Razne vesti 235 Razne vesti. Levlčnik Albert f. V noči na 10. junija t. 1. je umrl Levičnik Albert, eden najstareji^ih slovenskih pravnikov. Ljubljana ga je poznala kot upokojenega predsednika dežeilnei^a sodišča, kar je bil v letih 1SV>S do 1910, ko so bili uvedeni novi civilnoprocesni zakoni in je bila njeigova naloga, da čuva pri uvedbi nad enotno uporabo. Tudi je bilai največ po njegovi zaslugi postavljena ponosna ljubljanska justična palačam Prav v istem času je ustanovil iDruštvo za zapuščeno mladino in mu dolgo časa. načeloval. Zadnjim posttom se tudi po upokojitvi ni odtegnil, v prostem času se je zavzel za zapuščeno mladino še bolj in je prevzel posle generalnega/ varuha za območje ljubljanskega okrajnej-a sodižča. Kot tak je hil znan med širokimi krogi po vsej deželi. Enako pri srcu mu je bU vsak varovanec in obiskal je redoma vsako leto vsakogar, naj je bival kjerkoli, in se prepričal, ksiko se vzgaja in v kakšni oskrbi je. Kot pravega človekoljuba si ga utegnU cesto videti, oprtanega z nahrbtnikom, na potu k svojim varovancem. že to mu ostavlja lepo hvaležnost. Priklicati pai si je v spomin tudi dogodke, ki so danes takorekoč že pozabljeni, kakor je bilo pozabljeno to že takrat, ko se baje pok. Levičnik na mestu predsednika deželne^'-* sodišča ni poteza] dovolj krepko za slovensko uradovsnje pri sodiščih na naših tleh. Takšen očitek ne bi bil mogel nikdar nastati, ako bi se slovensko pravništvo spominjailo časov pred Pražakovo jezikovno naredbo. Vprav, da izvede to uredbo nasproti upiranju nemških sodnikov, je poklicali minister Pražak takratnega okrajnega sodnike Levičnika v ju-stično ministrstvo. Tedaj so bili po vrsti po Levičnikovem nasvetu postavljeni slovenski sodniki. Levičnik je razmere deloma sam poznal, deloma se je obračal! na druge, med njimi v prvi vrsti na dr. Ferjančiža;. Ti stiki so postali še Intenzivnejši, ko je prišel dr. Ferjančič na Dunaj. Tedaj je zahajad Levičnik redno v družbo slovenskih politikov (Ferjančič, Šuklje, Majaron, ki je bil takrat še akademik in poročevalec »Slovenskega Naroda«, in drugi) in pozvedel pri njih za želje, katere je skušal brzo izvesti pri Pražaku. iNa ta način so zasedli Slovenci sodniška mesta in pripomogli, da se je PražaJtova jezikovna naredba Izvajala. Po Pražakovem padcu je postal tudi Levičnikov položaj v ministrstvu nevzdržen. Preden pa je odšel od tam, je sporočil slovenskim pravnikom še en ministrcHi nasvet. Ta se je tikal us.tanovitve slovenskega pravniškega glasila. Pražak je namreč nujno priporočil, naj, se osnuje taikšno glasUo, da bodo z njim tudi znanstveno podprte težnje po slovenskem uradovanju pri oblastvih. Tudi v tem je bil Levičnik posredovalec, čeprav se ustanovitve društva Pravnika in s tem zagotovitve novega pravniškegai glasila osebno ni udeležil. Kako se je ta stvar za-vršUa in koliko je tudi res pom.ogla, da so se izpolnile mnoge želje, ki so jih gojij:i naši predniki, je znano. Poudarjeno pa bodi, da je tudi pri tem, pa najsi samo posredno, udeležen pokojnik. Zato pa je zapisati tudi Levičnikovo ime v anale našega društva. Osebne vesti. Postavljeni so: za apelacijskega sodnika dr. S t o j-kovič Gašo (Ljubljana), za sodnike okrožnih sodišč Romih Božidar (Novo mesto), B r e 1 i h Ivan, dr. Prešeren