AUSTR. mit TOBAČNE DELAOSRE ZVEZE Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— pololetna . . K a*— četrtletna. . K 1—- Posamezna itevilka stane 10 vin. Št. 13. V Ljubljani, dne 31. marca 1916. Leto IX. Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane. Janez Krek: Slovenci. IZ ZGODOVINE. Jugoslovani. Od Karnijskih Alp južnozahodhe Koroške do obali Črnega morja, od Mure do pred vrat Soluna in do Egejskega morja in do globoko v albanskih gorah stanuje približno 17 milijonov Slovanov (Jugoslovani), njih jezik tvori danes nepretrgana veriga narečij, ki so polagoma spajajo eno v drugo. V se-vernozahodnem delu tega ozemlja (obsega južno Koroško, južno in del srednje Štajerske kakor tudi obmejne dele zahodne Ogrske in Hrvatske, dalje celo Kranjsko in pretežni del Primorskega z obmejnim ozemljem severnega kota Italije) bivajo Slovenci. Prvotne naselbine Slovencev. Sedanji Slovenci so skupno z ostalimi rodovi Jugoslovanov sledili velikemu preseljevanju narodov in stremljenju proti jugu. Ko so zamenjali leta 508 Langobardi širne ravnine v Panoniji s solnčnimi italijanskimi livadami, so zasedli Slovenci opustošene dežele. Slovenci so prodirali po naravnih cestah ob Dravi, Savi in ob Muri v doline alpskih dežela; zasedli so Kranjsko, Koroško, Štajersko in pomorje Adrije. Prodrli so do Toblahškega polja na Tirolskem; ob Muri so prišli čez zgornje Štajersko v današnjo zgornjo- in niže Avstrijsko. V Pustrski dolini na Tirolskem, v solnograškem Lungau in v dolini Enns so se nahajale slovenske naselbine; Donava jih je ločila od Čehov. 1 riaulski vojvodi so ustavili njih prodiranje na jugozahodu, a zasedli so le vse severno pogorje do Tagliamenta (kjer žive še danes); v južni Furlaniji nas spominjajo na nekdanje slovenske naselbine kraji kakor Beogrado, Passi-ano, Schiavonesco, Turiaco (Turjak). Slovenci se seveda večinoma niso megli dolgo držati v teh daleč naprej potisnjenih Postojankah. Navedenih ozemelj niso naselili dovolj tesno in brez stika z jedrom naroda. Izgubili sc se v primeroma kratkem času v ger- manskem prebivalstvu, ki je deloma še ostalo iz dobe ljudskega preseljevanja in med Bajuvari, ki so pritiskali v te kraje. Njih nravno moč je še podpirala država in cerkev s svojo višjo kulturo. Vsekakor so pa obstajale še v 13. stoletju daleč na severu slovenske naselbine, n. pr. Kindsberg v Murzthalu (Ul-rich pl. Lichtenstein). Še danes nam dokazuje veliko krajnih imen v nemškem jezikovnem ozemlju, da so se tam nekdaj nahajale slovanske naselbine (tako n. pr.: Windisch = Matrei; Admont = Vodmat, Udmat; Aussee = Osoje; Graz = Gradec; Fernitz itd), --dalje dokazujejo mnogi slovenski jezikovni elementi v koroškem in v štajerskem narečju, kakor tudi mnoge šege in navade mogočen slovenski vpliv na nove nemške naseljence. Še mogočnejše je vplivala slovenščina na Mažare. Prevzeli so od kulturno višje stoječih panonskih Slovencev veliko besedi (posebno takih, ki tičejo poljedelstvo). Razpad neodvisnosti. Slovenci so živeli nekaj stoletij samostojno pod domačimi knezi. Uspešno so se vojskovali z Avari, z Langobardi v Friaulu, deloma tudi z Bavarci. V sredi 8. stoletja so pa poklicali svoje sosede na pomoč proti Avarom, a s tem So postali odvisni od države Frankov, toda nekaj časa so še ohranili lastne kneze. Pokristjanili so jih nekako tako, kakor Sakse, le deloma na miren način, deloma pa z orožjem, kar je utrdilo gospostvo Bavarcev in Frankov, posebno ko se je izjalovila vstaja Ljudevita Posavskega (umrl 828) proti vladi tujcev. Od takrat so delali nato, da se končajo tudi zadnje sledi slovenske samouprave: uvedli so- frankovsko upravo, slovenski glavarji so se umaknili nemškim grofom. Podvrgli se pa niso