM VESELJEM PRIPRAVIMO NAJLEPŠI IROSTORČEK NA= ■' SE BEGUNSKE SOBE, TAIjO. JI TUDI V SRCU POKAŽIMO EgS PRAVO LJUBEZEN. •MARICA BO NAŠLA V NAŠEM SRCU PROSTOR, KI JI BO VŠEČ LE,CE BO F P; OČIŠČENO VSEGA, KAR BOGA ZALI, VSAKEGA GREHA. / - 5 - 14. decembra 1947« Kristjan vsak dan. Mlad mož je prosil svojega župnika, da naj mu da poleg poklicnega dela še kako apostolsko celo. Ko pa se je izkazalo, da nima poleg napornega poklicnega dela, prav nobenega prostega časa več, mu je dal župnik svet, naj v svoji delavnici da vedeti vsem, da je kristjan - ne z veliko besedami ampak z zgledom. "Badipo= magajte temu ali onemu tovarišu, če je mogoče pri delu, zadržite koga od gostilne, prosite preklinjevalce, da naj več ne kolnejo, za vsakega imejte prijazno besedo, pokažite, da živi v vas Kristus." Po šestih tednih je srečal župnik lastnika podjetja pri katerem je delal mladi mož. "Povejte mi", ga je ta vprašal "ali ni mladi mož S., ki je pri meni v službi iz vaše fare?" "Da", je rekel župnik "kaj je z njim?" "Nekaj se je z njim zgodilo", je oni rekel "zadnje tedne, se je naredil za najboljšega delavca v podjetju. Tudi na druge zelo dobro vpliva." Naj nam ta zgodbica pokaže, čemu nas je Bog poslal v tujino* Mislimo si, da je ta. župnik Bog in tujina naša delavnica in delajmo tako, kot je delal ta mladi mož-. Potem bo naše poslanstvo v tujini dobro izvršeno, izpolnili bomo svojo nalogo kot kristjani in Slovenci. MOLITVENIKA ŠTABE IN NOV., ZAVEZE - KNJIGA PSAIMOV. naj te usliši na dan stiske, naj te varuje ime Boga Jakobovega.- Pošlje naj 'ti pomoč iz svetišča, iz Siona naj te podpira. Spominja noj se vseh tvojih daritev, naj se.ti izkaže hvaležnega za vse tvoje žgalne žrtve. Naj ti podali, česar, želi tvoje srce in izpelje naj vse tvoje načrte. Naj se veselimo tvoje zmage v imenu našega Boga razvijmo zastave 5 :naj dopolni Gospod vse, česar prosiš. Kar vem, da bo Gospod dal zmago svojemu mizdljaw da ga bo uslišal., iz svojih svetih nebes stegnil svojo silno zmagovalno desnico. Ti so na bojnih vozeh in drugi na konjih močni, mi pa smo močni zaradi Gospoda svojega Boga. Oni so omahnili in padli, mi pa stojimo in obstali bomo. - Gospod, zmago nakloni kralju in uslišuj nas vselej, ko te kličemo. +. + + rf + / Štev.24., Leto II. 6 14, decembra MZI\ "Odličnejša gospa, ki se Rusovega, je slišala od svoje Znani pater Mateo pripoveduje,* je' vsa ^posvetila apostolatu Srca d e: postružnire žalostno zgodbo vojnega invalida, ki se.je iz vojne vr= nil poln sovraštva proti Bo gi, duhovnikom, celi človeški družbi - kar divjal je. Pozvedela je za^njegovo ime in naslov in sklenila to družino v naskoku osvojiti čeprav jd bila podobna gadjemu gnezdu - kar pa v resnici pred Pogom ni bila c p . . Dobila je vojaka sedečega pred hišo, grel,s e je na soncu. rijazno ga je pozdravila, položila je vse? .-krščansko ljubezen v be= sedej molčal je, jezno grizel ustnice in sovražno obračal pogled proč. Obiskovalka pa ni popustila in je silila vanj, da naj se z njo pgrazgovori o vsem: kar rabi on sam, žena in otroci P Divje je- zakričal* "Zgubite se proč, gospa, pustite me čimprej mogoče, ne rabim nič, imam samo to željo, da bi čimprej prišel dan maščevanja, da bi pil kri farjev in takih žensk, kakor ste vi« Zgubite sel" "Dobro, pa >grem, vendar, ker vas imam rada, zaradi Boga - saj poznam vašo zgodbo - zato bom spet prišla jutri." več vas ni treba." "Vendar mi pustite še glavo sem si vtepla, da vam hočem pomagati. "De, ne, nič priti, prijatelj. V Jutri nasvidenje." Rečeno, storjenem Drugi dan je bila markiza spet ' o ....