Jakob, Orožen Fran, Baričevič Jože (Ljubljana), Savel j Anton in P a ki ž Silverij ¦236 Razne vesti (Novo mesto), Rade j Anton in Detiček Mirko (Celje); za starešini sreskih sodišč Jerman Jakob (Ljubljana) in Kacjan Anton (Novo mesto); za sodnike sreskih sodišč Tome Jože (Črnomelj), Polja-nec Franc (Višnja gora), dr. Obran Adolf (Gornja Radgona), dr. Gor up Milan (Gornja Radigona). Premeščeni so: okrožni sodnik Kovač Fran (Ljubljana), sreski sodniki Levstek Andrej (Šoštanj), Rus Jože, Bi do ve c Valentin (Ljubljana), dr. Berlic Leon (Ceilje), Punčuh Valentin (Konjice), ToreUi Albin (Radoivljica), Pance Vinko (Brežice), Za sodniške pristave so postavljeni: dr. Les kovic Stsmko in Perovšek Davorin (Ljubljana), Pippenbacber Dušan (Ptuj), dr. Planinšek Odon (Ptuj). Za državnega tožilca v Ljubljani je postavljen Lavrenčak Viljem. — Pri upravnem sodišču v Celju je postavljen zai predsednika dr. Bedekovič Janko. — Postavljeni so nadalje: za agrarnega višjega svetnika pri banski upravi dunavske banovine Osojnik Fram, za sreske podnačelnike Grabri-jan Mil-Oiš (Kočevje), Vidmar Vinko (Litija), Modrijan Boris (Maribor, levi breg), Deu Bogomir (Logatec), za politieno-upravna komisarja Cermak Fratnjo (banska uprava Ljubljana) in Bizjak Andrej (Radovljica), za policijska komisarja Woihinc MIlan (Jesenice) in dr. Fakin Josip (Ljubljana); zai banovinskega višjega finančnega svetnika Sirca Ignacij, za banovinskega svetnika Velikonja Narte, G r ai č n e r Ivan, za banovinskega pristava dr. P r e m r o v Boris (vsi v Ljubljani). — Pri! finančni direkciji 'vi Ljubljani je postavljen Kandare Emil za višjega finančnega svetnika. — Za javna beležnika sta postavljena Ušla k ar Ivan (Ljubljaina) in Mejač Anton (Vrhnika). — Odvetniško pisarno so preselili dr. SbrizaJ Teodor (v Mursko Soboto), dr. Mejak Ervin (v Gornji grad), dr. Veble Andrej (v Maribor), dr. Zupančič Adrijain (v Trebnje), izvrševanju odvetništva se je odpovedal dr. Kerschbaumer Rajnhold. — V pokoj sta stopila predsednik upravnega sodišča dr. P r e n j Ferdo in sodnik okrožnega sodišča Mlladič Anton. — Ostavko' na sruižbo je podal pristav ban-ske uprave dr. S e n k o v i č Milan. — Umrli so odvetnik dr. Brejc Janko, dvomi svetnik Tekavčič Ivan, sodnik M i k 1 u š Ivan, predsednik dež. sodišča '\i pok. Levičnik Albert, odvetnik dr. Novak Janže in javni beležnik C a r 1 i Anton. Poset jugoslovanskih pravnikov v Bolgariji. Ko so lansko leto potovali bolgarski pravniki na slovanski pravniški kongres v Bratislavi, jih je srbski del našega pravništva že na meji nad vse lepo sprejel in jih nato spremljal na pravniški zbor. S tem so bili vzpostavljeni med našim in bolgarskim pravništvom prvi intimnejši stiki. Poglobitev teh vezi med pravniki dveh sosednih in bratskih držav se je izkazala kot nujno potrebna. Poprijeli so zanjo letos Bolgari in pozvali naše pravnike, da posetijo med sodnimi počitnicami Bolgarijo. Pozivu se je odzvalo nad 90 pravnikov, ki so potovali! večinoma po Donavi do Vidina, od tam v iScfijo, kamor so prispeli 7. julija. Po dva dnevnem postanku v bolgarski prestoflnici so se odpeljali v RUski samostan, kjer so tudi prenočili, in se od tamkaj; vrnili dne 9. julija večinoma preko Sofije proti domu. Vsepovsod, kamor so došli, so bUi sprejeti tako