Slovenci na milost in nemilost, kar posnemamo iz slovanskega načina ustoličenja koroških vojvod, kjer so novega vojvoda takore-koč uvedli v zvezo slovenskih rodov in je obljubil, da hoče čuvati jezik, nravnost in običaje Slovencev in deliti vsakemu enako pravico. Staremu demokratičnemu ceremonialu ustoličenja vojvodov v slovenskem jeziku so se udali vsi vojvodi raznih rodbin kakor tudi prvi Habsburžani. Vojvodina Gorotan, ki je družila prvotno vse planinske Slovence, je kmalu zapadla razdirajočemu učinkovanju srednjeveškega nemškega fevdalizma: da oslabe moč vojvoda so razbili Gorotan okolu konca 10. stoletja v vrsto mark, iz katerih so se tekom časa ustanovile krono vine, v katerih bivajo Slovenci zdaj. Razcepila se je tako tudi politična in teritorialna enota Slovencev: razdeljeni so tako ložje podlegli tujim vplivom. Panonija. Panonski Slovenci so si sicer ustanovili v južnozahodni Ogrski do Ptuja pod Pribinom še samostojno kneževino, ki igra v slovanski slovstveni povestni-ci veliko vlogo. Toda nasprotstvo nemških škofov, ki so kljubovali celo papežu (ujetništvo sv. Metoda!) in naval Ma-žarov, ki ni pustil celo stoletje duška tej vzhodni marki, je uničil pričeto kulturno delo. Ko so bili popolnoma poraženi Mažari v bitki na Leškem polju, je nemški kolonist zopet obrnil svoje oko slovenskim planinskim deželam. Nemškim škofijam (Freising, Briksen, Bamberg) in nemškim samostanom je daroval cesar velike kose dežele, ki so jih naselili z nemškimi kolonisti. Slovensko jezično ozemlje se je skrčilo ob mejah in se cepilo tudi v središču. Najmogočnejše se je ohranil nemški jezični otok kočevski, ostali so utonili večinoma med Slovenci. Skupnost Hrvatov in Slovencev. Turški napadi so končali napredovanje ponemčevanja (od začetka 15. stoletja); nemški kolonist je hotel imeti lepo, rodovitno in varno zemljo, da jo obdeluje — slovensko ozemlje je pa bilo odprto vpadom Osmanov. Celo 15. stoletje brez pomoči države in tudi pozneje še dolgo časa brez zadostne moči sta morala misliti v svoji grenki silo slovenski in hrvatski kmet na primerno obrambo dežele; zgradili so si za slučaj pogostih turških vpadov, ki so jih naznanjali hitro kresovi zažgani po gorah, utrjene tabore. Hrvatske in slovenske dežele so tvorile v tem težavnem času varen predzid krščanstvu in kulturi večernih dežela. Slovenske vzhodne planinske dežele so se posvetovale ponovno s Hrvati o obrambi proti Tur- kom. Kako so bili navezani eden na drugega, dokazuje okolnost, da so izvolili Hrvatje za svojega kralja, ko je umrl ogrski kralj Ljudevit (1526), vladarja Štajerske, Koroške in Kranjske, nadvojvodo Friderika. Hrvatski stanovi so predlagali sto let pozneje tem trem deželam zvezo proti vsakomur, ko se je sprejela pragmatična sankcija (1712), so Hrvatje izrecno zahtevali, da hočejo deliti svojo usodo s slovenskimi kronovinami, medtem ko je že prej stara pravda, zveza kmetov, večkrat združila Slovence in Hrvate v boju proti zatiralcem graščakom. Ne čudimo se, ker v tej dobi strašnih turških pohodov ne moremo nič natančnejšega izvedeti o duševnem življenju in napredku tu v južnovzhodnih markah; trda turška doba je enostavno epična in junaška doba vseh Jugoslovanov. Tudi Slovenci se ji morajo zahvaliti za najlepše balade. Doba reformacije in protireformacije je prinesla zopet novo duševno izpodbudo. Slovenski luteranci so izkušali novi nauk razširiti z besedo in s pismom tudi med Hrvati; kakor je prej delovalo med Slovenci veliko hrvatskih duhovnikov, ki so slavili rimsko liturgijo v slovanskem jeziku, v staroslovanski glagolici. Doba turških vojska je vojna tudi v jezikovnem in v narodoslovnem oziru, ker so se izvedla takrat velika preseljevanja na sever in