■= bruhnil.je isti vihar, pa ni vrgla puške v koruzo. Ni se dala oplašiti, ker se je zanesla na moč, ki je silnejše kot. sovraštvo - na ljubezen. Spet je morala iti, pa se je čez nekaj dni ponovno vrnila - tako je hodila en teden, pa še več. - S' trdovratnostjo in vztrajnostjo, ki je vsako preizkušnjo prenesla, ^ončno pc sedmem obisku, je vojak obupal in rekel; " Cujte gospa, da se vas otresem, .kar 1 1 '- ste mislili meni?" bom ‘poklical Žano - hočete njej povedati, "Dobro," je rekla "pokličite jo". - L 'renutek kasneje, je prišla žena z razmršenimi lasmi, v slabi obleki, ji dala roko in rekla* "Mož pravi, da bi radi z menoj govorili." Obe sedeta na klop in po par uvodnih besedah načne markiza brez nepotrebnih ozirov kočljiv predmet. S ; pogumom apostola govori o Bogu,»o Odrešeniku Jezusu. Mož se ji počasi približa, prisluškuje in hoče parkrat vedeti, kaj ta vsiljiva oseba pripoveduje važnega. Molče posluša, a se ne zaveda zanimanja, ki ga ima za prvo kate= Tudi razcapani otroci, ki so se do tedaj igrali, pride= 'jih gospa pri= slaba. Od časa do časa se po = hetsko uro, jo čisto blizu in poslušajo čudovito lepe stvari, ki vzdih žene, presenečen ali poveduje ~ in ki prav za prav ni tako kaže tudi znak delovanja njenih besed pritrdilen gib vojaka - nazadnje jim uide tudi par besed, ki 'kažejc na ginjenost - zlasti ko pripoveduje - o malem °ezušu, ki je ležal na slami, ki je hotel pomagati revežem in ; ne sr o.enim. Po dveh urah govorjenja pogleda na uro, nenadoma skoči s klopi in prestrašeno reče; "Poznp je že, iti moram, mož me čaka. aksno presenečenje - anarhist. pravi k> sp a nadaljujte svoje lepe besede, nikar še. ne . hoditi Zmedena po taki nenadni, spremembi v mišljenju in prepriča* na, da v je invalidova prošnja iskrena,'se vsede nazaj in nadaljuje svojo čudno pridigo, dokler po preteku kake pol ure ne zaključi r besedami! l Zdaj pa dragi prijatelji, moram zares iti." "Dobro," pravi mož "vendar večkrat obiščite," Lahko si mislimo, od veselja in kako rada je obljubila« b-ozala vse otroke stisnila roko. samo s pogojem, da nas cim kako je bila markiza ginjena Poljubila je ubogo ženo, po= in se poslovila od vojaka s tem, da mu je krepko H P t— 1 VT štev. 24., Leto II., ~ 7 - 14. decembra 1947« ✓ Ko je spet prišla, je s seboj pripeljala dekle, ki je učila otroke kateki-zma, sama pa si je obdržala duši -vojaka in žene. Louk je bil večkrat prekinjen po klicih: Kako je to lepo. Kako smo vendar mogli toliko časa živeti v taki nevednosti glede tega, živ krst nam ni o tem nikoli nič povedal. j£ako bi bili lahko srečni," Cez dva meseca je markiza povabila župnika,' da je z njo • obiskal to družino, ki je bila na tako slabem glasu, Roln nezaupanja se je obotavljal, končno se je le udal. Največje začudenje je bilo, ko so ga sprejeli kot očeta. Določili so dan prvega svetega obhajila za celo družino. Zvečer tistega lepega'dne je bilo to gadje gnezdo krasen v vrt, poln veselja^ saj so se posvetili tudi Srcu Jezusovemu. Tako je iz te nesrečne hiše postala Betanij a, kjer je bil Jezus doma« Tisti večer je vojak solzan rekel: "Ne, da bi vedel, sem bil vedno lačen po svojem Bogu, ki sem b a danes pri mizi božji pre= jel, po J ezusu, ki se je nocoj pri nas nastanil, da bo z nami živel (g.onec, ) Tildi Krištof::se 'je postaral. &o je hodil že sivolas po vaških potih," so matere kazale hčeram srebrnolasega graščaka in jim » s govorile: "Daj Bog, da bi v svojem življenju našla tudi ti tako zvestobo, kot še danes živi v srcu'tega starčka. Skozi celo svoje življenje je hodil 'osamel, ker mn je vso človeško ljubezen in druž= bo odtehtal spomin na njegovo Lavretko," Rane, ki so jih zasekali Švedi v vasici pod gradom že dolgo niso več krvavele, govorica in spomin o "Meču Matere Božje" pa sta bila še vedno živa. , /e Končno je tudi "zločinec" 'zatisnil za vedno^svoje sta= re trudne oči. Odprli so njegova pisma in našli eno prošnjo: Naj ga polože k večnemu počitku tja, kjer je v svojem življenju nešteto= kr t zahajal, poleg Lavretke, na grob pa naj mu zasade ~ jablano.ro vrtnice. • , is Jablano so vsadili. Vsako leto je cvetela in iz njenegh * cvetja so si mlade neveste delale venčke za poročni dan dolga, dol=- ga leta, dokler starega drevesa ni. podrl vihar. Potem so jablano spravili proč in spomin na." iJ eč Matere Božje" je-zbledel - kajti vse, kar ima korenine le v tej zemlji premine, večnosti nima. Ali veš sedaj.,-dragi bralec, kaj je tista večerna zarja, . ki diha in sveti iz teh, vrstic? .Glej, ta večerna zarja je zemeljska... \- Ijubezenf čist,. ,zlat plamenček, ki ga jo Bog sam prižgal v srcih svojih otrok, .o -o; A zakaj naj bi: bila ljubezen samo večerna zarja, zakaj no sonce? Ker to, kar živi na soncu, bohotno raste, cvete in vriska in poje... Zato ljubezen ni sonce, kv.r tu v solzni dolini ne more^v pravi moči rasti in cveteti,•hmpak krvavi, trpi in škrbin - Večerna zarja pa ima na sebi barvo krvi, barvo trpljenja. Ljubezen;je zato večerna zarja, ker je njen cvet-trpij .nje za. ljubljeno bitje. Zato bi nam pa večerna zarja morala biti angel, ki bi^vsakemuj kdor hoče slišati, klical, da tukaj nimamo trajnega bivališča! Ljubezen pa jc prava, resnična in globoka le tedaj, če je angol, ki nas vodi navzgor, Jei priklene dvoje src na božji prestol. Saj tako lepo poje pesnik (Otokar Kernstock): Štev, 24., Leto II. - 8 - 14, decembra 1947". Kdor ljub..,zon čisto oznanjuje, . sveto službo izvršuje, kdor hvali jo, ta služi Bogu. Ljubezen taka kaže pot navzgor, kjer sama ima svoj izvor. Zakaj naj bi stremela iiavzgor, zakaj vodila v Večnost? Kor je le onostranstvo le večnost dežela duše. - Tisto, kar je v Človeku trajnega, neminljivega, je duša, ki bo preživela vse sveto= ve. In če tisto, kar druži dvoj e-'src, ni duša, potem je ljubezen le zarja, za katero nikdar no bo prisvetil sončni dan, ker nima v sebi ■ vočno-sti. Taka ljubozen^ne izhaja^od zgoraj, ampak le iz mehkega cvetočega telesa in vroče krvi v žilah. Taka ljubezen pozna vrtove le^na tej zemlji, le srečo in uteho to- zemlje, ki ne. moreta biti vodni, je zato.lo zarja, za katero prihaja noč, večna noč. Zato tudi ni angel, ki bi vodil kvišku, amp-ak postane temna sila, ki veže k tlom. Drugačna pa je ljubezen, ka-tore cvet je... trpljenje za ljub= Ijeno dušo« Oe taka ljubezen, ki je živela tu doli oblečena v barve' večerne zarje, živela.'tu doli v molitvi za. ljubljeno dušo drugega, potrka na vrata večnosti, tedaj gade raz njo obleka večerne zarje in se zasveti v zlatem blišču večnega sonca. Tedaj obleče obleko pomladnih žarkov, ker je postala sonce, ki nima več zatona in zato tudi ne večerne zarje. Zato pozdravljaj dan, ki ti prinese zarjo -trpljenja, ki ter ga od^tebe kri za dušo drugega, kot rojstni dan svoje neminljivo sreče.Vhčni Bog sam ti je to zarjo prižgal. Iskrica je ta zarja,ki se je utrnila iz^neizmernega ognja Njegove ljubezni. Tvoja naldga je, da mu posodiš roko, s katero bo izravnal pot, po kateri, bo mogla duša drugega dospeti srečno do vrat večnosti,., „ In ko bo nekoč' tvoja ljubezen odvrgla obleko večerne zarjo in se sprehajala v blesteči oblaki večnega sonca tam v večnosti, gotovo rekel* "Srečni, blaženi so bili tisti dnevi, ko sem smem u- vaveti za dušo drugega, ko sem zanjo solze'pretakal, srečni in blaže= ni, ker mi je bila ta ljubezen v barvah večerne zarje lučka, v kate= re svitu sem mogel najti pot domov do božjih vrtov." Kajti prava ljubezen je lučka na poti domov..,,. ; Vihar hrumi - potrpežljivost Rima, Rim ni poznal verskih bojev ali preganjanj. Imel je svojo državno vero, katera je morala biti spoštovana od vseh v podjarmlje= nih rodov, zato je pa velikodušno dopuščal v svojem obširnem ce= sarstvu svobodo tudi drugim božanstvom in veram. V tem obširnem cesarstvu je vladal verski mir’ - poln bogov, oltarjev, žrtvenikov, malikov in žrtev. Vse je bilo prav in dobro samo, da ni omalovaževalo rimskih državnih verskih privilegijev ampak, da se je rimskim božanstvom pokoravalo. Ko se je 1.42 pred Kristusom Gaj Julij Cezar oklical za rimskega boga, so narodna božanstva vedno bolj izginjala in kmalu je prevladovalo cesarsko božanstvo, katero, je .posebno v vzhodnih pokrajinah prednjačilo. Nihče se ni upal upirati. - ' " (Dalje prihodnjič.) Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,