od pravništva kakor tudi od prebivalstva z največjo prisrčnostjo in pristno slovansko gostoljubnostjo. Pravniških manifestacij so se udeležiie vse pravniške stroke (univerzitetni profesorji z rektorjem na čelu, sodniki vseh sodišč, odvet- Razne vesti 237 niki, upravni pravniki in vojaški sodniki), malo delegacijo naših pravnikov pa je sprejel v svojem kabinetu predsednik ministrskega sveta g. Kimon Georgijev in jih upcznal s sodnimi, upravnimi in ekonomskimi reformami, ki jih hoče izvesti bolgarska vlada. Kot prireditev, na katero je navezati sodelovanje med pravniki obeh držav, je navesti svečano pravno A k ai d e m i j o 'v Domu bolgarskih pravnikov v nedeljo, dne 8. julija. Velika dvorana doma je bila polna pravnikov in drugih gostov, ko je predsednik doma' g. A v r a m o v otvoril zborovanje. Z nad vse pomembnimi besedami se mu je zahvalil predsednik kongresa jugoslovanskih pravnikov g. dr. Polite o. Zatem je bilo dvoje predavanj. Profesor sofijske univerze dr. Fadenhecht je predaval o bolgarskem grajanskem pravu, beograjski profesor dr. Arandjelovič o jugosilovanskem s posebnim ozirom na načrt novega zakonika. Poset je navzlic naglici, s katero je bil organiziran pri nas in katera je marsikomu preprečila udeležbo, nad vse lepo uspel. Trdno smo prepričani, da poEJedice ne bodo izostade in da bodo dokaj, vidne že na našem skorajšnjem kongresu v Zagrebu. Na njem veljaj bolgarskim pravnikom, že dejansko sodelujočim, najprisrčnejši pozdrav. Odbor za pravniško sodelovanje s slovanskimi državami. Predsed-ništvo Stalne delegacije poljskih pravniških društev in ustanov in Pred-sedništvo odbora za mednarodno pravniško sodelovanje sta izbrala Odbor za pravniško sodelovanje s slovanskimi državami. DeJokrog tega Odbora bodi posebno: pomoč pri navezavanju stikov med pravniškimi društvi v Poljski in v drugih slovanskih državah, zbiranje in publiciranje izvestij o zakonodajnem delu, o znanstvenem in uradnem delovanju slovanskega pravništva, sodelovanje pri pripravi kongresov in pravniških sestankov, pomoč pri širenju spoznavanja Slovanstva med poljskimi ipravniki in spoznavELnja Poljske med pravniki drugih slovanskih držav. Za predsed-,nika novega nad vse koristnega odbora je bil izvoljen prof. Karel L.U-tostanski, dekan pravniške fakultete v Varšavi, za (generalnega tajnika Konrad Berezowski, sodnik najvišjega sodišča, za ostale člane pa sami ui|ledni varšavski pravniki. Graški sterilizacijski proces. V letih 1930 do 1932 se je dalo v Gradcu večje število moških oseb sterilizirati. Operacija je bila izvršena deloma tako, da so se semenski dovodniki podvezali (vasoligatura) deloma tako, da se je del semenskih dovodnikov izrezal (vasektomija). Operaterji niso bili diplomirani zdravniki. Sterilizacija je b^a izvršena iz drugih razlogov, ne zaradi zdravljenja. Državno tožilstvo v Gradcu je obtožilo vse osebe, ki so sodelovali pri teh operacijah, zbog hude telesne poškodbe (§§ 152, 155 a, 156 avstr. k. z.). Deželno sodišče v Gradcu pa je vse obtožence oprostilo. V razlogih na,vaja sodba: 1. da obtoženci niso ravnali v »sovražnem namenu«, 2. da jemlje privolitev oškodovane osebe zločinom zoper telo značaj protipravnosti in i3. da odvzame sterilizacijska operacija plodnost le začasno, ne pa trajno; z novo operacijo se namreč lahko plodnost zopet doseže. Zoper to sodbo je vložil idržavni tožilec pritožbo ničnosti (revizijo). O tej je razpravljalo kasacijsko sodišče na Dunaju dne 5. maja 1934. O tem procesu je bilo preteklo leto mnogo pisano v tujih, pa tudi v naših novinah. Sodba prvega sodišča je zbudila med pra'vniki nemalo začudenje; zato smo napeto pričakovali, kaj poreče v stvari vrhovna' instanca. Vrhovno sodišče je ničnostni pritožbi ugodilo. 