na zahod, kar je povzročilo, da se je naselilo veliko tur-ško-bosenskih beguncev (Uskokov) na Hrvatskem, Štajerskem, Kranjskem in v Istri in so se močno pomešale in vzravnale obstoječe razlike. Po razpadu osmanske sile ni nastopila nemška kolonizacija več močnejše. V tej dobi se je pa pojavil nekoliko močnejši vpliv italijanske kulture. Germanizacija se je nahajala pod Jožefom II. v polnem tiru, a ne več v Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. POSLOVNO POROČILO ZVEZINEGA NAČELSTVA O LETU 1915. V nasprotstvu z letom 1914, ki se je nahajalo le v drugi polovici v znamenju vojske, je bilo leto 1915 popolno vojskno leto. Če hočemo poročati o tem vojsknem letu, ne moremo navesti veliko dobrega. Saj se je kmalu po izbruhu vojske pričela gospodarska beda, ki je napredovala leta 1915 do težkega tlačenja delavstva. Življenja ni otežkočilo le pomanjkanje živil, marveč še bolj večinoma popolnoma neupravičena in po brezvestni špekulaciji povzročena podražitev živil. Vladni ukrepi proti oderuštvu in draginji, žal, niso uspeli. Kakor tudi je bilo pripravljeno tobačno delavstvo, da spi'cjme neizogibne vojne žrtve, so le gospodarske razmere tako pritiskale, da se je morala staviti zahteva po draginjski doklad i. Tobačne delavke so čutile draginjo tem bolj, ker so njih zahteve na priznanje državne podpore, češ da služijo, večinoma odklonili, ker se je tem bolj čutilo, ker so dohodki tobačnih delavk zelo skromni. Stremljenja na povišek državnih podpor so 1© malo uspela. Zahteva po draginjskih dokladah je povzročila le nešteto ovir. Opozarjamo, da se je našel nek tovorniški ravnatelj, ki je očital našim članom, da zahteva po draginjski dokladi ni domoljubna in krščanska, da so izjavili nekateri uradniki, delavke, ki morejo še jesti s surovim maslom namazan kru in kavo in celo kos klobase, ne potrebujejo še draginjske doklade. Četudi ta nazor ni splošen, obstaja le dejstvo, obliki naseljevanja, ker je bila dežela primerno dobro naseljena. Karavana. viljem Hauff- Minuli so že meseci, ko se je to godilo. Samujem žalostno v tem zidovju. Svet me zaničuje, zgroze se celo živali, ko me vidijo. Zaprta mi je lepa narava. Slepa sem namreč podnevi, le kadar sije luna svoje blede žarke na to zidovje, odpade pajčolan izpred mojih oči: Sova je končala svojo povest. S pe-roti si otre solze, ker je plakala, ko je pripovedovala. Kalif globoko premišljuje, ko konča sova svojo povest. Pravi: »Če me vse ne vara, obstaja v naši nesreči tajna vez, a kje dobim ključ uganki?« Sova mu odgovori: »O gospod! Slutim, kar Vi. V moji najranejši mladosti mi je prerokovala neka modra žena, da mi prinese neka štorklja veliko srečo. Morebiti tudi vem, kako naj se rešimo.« Kalif se zelo začudi in jo vpraša, kako si to predstavlja. Odgovori mu: »Čarovnik, ki je povzročil nama obema nesrečo, pride vsak mesec enkrat v te razvaline. Ne daleč od tu se nahaja dvorana. V njej kroka s tovari- ši. Večkrat sem jim že prisluškovala. Pripovedujejo si svoje zločine, mogoče izpregovori čarovno besedo, ki ste jo pozabila.« »Najljubša princeza!« zakliče kalif, »povej, kdaj pride in kje se nahaja dvorana?« Listek. Sova nekoliko pomolči, preden odgovori : »Ne zamerite, a le pogojno ustre-žem Vaši želji.« »Povej! Povej!« kliče Hazid, »zapoveduj, vse sprejmem.« »Rada bi postala prosta z Vama, a mogoče je to-le, če me kdo vaju zasnubi.« Štorklji sta po predlogu nekoliko osupnjeni. Kalif reče svojemu vezirju, naj gre nekaj časa ž njima vun. »Veliki vezir,« pravi pred vratmi kalif, »to je trapasta kupčija, a Vi jo lahko vzamete.« »Tako?« mu mož odgovori: »Moja žena mi pa izpraska oči, ko se vrnem? Prileten sem že tudi. Vi ste še mladi, oženjen niste in lahko poročite mlado princeso.