Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plaža in toži se r Ljubljani. — Uredništvo in oprava je t Ljubljani ▼ Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Leto XH. Ljubljana, 14. januarja 1931. štev. 2. Poštnina plačana v gotovini. Delajmo in na&vedujm&l Vsi naši gospodarji, tudi mlajši, prav dobro vedo, kakšno strahovito škodo nam je prizadejala dolgoletna svetovna vojna. Polje je ostalo do malega v celini, ker ni bilo ljudi, ki bi ga bili obdelali, ženske same pa tudi niso zmogle vsega; živino je pobrala vojska; orodje je rjavelo in trohnelo kje na dežju, gospodarska poslopja in hiše pa so razpadale. Pogled na take žalostne domačije za gospodarje, ki so se vračali iz vojske, ni bil nič kaj prijeten in spodbujajoč in marsikdo je prvo noč doma presneto slabo spal, ker je ure in ure premišljal, kaj bo in kaj in kako naj začne, da obnovi vse to žalostno razdejanje. Možem pa ni koncem koncev kazalo in preostalo nič drugega, kakor da so stopili skupaj, se pomenili, potem pa krepko in odločno prijeli za delo. Delali so očetje, delali so sinovi, delali so hlapci. Trpeli so in trudili so se dan na dan od svita do svita in pritrgovali so si najpotrebnejše od svojih ust, samo da so spravili svoje domove v red. Delati so morali vsi brez izjeme, kajti, če bi bil delal le eden, vsi drugi pa bi stali pri strani in so-mo gledali, uspeha ne bi bilo. Vse to so stvari, ki jih naši gospodarji še dobro pomnijo — vsaj od takrat do danes še ni tako dolgo! Prav tako kakor z našimi domovi se je zgodilo z našim javnim, ali recimo drugače z našim državnim gospodarstvom. Vojna je razdejala dosti državnih domačij. Propadla je stara Avstrija, Nemčijo in Ogrsko so oklestili na vseh straneh, Rusija se je zvijala v hudih krčih največje prekucije, kar jih pozna svetovna zgodovina. Pa tudi državam zmagovalkam kljub zmagi niso cvetele pos#)ne rožice. Velik del Francije je bil razdejan, ravno tako velik del Italije, popolnoma uničena in opustošena je bila naša Srbija. Na razvalinah opustošene Srbije in na razvalinah Avstrije je bilo treba zgraditi novo našo jugoslovansko državo — zgraditi pa je bilo treba takorekoč iz nič, prav tako kakor so morali naši gospodarji obnavljati svoje zapuščene in zanemarjene kmečke domove iz nič. Tu ni preostalo nič drugega, kakor krepko in odločno prijeti za delo, da se nova državna domačija čimprej in čim bolje uredi. Zalibog pa se je zgodilo, da niso hoteli vsi prijeti za skupno delo, kajti preveč je bilo še ostankov stare miselnosti v duševno starih ljudeh. Ti ljudje niso gledali na skupnost, ampak veliko bolj na sebe, kakor da bi se hoteli ravnati po starem našem pregovoru: Kadar hiša gori, grejmo se vsi! Namesto, da 1 bi ti popravljali, kar se je dalo popraviti, in gradili na novo, kar je bilo trebo graditi na novo, so ti nesrečneži trgali še zadnje ostanke starih tramov iz skupne državne zgradbe, tako da je nastala resna nevarnost, da se cela že zelo razmajana zgradba poruši. V najbolj kritičnem trenutku pa je le prišla rešitev in sicer z Najvišje strani: z znanim ukazom od 6. januarja leta 1929. je Nj. Vel. kralj Aleksander napravil konec dotedanjemu žalostnemu gospodarstvu in poklical vse, ki so dobre volje, na pošteno sodelovanje za ureditev države, ki za nas