2^8 Razne vesti prvo sodbo razveljavilo in vse obtožence obsodilo v smislu obtožbe; izločilo je le kvalifikacijo trajne plodne nesposobnosti. Sodba vrhovnega sodišča pobija najprej pravni nazor iprvega sodišča, češ da obtoženci niso ravnali v sovražnem namenu. Ta izvajanja so precej obširna, — sodba ima vsega skupaj 40 strani —, za nas pa niso zanimiva, ker naša zakonodaja ne pozna več indirektnega naklepa v smislu § 1, odst. 2 avstr. k. z. Bolj zanimiva so za nas razmotrivanja najvišje stopnje o tem, kako učinkuje privolitev na protipravnost sterilizacije. V tem pogledu pravi sodba, doslovno: (»...nesporno je, da je privolitev pri umoru brez učinka (po avstr. k. z.!); že zaradi tega je upravičen sklep, da privolitev tudi ne učinkuje odločilno, če ravna storilec zoper drugo osebo v drugem sovražnem namenu (i § 140, 152 avstr. k. z.). Posegi v telesno integriteto, izvršeni zaradi interesov, ki niso priznani kot pravni, so protipravni. K takim poseijom spadajo tudi iposegi, ki naj odstranijo plodnost v druge namene, kot v namen zdravljenja.« Čudno je, da ni v sodbi nobene ugotovitve o tem, zakaj so se dale prizadete osebe sterilizirati. Ali so bUe te sterilizacije neindicirane, ali so bile indicirane in kakšna je bila indikacija? Sodba ugotavlja le negativno, da se operacije »niso izvršile zaradi zdravljenja«. Ta ugotovitev pa je preozka. Le iz neke opazke v sodbi lahko sklepamo, da je šlo za socijahio indikacijo. Sodba namreč omenja, da je glavni obtoženec R. Grossmann (Pierre Ramus) že poprej razširjal letak: »Zakaj naj moški ustvarjamo otroke, ki jih ne moremo prehranjevati?« če so bile torej operacije Ce socijalno indicirane, je sodba pravilna. Kaj pa če so bile vsaj posamezne izmed teh operacij evgeniško indicirane? Zelo dvomimo, da bi bilo vrhovno sodišče obsodilo operaterje zaradi zločinstva hude telesne poškodbe, če bi bili prizadeti zahtevali operacijo le v ta namen, da ne prenesejo svojih dednih bcle2!ni na potomce. V takem primeru bi bilo težiko izkonstruirati protipravncst dejanja. Jaivnega interesa, naj se v takem primeru ohrani plodnost, tu ni, privatnega interesa pa tudi ni, ker se mu je prizadeti odpovedal s privolitvijo. In vendar sodba v tem pogledu ne ugotavlja ničesar! Dr. Avgust Munda, Primer prigodne polemike zoper sodstvo. Poslana nam je bila brošura ačelo slobodnog sudijskog uverenja u krivičnim parnicama« (založba »Novi svet« — Vranje, 168 strani), ki se bavi z neko sodbo sreskega sodišča v Leskovcu (apel. sod. Skoplje). Diplomirani pravnik Jovan Milenkovič je bil obtožen, da je dne 18. junija 1929 šofiral avto in povozil iz malomarnosti otroka do smrti, dasi je trdil in dokazoval, da ob času nesreče ni bil niti v avtu, ker ga je malo časa popreji' zapustil. Sodnik poedinec je razpravljal o tej stvari od 9. do 16. novembra 1932 in izdal sodbo z dne 16. novembra 1932. Obsodil je obtoženca na dva meseca zapora nepogojno. Ni nezanimivo, da se je tiskala v maju 1934 ta sodba, ne pa sodba nadrejenega apelacijskega sodišča. Toda zastran tega bi te brošure ne omenjal. Opozarjati hočemo le na priličen dokimient o tem, ikako se je uporaba predpisov Kp. v 1. 