« »Za to ravno gre,« zdihuje kalif, ki žalostno poveša peruti, »kdo mi mo- re reči, da je mlada in lepa? Mačko kupujemo v vreči!« Dolgo si še prigovarjata, a ko kalif izprevidi, da ostane njegov ministrski predsednik rajši štorklja, ko da poroči sovo, sklene, da izpalni sam pogoj. Sova je zelo vesela. Prizna, da nista mogla izbrati ugodnejše prilike, ker se najbrže še to noč zbero čarovniki. S štorkljama zapusti dvorano in ju vodi v tisto dvorano. Dolgo hodijo po temnem hodniku, končno jim zažari iz pol podrtega zidu močna svetloba. Ko pridejo tja, jima svetuje sova, naj mirujeta. Lahko so pregledali veliko dvorano. Okinčana je s stebri in lepo okrašena. Veliko barvanih svetilk nadomešča dnevno svetlobo. Veliko okrogla miza stoji sredi dvorane, na njej se nahajajo izbrane jedi. Na blazini okolu mize sedi osem mož. Štorklji izpoznata med njimi tistega krošnjarja, ki jima je prodal čarobni prašek. Njegov sosed ga poziva, naj pove svoja naj novejša dejanja. Med drugim pripoveduje tudi povest o kalifu in o njegovem vezirju. »Katero besedo si jima naročil?« ga vpraša neki čarovnik. »Zelo težko, latinsko, Mutabor.« da na merodajnem mestu niso hoteli ničesar vedeti o podelitvi draginjskih doklad. Posebno potrebnim naj bi se podeljevale podpore, obetali so tudi ukrepe za olašanje življenja, da bi se s skupnim nakupom živil bojevali proti draginji. Praktično se ti poizkusi niso obnesli, v kolikor so jih sploh resno pričeli. Draginja je napredovala; vedno bolj se je zato poslabšalo' tudi življenje tobačnega delavstva. Nastopili smo zopet z zahtevo pri glavnem ravnateljstvu, šele po tretji prošnji se je dovolila draginjska doklada v večjem obsegu. Odmerila se je draginjska doklada po dozdaj popolnoma nenavadnem načelu, namreč po »otročjem ključu«. Delovne osebe ne dobe zase ničesar, pač pa dobe doklade po stanju ro-dovinskih članov, ki so odvisni od njih zaslužka. Otročji ključ je povzročil, da so izključeni od draginjske doklade vsi, ki jim ni skrbeti za svoje, dasi jim draginja tudi ni prizanesla. Glavno ravnateljstvo utemeljuje svoje stališče, češ da finančno ministrstvo ne dovoli splošne doklade. Ko se je izvedla izpre-memba v osebi finančnega ministra, so po »osrednji komisiji avstrijskih kr-ščanskih strokovnih društev« združene krščanske organizacije državnih delavcev zopet nastopile z utemeljeno vlogo pri vladi, ki je v toliko uspela, da je priznala vlada splošne doklade. V uri, ko se pišejo te vrste, še obseg draginj-ske doklade samskim ni znan, a upamo, da vsaj nekoliko odgovarjajo pričakovanju. Nekako sredi leta, o katerem se poroča, je glavno ravnateljstvo prevzelo nezgodno zavarovanje v lastno režijo. Ta ukrep se je nameraval že dolgo časa; da se je izvedel, je umljivo glede na dejanske razmere. Posledic še ne moremo presoditi. Vprašanja, ki so se izprožila ob tej priliki, so povzročila, da je obrazložilo načelstvo v imenu C!a^y glavnemu ravnateljstvu svoje stališče. Razvoj vojnih dogodkov je vplival tudi na delovne razmere. Če so prenehale že leta 1914 radi vojske štiri tobačne tvornice v Galiciji, sta prenehali delati radi vojne napovedi Italije še dve tvornici v južnem vojnem ozemlju; celotno stoji zdaj 6 tobačnih tvomic. Velika potreba kadilnega materiala za armado je dovedla, da so morali uvesti nadure v drugih tvornicah. Te nadure so dovedle udeleženemu tobačnemu delavstvu pa začasen povišek njih zaslužkov, četudi se mora reči, da zahteva daljša delavna doba več hrane, vsled česar se višji zaslužek večinoma zopet porabi. Zdaj v celi deželi zelo občutno primanjkuje cigaret in cigaretni tobak, tudi kadilnega tobaka že manjka. Kakor je izjavil glavni ravnatelj, pomanjkanja ne preprečijo