ni tuja država, ampak naša država, kjer ne gospodujejo nad nami več tujci, ampak kjer si mi sami »volimo vero in postave«. Vsak pravičen in nepristranski opazovalec razmer mora priznati, da se je po 6. januarju 1929. za ureditev države mnogo storilo. Zalibog pa ne gre drugače, kakor da se država da opravljati samo s trpljenjem. Ali mar naši gospodarji niso tudi mnogo trpeli in stradali, žrtvovali vse mogoče prijetnosti in udobnosti, predno so pripravili svojo domačijo? Tako je tudi z obnovo in ureditvijo države. Res je, da davki niso posebna prijetnost — in res je tudi, da marsikaj še ni tako urejeno, kakor si to vsi želimo, ampak ravno tako je tudi res, da napredujemo na bolje. Plodovi tega napredka prav gotovo ne bodo izostali in če jih ne bomo uživali na celi črti mi, jih bodo pa naši otroci in potomci, ki so tudi kri od naše krvi. 'Opazujemo pa žalibog, da nočejo sodelovati pri obnovitvi in ureditvi države vsi, kakor bi to bilo potrebno v interesu nas vseh, ampak mnogi stoje pri strani in potuhnjeno čakajo, kaj bo. Taki ljudje pa, ki ne delajo, Horvat Pavle: Ko je Njegovo Veličanstvo, naš modri kralj Aleksander opazil, da so se politične stranke spozabile v svojih državljanskih dolžnostih in so v svoji strastni zaslepljenosti tirale državo na rob propada, je z energično gesto in spretno roko napravil konec nesposobnemu strankarstvu ter s svojim aktom z dne 6. januarja 1929 ustvaril nov političen kurz v naši državi. S tem preudarjenim činom je naš vladar ukinil narodno zastopstvo ter stopil v neposreden stik s svojim narodom,. ter v zgodovinskem manifestu pozval ves jugoslovanski narod kakor tudi vsakega posameznega državljana, da mu pomaga pri ureditvi Jugoslavije. Kraljevski manifest je našel popolen odmev širom naše lepe domovine in to med vsemi sloji našega naroda. Sledili so mu najboljši in najbolj požrtvovalni možje-državniki, katerim je vladar poveril in zaupal odgovorne državne posle. Zvesti svojemu kralju, skrbno zasledujemo potek dnevnih dogodkov , in ker se zavedamo zgodovinskega razvoja naše države, se od srca radujemo, ko vidimo, da se iz vseh ampak samo od strani gledajo in čakajo, kdaj bodo mogli zopet puliti tramove iz skupne državne zgradbe za svojo lastno, mogoče celo za svojo osebno korist, so pa največji škodljivci državne skupnosti. Mi pa, kar nas je dobre in. poštene volje, smo prepričani, da tisti omahljivci in politični špekulanti ne bodo dosegli svojih namenov. Ti ljudje namreč mislijo in računajo na to, da se bodo povrnili zopet stari »lepi časi«. Mi pa pravimo: To, kar je bilo, se ne vrne nikdar več! Iz naravoslovja vemo sicer, da se stara drevesa odmikajo, iz njihovega semena pa rastejo nova, ki so navidezno ravno taka, ampak v resnici so drugačna! Kar je preteklost pobrala in pokopala se ne povrne nikdar več in ravno tako se stari časi ne bodo vrnili nikdar več! Danes nastaja nova doba, razvitka nove dobe pa ne more preprečiti nobena sila na svetu, tudi mi ne, še manj p? razni omahljivci. Zgodovina nam kaže. d" neizprosno kolo časa vsakega pomandra, kd^r hoče to kolo zavreti nazaj. Mi pa se nočemo dati streti, ampak h očemo živeti. Zato pa smo odločno pripravljeni, da z vso močjo sodelujemo pri ureditvi naše države in našega skupnega doma, ki bo pač