1932. v Južni Srbiji udomačila. Tu stoji n. pr. v sodbi, da se »obtoženec ne-imiestno brani«, da je »državni tožilec na glavni razpravi predložil sodišču dokaze, koliko davkov plačuje priča, da se podpre njegova verodostojnost«. Na kraju brošure je objavljeno pismo neke priče na obtoženca, češ: »Oprosti mi, bio sam mlad, pa se zakleo u krivo«, a Razne vesti 239 pismo je bilo odposlano mesec dni po omenjeni sodbi, i. t. d. Znamenita je izvedba priziva: predložila, sta ga dva branilca, drugouavedeni z dne 23. januarja ,1933 obsega v tisku 118 btrani. Vse to kaže, kakšnega pomena je bila zadeva za tisti kraj. Po prečitaaju tega priziva bi utegnil miarsikdo reči, da je biia stvar pred prvim sodnikom zares v stadiju ynon likjuet«. Za to bi pa pač radi izvedeli, zakaj ni bila tiskana še sodba apelacijskega sodišča, ki po izvajanjUi v predgovoru knjige prizivu ni ugodila. Razen tega bi si dovolili opozoriti, kako koristno delo bi opravil, kdor bi videl serijo lepih in pravilno obdelanih obtožnic, sodb, pravnih sredstev iz kazenske prakse, da bi služili za vzOTec. Taka izdaja vzorcev (š, la Amschl!) bi za prakso pomenjala mnogo več kot marsikakšne teoretske razprave... Dr. M. Dolenc. Prošnja na posestnike knjige: »Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije« (Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1934). V označeni knjigi sva našla o priliki prevajanja na srbski jezik še sledeče tiskovne in druge napake, ki naj se popravijo: Na strani 21., 3. vrsta od zgor. naj stoji: »Marijan« (ne: Fran). » 1» 27., 10. » » zdol. » » »po enakih dobah. (gl. tabelo: § 35., IV)« (namesto: »po treh mesecih«). » » 48., 1. » » » » » »ust.« (nam.: »voj. k. z.«). » (» 99., 20. » » zgor. » » »člen 1.« (nam. »člen 7«). » » 125., 6. » » zdol. » » »odst. 4.« (nam.: »odst. 2.«). » 1» 127., 13. » » » » » »člen 17.« (nam.: »čl. 16.«). » » 136., 15. » » zgor. » » »§ 43.« (nam.: »§ 42«). » » 139., 19. » » » » » »str. 142« (n.: »str. 149«). » 1» 145., 20. » » » » » »od« (nam.: »do«). » » 147., 10. » » zdol. » » ¦»§ 70.« (nam.: »§ 71.«) » » 156., 5. » » » » » »Aubrnski« (namesto: »Auburnov«). » 1» 159., 16. » » zgor. » » »str. 92« (nam.: »str. 99«). » 1» 159., 10. » » zdol. » » »od« (nam.: »do«). » 1» 161., 3. » » zgor. » » »§ 27.« (nam.: »§ 28.«). » ¦» 170., 18. » » zdol. » » »odst. 1.« (nam.: »odst. 2.«). » » 188., 13. » » zgor. » » za besedo: »začne«: po § 88. k. z.«. » » 286., 4. » » » » » »k. z.« (nam.: »s. k. p.«). » » 292., 4. » » zdol. » » »dolgo vrsto predpisov za de- likte« (nam.: »deliktov«). » !» 308., 18. » » zgor. » » »deliktni predpis« (nam.: »dellkt«). » ¦> 343., 1. » » » » » »sutenerstvo« (nam.: »sutl- nerstvo«). » 1» 352., 19. » » zdol. » » po besedi »let« še: »a po zak. o zaščiti drž. tudi dosmrtna robija«. » -> 376., 12. » » » » » po besedi »začne« še; »po odobrenju, odn.«. » » 388., 13. » » zgor. » » »voj. k. z.« (nam.: »k. z.«). 