nadure, ker se morajo ozirati na obstoječe zaloge surovin. Kakor se zagotavlja, ni potrebno tobačnemu delavstvu skrbeti za daljno delavno možnost, ker je za nadaljevanje obratov v rednem obsegu dovolj zalog. Kar tiče učinke vojske na našo Zvezo, so v primeri z lanskim letom občutljivejši. Prekinjen obrat tvornic v Saccu in v Rovignu je povzročil, da sta prenehali delovati ondotni krajni skupini s 1157 člani. Zvezno načelstvo je kolikor mogoče podpiralo po izpraznitvi težko prizadeto delavstvo dveh tvornic. Najvažnejše je bilo, da se je skrbelo za to, da dobe pobegle delovske osebe s svojimi rodbinami prej ko mogoče zopet delo v drugih tvornicah. To je naložilo zveznemu tajništvu lep kos dela. Večjidel svoj čas pobeglega delavstva je pač zdaj zaposlen v drugih tvornicah. Premagati so se morale zelo velike težave. Ni šlo le za to, da se preskrbi mesto delavkam v tvornicah, težavnejše je marveč bilo, dobiti številnim rodbinam aktivnih delovnih oseb stanovanja v posameznih krajih. To je Dohodki in izdatki krajnih skupin leta 1915. Krajna skupina Dohodki d a 'a .m '3, > K Ih Tedenski prispevki 30 h-razr. 40 h-razr. Izdatki Bolniške podpore Porodni- ščine Podpore Mrtva- ščine Skupin Centrali po slano v go to vi ni K | h K 1 h K h K h K h| K h 2193 42 140 30 372 06 986 32 4759 44 325 — 140 70 820 37 2108 29 4440 73 352 — 180 90 _ 770 99 1887 38 327 — 80 — — — 60 104 09 469 81 320 60 50 — 40 — — — 104 52 531 28 3740 81 1150 40 280 1494 81 8244 87 292 08 — — — 55 39 207 63 1464 05 110 — 25 — 60 294 92 998 C3 1051 44 100 — 100 30 319 88 1597 88 85t> 88 130 — 50 — — - 223 80 977 32 3052 28 320 — 57 24 120 420 75 237 83 5988 94 440 — 210 — 260 886 27 1682 29 856 81 50 — — 80 211 13 914 46 1790 44 85 — 60 190 503 10 2407 26 317 82 30 — — — - 94 98 507 1493 43 215 — 80 — 100 - 493 r3 2555 14 412 29 — 163 28| 105 01 672 88 32749|70| 3577 H 982124 1533 28j 7275|7l| 26985 67 Bautsch . Furstenfeld Hainburg Hallein Celovec . Ljubljana Landskron Line. . . Novi Jičin Rovinj . , Sacco . Schwaz ! Sternberg Dunaj-Ottakrin0 Dunaj-Rennvveg Cvitava . Plačilnice g 3720 5467 3795 1040 580 14848 554 1960 2973 2238 4207 8234 1153 4222 497 4672 1115 63382 soj 2735 1914 564 988 225 622 958 808 452 263 60 224 20 80 9658 40 vsaj deloma premagano. Pribiti moramo, da so našim tozadevnim stremljenjem merodajne osebe glavnega ravnateljstva šle na roke in da je napel posebno gospod finančni svetnik dr. Ivaniševič vse moči, da so se premagale nastale težave. Okno v svet. Naročnikom »Gorenjca«. Uprava »Gorenjca« javlja: Ker nam je nadalj-no izdajanje »Gorenjca« za nedoločen čas oblastveno zabranjeno, Vas vljudno prosimo, da potrpite toliko časa, da bomo smeli list zopet izdajati. Kolikor ste naročnine vplačali, Vam bo šteta vnaprej, oziroma naznanite, če kako drugače ukrenete, ali če želite dobiti vrnjeno. Kot malo odškodnino Vam za zdaj pošljemo en zvezek »Izobraževalne knjižnice«. Lesna trgovina po vojni. Kako se bo razvijala lesna trgovina po1 sklepu miru, o tem so mnenja različna, večinoma pa se pričakuje, da bo zelo živahna. Za zgradbo novih ali za popravo poškodovanih poslopij se bodo potrebovale silne množine lesa v obširnih pokrajinah, ki so prizadete po vojski. Tudi industrija pohištva in druge panoge, ki obdelujejo les, bodo imele mnogo' dela. Treba bo n. pr. izboljšati mnogo železniških voz, ki se bodo med vojsko zelo obrabili, oziroma bo1 treba nabaviti novih. Delo po ladjedelnicah, ki sedaj počiva, se bo znova začelo. Tudi potrebščine vojaške uprave bodoi po sklenjenem miru še precej časa dokaj velike. Naj večjega pomena za lesno trgovino pa bo, kako se bodo uredili tr-govskopolitični odnošaji z inozemstvom. Četverozveza se namerava tudi v carinskih vprašanjih zbližati in z neugodnimi carinami oškodovati obe osrednji velesili. Toda na našo lesno trgovino to najbrž ne bo imelo dosti vpliva. Kajti tudi doslej se je od nas največ lesa izvažalo na Nemško, približno za 110 milijonov kron na leto ali ali 41 odstotkov vsega našega lesnega izvoza, ki je znašal v zadnjih letih povprečno 270 milijonov kron. V Italijo je šlo našega lesa na leto povprečno za 85 milijonov kron, torej približno 31 odstotkov vsega izvoza (surovega in obtesanega lesa leta 1913. 