tak, kakršnega si bomo zgradili. Ce bomo pa stali ob strani in samo od daleč gledali, kako grade drugi naš skupni državni dom, se ne bomo mogli kasneje nič pritoževati, če ne bomo dobili v novi zgradbi najlepšega stanovanja. Zgodovina nas uči, da je sodelovanje pri javnih poslih bilo še vedno naj bolj e* m M mty 9-r* ' delov naše domovine vsak dan javljajo novi narodni delavci, sveže sile, nove moči, ki jim je država nad vse in ki so se odločili, da s skupnimi močmi pomagajo našemu vladarju pri ureditvi in razvoju države, konsolidaciji in napredku Jugoslavije. Ves jugoslovanski narod se giblje, vsi. ; narodno čuteči javni delavci se oglašajo k ! sodelovanju, zato tudi naše prekmursko ljud-i stvo nesme zaostatl, da ne bi imelo svojega J deleža pri tem velevažnem zgodovinskem trenotku. Odzovimo se torej vsi pozivu našega dobrega kralja, ki nas želi in hoče videti pomirjene in složne pri skupnem delu za pro-cvit.in blogostanje vsega jugoslov. naroda. Odzovimo se! Odstranijo naj se vse zapreke, ki, so onemogočale skupno in složno delo! Proč z osebnostmi! Zavedajmo se, da je ravno^ nesrečno, zaslepljeno strankarstvo upro-paščalo celokupen narod! V interesu velike jugoslovanske ideje, države in naroda je nujno potrebno, da se vsi iskreno nacijonalno čuteči narodni delavci v našem lepem Prekmurju čimprej e sestane-mo, sporazumemo in združimo, da bomo la- Složne na dele za im napredek JagosI viie? hko složno s skupnimi močmi delali v smislu proklamacije Njegovega Veličanstva kralja za konsolidacijo, uspešen razvoj in vsestranski napredek naše lepe domovine, velike Jugoslavije. šele takrat pokažemo v resnici, da se zavedamo svojega narodnega osvobojenja iz tisočletnega robstva, da smo hvaležni sinovi svoje prave, lepe domovine matere Jugoslavije, da se sveto zavedamo svojih državljanskih dolžnostih do domovine, kralja in naroda. V praksi, z delom pokažimo, da smo voljni za obči blagor domovine posvetiti vse svoje sile in moči napredku našega naroda, da smo pripravljeni žrtvovati svoje najdražje na altar domovine. Složni in z združenimi močmi pokažimo celemu svetu, da smo zanesljivi čuvarji in zve ta straža velike jugoslovanske ideje na severu naše države. Posebno v našem lepem Prekmurju je potrebno, da skupno, složno in aktivno sodelujemo pri konsolidaciji naše države, da se ta vsestransko opomore in dvigne do take visoke stopnje, da bo vsem drugim narodom služila za vzgled in posnemanje, sebi in incija-torju tega napredka — našemu junaškemu kralju pa v nevenljivo čast in spoštovanje. Torej še enkrat: Složno na delo! živel Nj. Vel. kralj uj edinitelj, rešitelj in voditelj Jugoslavije-! živel predsednik kraljevske vlade g. gen. P. živkovič! živel ban Dravske bonovine g. dr. Drago Marušič! živela enotna, velika in močna Jugoslavija! V. J—r.! Če napredu/eme? V zasebnem življenju — v javnem življenju — v svetu. Tako smo se ob novem letu boječe spraševali, ko smo sestavljali razne bilance. Kmetovalci običajno ne delamo novoletnih računskih zaključkov s peresom v roki (a je — vsaj za en del — tudi bolje, da jih v današnjem žalostnem položaju ne pričnemo, ker bi se nam sicer ježiM lasje), kljub temu pa delamo take račune kar na pamet — med rednim delom. Kdo še ni premišljeval, ko je delal na polju, odnosno