240 Razne vesti Hkratu si dovoljujeva opozarjati, da ni bil upoštevan zakon o zatiranju spolnih bolezni z dne 28. marca 1934, SI. N. št. 122'XXXI, SI. L. št. 387, ker je bil proglašen šele po dotiskanju knjige; besedilo v knjigi bi bilo treba izpopolniti v § 90., III., S 94., I., in zlasti v § 108. II., C, ker pride k § 399. k. z. še nov delikt, ki ga stori verski predstavnik (predstavnik civilnega oblastva), ako naklepno opravi poroko brez predpisanega zdravniškega potrdila. D. M., M. A. Pojasnila o taksah. O nekaterih spornih vprašanjih, ki so se pojavila ob uporabi novega zakona o sodnih taksah in izvršilnega pravilnika, je podalo finančno ministrstvo, oddelek za davke, obvezna pojasnila. 1. Takse v bračnih sporih. Finančno ministrstvo izrecno naglasa, da je bila z Zst. razveljavljena tar. post. 319 taks. zak., kolikor je stopil že v veljavo Grpp. (§§ 44/1, 45 Zst.). Taksa za tračne pravde se določa zato po predpisih, ki veljajo za pravde, v katerih se vrednost spornega predmeta ne da ugotoviti po drugih zakonitih določbah. V poštev prihaja določba št. 2, § 13 Zst., da se za take pravde jemlje vrednost spornega predmeta z zneskom 36.000 Din (pristojnost okrožnega sodišča). Ako je združen z zahtevkom na ločitev ali razvezo braka tudi alimenta-cijski zahtevek, potem je plačati takso za vsak zahtevek posebej, to je za čisto bračni zahtevek kakor za pravde z zneskom 36.000 Din in poleg tega še taksa, ki se izračuna po § 10/4 Zst. za alimentacijski zahtevek. Ni pa pravilno, plačati kumulativno takso od obeh zahtevkov po i 11, t. 1 Zst. Kar se tiče bračnih stvari v nepravdnem postopku, se naglasa, da tar. post. 319 taks. zak. zanje sploh ni veljala. (Razpis min. pravde z dne 28. marca 1934, št. 29.538.) 2. Takse, ako nastopajo s o s p o r n i k i. Po pripombi II. k tar. št. 6 Zst. se zvišuje taksa v sporih preko 3000 Din za odločbe, s katerimi se razsoja o zahtevkih več tožilcev (sospornikov), odnosno zoper več tožencev, za 10 % za vsakega sospomika, toda ne preko 100 %. Finančno ministrstvo pravi, da te določbe ni uporabljati samo, kadar izreče sodišče odločbo v obliki sodbe, marveč tudi, kadar jo izreče v obliki sklepa, odločbe, plačilnega naloga ali končnega sklepa. (Razpis min. pravde z dne 19. aprila 1934, št. 36.834.) 3. Takse za duplikate in njim priložene vloge. Finančno ministrstvo nadalje pojasnjuje, da je lepiti in uničiti taksne znamke (kolke) na samih duplikatih, triplikatih, to je na nadaljnjih izvodih sodnih vlog, ki se morajo predložiti po zakonu. Ker se smatrajo ti izvodi tudi za vloge, mora biti plačana in uničena tudi taksa na prepisih prilog, ki so priložene tem nadaljnjim izvodom. Takso ni plačati torej le za prilogo, priloženo za sodišče namenjenemu izvodu (običajno izvirnik), marveč za vsak prepis priloge. Kjer se posebna taksa za priloge ne plačuje, ako je izvirnik že sam zadostno kolkovan, je plačati takso za prepise po tar. št. 3 Zst. na samem prepisu. (Razpis min. pravde z dne 20. aprila 1934, št. 37.574.) Stečaj. Na pravnom fakulteta u Zagrebu raspisan je stečaj za mjesto univerzitetskog docenta za upražnjenu katedru Sociologije i statistike. Kandidati imadu do 15. septembra t. g. predati u Rektoratu svoje molbe obložene naučnim radovima, opisom života i dokumentima (§ 3 i 4 Zak. o činovnicima).