16.600 vagonov, žaganega lesa pa okoli 82.500 vagonov); ta les se je uvažal brez carine, to pa zaradi tega, ker si Italijani niso znali drugače pomagati. Posebnega pomena za lesno trgovino in industrijo bo tudi, komu bodo trajno pripadle po zaveznikih zasedene, gozdov bogate pokrajine na Ruskem Poljskem in v Voliniji. i "• -----splavijo z vtirar njem s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Prodere kožo, prežene »prehladne strupe« s tem, da oživi cir-kulacijo krvi ter naredi prijaten počutek, kjer smo prej čutili bolečine. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). To izborno vtiralno sredstvo se ne da z ničemer nadomestiti in bi naj ne manjkalo v nobeni hiši. Tudi Fellerjeve nalahno odvajalne »Elsa-Pillen« so dobre. 6 škatlic stane 4 K 40 h. (eb) Za smeh in kratek čas. V dobi štrajkov. Vse štrajka; nihče ni zadovoljen s svojim položajem. Kakor sem čital te dni v časopisih, pritožili so se celo kaznjenci, da imajo premajhno plačo v primeri s sedanjo draginjo. Prav nič se torej ne bom čudil, kadar bom čital, da žugajo s štrajkom — kapitalisti. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Pri glavobolu in bolečinah v obrazu uporabljajo mnogi, kakor kažejo poročila v nad 100.000 zahvalnih pismih, z najboljšim uspehom blagodeino vtiralno sredstvo, Kollerjev blagodišeči rastlinski csondni iluid z zn. 12 steklenic iranko 6 kron, 24 stokionio iranko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Keller Stubica, Elsatrg St. 264 (Hrvatska). Odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-Pillen", 6 Škatlic franko 4 E 40 k. Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je v v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo! Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi: jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago* Oddaja na debelol Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. Modni salon Rozi Fabčič Rimska cesta 6 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba torna in solidna. ■ v/ 7/ 7/ // // 7/ // // // // S.V N.V V. 'K \\ ' VC « «— j JL d: E. IH AEEEMII * s. Velika zaloga manufaktumega blaga, različno s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor a S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati £ izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-1 “ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. > s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti y = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni - prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 5 -s Priznano nizke cenel !a Ir g Mm. 1® Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: sr srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi S-pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- a finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. j? Vedno sveže blago I 1- \\ w \v \V VC Hajboljk najsigurnelša prilika za štedeijel Ljudsko Posojilnic reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za Irančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kraniska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron Čistih obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.