v hlevu pri živini: koliko je dosegel pri svojem neprestanem prizadevanju, a še večkrat, koliko mu bo to mogoče doseči v bodoče? Vsakokrat, ko tako premišljujemo, se sicer v zadregi nehote popraskamo za ušesi, vendar pa se nam končno le zazdi, da smo z dobro voljo, pridnim delom ter prirojeno vsestransko štedljivostjo kljub najraznovrst-nejšim neprilikam v marsikaterem pogledu le napredovali. Ne opazi se to vidno že v enem dnevu, pa tudi v mesecu se naš napredek ja-ko malo pozna; v določnejših potezah pa se isti odraža v letih in desetletjih. Ako bi torej že v kratkem času iskali uspeha, bi razočarani obupali; ko pa vztrajamo v le sebi lastni potrpežljivosti in žila-vosti, pa se le korak za korakom približujemo svojemu cilju. Kakor v zasebnem, tako velja ta praktična izkušnja tudi v javnem življenju. Ako bi n. pr. našo lastno državo hoteli imeti prvi dan, ko se nam je ta vroča želja porodila, bi prav gotovo podlegli obupu; ko pa smo neprestano delali za tem ciljem — pa če se nam je isti videl še manj dosegljiv — pa smo ga konečno le doživeli uresničenega. Morda v njej še nimamo vse tako urejeno, kakor bi želeli — in prav je, da neprestano stremimo k izboljšanju — a z dobro voljo ter vztrajnim delom bo tudi ta cilj prej ali slej dosežen. Pa poglejmo še dalje v svet. Ali se še ne spominjamo, kako se nam je vojna še nedavno zdela nekaj neizbežnega, nekaj, kar se na noben način1 ne da preprečiti. Pa so se dvignili državniki ter osnovali mednarodno organizacijo »Društvo narodov«, katera naj bi imela predvsem namen, delati priprave za tem, da se vojna v 'bodoče vsekakor otežkoči, ako ne sploh onemogoči. Sicer se je doslej ves rezultat neštetih zasedanj še bore malo približal gorajšnjemu plemenitemu namenu, vsled česar se je tej organizaciji pogostokrat očitalo, da je ona le slepo orodje gotovih nečloveških stremljenj držav, kakor tudi posameznikov, ter le pesek v oči varane javnosti, toda — vojne kljub resnim zaplet- om neprestanim vsestranskim pripravam le ni. Torej ta ustanova le utegne biti potrebna. Prav zadnje dni se zopet z velikim zanimanjem pričakuje — kakšen bo odmev te ustanove na uvodni članek »Kolnische Zei-tung«, kateri je prinesel te dni uvodni članek, v katerem tolmači in propagira novo idejo, idejo, katero smo še pred kratkim zapisali tudi mi (kar priča, da ne mlatimo prazne slame in da smo včasih tudi originalni) in katera obstoji v tem, naj bi z glasovanjem človeštvo samo odločilo, je li za mirno poravnavo medsebojnih sporov in s tem za pre-okret iz današnjih žalostnih razmer v splošno blagostanje ali — za vojno! Ta list zastopa stališče, naj nemški zunanji minister dr. Ourtius že na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov zahteva, naj se pripravi vse potrebno, da se ta ideja tudi praktično izvede. Ako bo ta lepa in prepotrebna misel uresničena, potem je na dlani popolnoma novo življenje. Saj je znano, da so vsi narodi siti vojn do grla, pokazalo pa se bo istočasno tudi žalostno dejstvo, da je odgovorna za vsa dosedanja klanja in nepopisna uničevanja le peščica diplomatov in raznih vojnih life-rantov. Že v naprej je namreč jasno, da bi se vse človeštvo — potom svobodnega glasovanja seveda — brez dvoma izjavilo za mirne poravnave v duhu pravičnosti in vesti; jasno pa je tudi, da se bo pri tej priliki pokazalo, kdo je in bo oviral to lepo zamisel. Končno ta list apelira na vse dobro misleče, da se z dušo in srcem pridružijo tej akciji ter jo z vsemi močmi podprejo. Saj utegne prinesti popolen preporod današnjim nevzdržnim razmeram, katere je prav to večno pripravljanje za nova pokolja pripravilo tako daleč, da prehajamo iz ene krize v drugo — človeštvo pa, mesto da se ugodno razvija in vsestransko napreduje, moralno kakor mate-rijalno propada. Tudi v tem poglledu torej moremo zabeležiti znaten napredek Sin naša topla želja je, da bi že v prav kratkem času mogli poročati nestrpno pričakovano vest — da je postala vojna le zgodovinski primer človeške slabosti. iz afrika, močno blago h Din 26O — žimnate modroce, pe~ resnice, mreže, cvilh in žimo, posteljne odeje kupite najceneje pri RUDOLF SEVER-iu LJUBLJANA, MARIJIN TRG Kraljica Marija. V petek, 9. t. m., je cela Jugoslavija na prav prisrčen način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, vzor jugoslovanske matere, ki se je vsa posvetila svoji visoki družini in vzgoji treh kraljevičev. Slovenci smo se tega dne še prav posebno radovali, ker prebiva kraljica vsako leto v najlepšem času med nami in smo od blizu spoznali Njeno dobroto in toplino Njenega srca. Ves jugoslovanski narod je poslal ta dan gorečo željo k Bogu, da bi čuval nad kraljico Marijo za srečo Njenega vzvišenega doma. Franc Flego f. V Buzetu v Istri je na dan Božiča umrl posestnik Franc Flego, znani istrski kmečki narodni voditelj in borec za kmečke pravice. Že kot mladenič se je pok. Flego začel potegovati za kmečke in narodne pravice, potoval je od vasi do vasi, zbujal narod in ga organiziral. Buzetska in druge okolne občine so bile svoj čas vse v rokah par italijanskih trgovcev, uradnikov in italijanašev. Z nacijo-nalno probujo naroda se je sčasoma vfee to spreobrnilo. Pok. Flego je bil prvi buzetski hrvatski župan. Ko so ga ustoličili kot župana, so Italijani postavili sredi trga pisalno mizo s črnilom in peresom, k mizi pa privezali osla in prašiča. Osel je imel pomeniti kmeta, prašič pa Hrvata. No, pok. Flegota ta žalitev ni prestrašila, delal je in delal neumorno dalje za svoj kmečki narod, ki ga je izvolil še večkrat za župana in deželnega poslanca. Po preobratu so mu Italijani internirali sina župnika Ivana v Sicilijo, kjer je kmalu na to umrl vsled pretrpelih muk in žalosti. Pok. Franetu so Italijani parkrat zažgali njegovo domačijo in le hitri pomoči hvaležnih kmetov se ima zahvaliti, da ni popolnoma pogorel. Pokojnega so dobro poznali vsi kranjski gostilničarji in vinski trgovci, ki so hodili svoj čas kupovat vino na bužeščino in motovun-ščino ter ga hranijo v najlepšem spominu. Slava istrskemu kmečkemu prvoboritelju in trpinu. Katastrofa škotskega ekspresnega vlaka. Brzvolak, ki vozi iz Londona v Edinburg (glavno mesto Škotske) in ki ga imenujejo »leteči Škot«, je skočil blizu postaje Carlisle iz tira. Lokomotiva in več .. ■vagonov se je prevrnilo čez nasip. Štirje potniki so mrtvi, okrog 50 pa jih je težje ali lažje poškodovanih. Naša slika nam kaže, kako pospravljajo progo. Izumitelj »večnih« vžigalic dr. Ferdinand Ringer. Dt. Ferdinand Ringer je izumil takozvane »večine« vžigalice, ki se prižigajo tako kakor navadne vžigalice. Posebnost teh vžigalic je pa ta, da se vsaka prižge skoro 600 krat. »Večne« vžigalice so narejene v glavnem iz liste tvarime, iz kakršne je narejena navadna vžigalica, primešana je pa še posebna snov, ki napravi vžigalico nezlomljivo in jo je mogoče takoj ugasniti. Nove vžigalice ne bodo menda nič dražje od sedanjih. Če bi nove vžigalice imele za posledico padec dohodkov vžigaličnih kapitalistov, potem »večnih« vžigalic ne bomo kmalu videli. Letalka Amy Johnson mlada, komaj 20 let stara letalka, je z aero-planom poletela iz Anglije v Avstralijo. Angleška plavalka Mercedes Gleitze, ki je preplavala morsko ožino med Francijo in Anglijo. Nedavno je dosegla nov plavalni rekord z nepretrganim plavanjem 42 ur. Angleška paroplovna družba »Cunard-line« gradi največji parnik sveta. Parnik bo dolg 330 metrov, veljal pa bo skoro dve milijardi dinarjev. Slika nam kaže model parnika. V Newyorku so dogradili najvišjo palačo na svetu, ki ima 85 nadstropij in je visoka 303 metre. Na levi strani naše slike vidimo ogromno stavbo, ki se mogočno dviga nad ostalimi newyorškimi nebotičniki. Anglija gradi največji parnik sveta. Izpod Sv. Katarine nad Medvodami. Dolga se že nismo oglasili iz našega zapuščenega. kbta, a ne radi naše brezbrižnosti, temveč smo skoraj obupali o svoji usodi. Pisarili smo in prosili in se tudi pritoževali zaradi zanemarjenih voznih potov in ločniške občinske ^este že več let sem, a vse je bilo zaman. Niti odgovora nismo dobili, čeprav smo priložili kolek. Slišali smo nekaj o kuluku, ki bo zadel vsakega kmeta in ne samo hribovce, ki smo ga itak že dovolj imeli na svojih voznih potih. Vse pa kaže, da brez tlake ne bo niti občinska cesta popravljena. Z imenovano občinsko cesto se ne skrbi tako kakor za druge. Dočim se občinske ceste v ravnini vedno popravljajo in Vzdržujejo, za katere moramo tudi hribovci enako prispevati, se pa ločinska cesta povsem zanemarja. Ta cesta je v tako žalostnem stanju* da rabimo cel dan, preden moremo do župana in nazaj. Mesto, da bi peljal celo klaftro drv, jih mora spraviti v dolino komaj polovico. Za naše razmere tiči v tem poglavitni vzrok kmetske krize. Pridni smo in se trudimo, a na tak način ne more nikamor ne kmet, rte gostilničar in ne bajtar. Vsi trpimo radi slabe ceste. Kje tiči vzrok, da županstvo tako zanemarja našo cesto. Tuhtamo in ugibamo, poprašujemo se in tarnamo drug drugemu. Odločili smo se, da se pritožimo naravnost gospodu banu in mu obrazložimo naše težave. Saj ima občina vendar dovolj dohodkov iz lovske zakupnine, iz davkov in doklad. Če pa to ne zaleže, naj naložijo še nekaj za našo cesto. Nastavijo naj cestarja, ki bi vsak teden po 2 do 4 dni popravljal in urejeval to vesto. Še zadnji poskus bomo naredili, če se nam bo posrečilo. V gospoda bana imamo popolno zaupanje in od njega pričakujemo pomoči v naših cestnih zadevah. Tomišelj pod Krimom. Fantje in dekleta so nas potom plakatov vabili k igri »Divji lovec«, ki se je uprizorila 11. t. m. v tukajšnji šoli na šolskem odru. Ni to prvič, da igrajo šoloodrasli, ker smo vajeni vsako zimo gledati izobraževalno delo naše šole. Vendar pri tej igri je bila ta posebnost, da si je mladina igro sama izbrala, vodila vaje in uredila vso uprizoritev popolnoma samostojno. S tem je pokazala in dokazala, da je za samostojna dela usposobljena in sposobna. Da je to res, je pričala nabito polna obširna šolska soba vnetih poslušalcev popoldne in zvečer. Bil je to praznik vesfelja in lepega dela. Mladini je čestitati, ker je dobro in resno igrala. Celoten utis ni bil diletantski, temveč izraz miselne volje in njenega doživetja. Drugi vesel pojav je kmetsko nadaljevalna šola. Letos se nadaljuje in pridno hodi mladina zvečer po na-daljno naobrazbo v šolo. Odrasli pa bomo nadaljevali z nedeljskimi predavanji iz kmetijstva po strokovnjakih iz Ljubljane. Tako pozabljamo na gospodarske težkoče, ki nas tarejo. Letos smo kmetje prodali malo in še to po zelo nizkih cenah. Želimo si učvrstitev cen, predvsem je naša želja, naj ljubljanska občina zniža obdavčevanje naših pridelkov. O tem se je že pisalo v našem listu in naša želja je, naj se to uresniči. Mestna občina naj skliče zastopnike okoliških občin, ter sporazumno ukrenimo ublažitev teh vprašanj. škocijan pri Turjaku. Recimo hvala bogu, da smo preživeli minulo leto tako srečno. Ni nas pobožala božja roka, kakor neke kraje. Ko kmet postavi mejnik in pravi, do tukaj bom gnojil, da bo lepo rastlo. Ravno tako moramo' napraviti mi. Sedaj je začetek novega leta, bratje in sestre, stopite na delo in agitirajte za naš Kmečki list, da nas bo lepo število, ki črpamo iz njegovih bogatih naukov in da bomo s ponosom gledali na naš napredek ob koncu leta. Ni se treba bati, če ti kdo govori, da boš prišel v pekel, ker bereš ta list. Le pogum, saj Kristus ni bil strankar, ne pa-j litik, temveč je učil nauke večne resnice; kar ! je pa na zemlji, je pa vse minljivo in vse člo-I veško delo. Seveda se še dobi kakšen zaostali in zapozneli srečnež, ki ne more pozabiti starih časov. Tudi te bo čas ozdravil. — Kakor čujemo, se bo v škocijanu kmalu nekaj veselega ustanovilo. To vest bomo lepo pozdravili. Za danes je ne bomo še povedali, temveč jo bomo prihranili za drugič. Bled. V noči sv. Treh kraljev je nenadoma preminula vzorna žena, mati, gospodinja Jera Vester, soproga obče poznanega in splošno priljubljenega posestnika Janeza Vester p. d. Daneja. Kratka bolezen je v naglici zrušila močno kmečko ženo. Pogreb, ki se je vršil 8. t. m. na Blejsko pokopališče, je pokazal ob veliki udeležbi, da e v resnici umrla dobra mati. Vsem sorodnikom, sinu Ivanu in Jožetu, posebno pa užaloščenemu soprogu naše iskreno sožalje. Cadran. čebelarska podružnica in sad j ar -skovrtnarska podružnica za srez Konjšički imata v nedelo, 18. januarja 1931, prva ob 9., druga ob 10. uri v tukajšnji šoli svoja občna zbora z običajnim sporedom. Nato slede sadjarska strokovna predavanja gg. M. Levstika iz Celja in Fr. Goričana iz Višne vasi. čebelarji, sadjarji,: kmetovalci — pridite! Podzemelj. Kakor v onih starih časih, po katerih si še nekateri želijo, čeprav nas je že velika večina, ki smo veseli, da se nikdar več ne vrnejo, tako so pričeli gotovi ljudje pri nas agitirati za časopisje. Katoličani naj berejo samo Domoljuba in iSlovenca, vsi drugi listi so pohujšanje vere, najbolj seveda Kmetski list. Sedaj pa poglejmo resnici v oči. Poznam čitalce Domoljuba, ki tako preklinjajo da se ljudje zgražajo, poznam jih, ki ne hodijo k maši. Mi pa, ki beremo Kmetski list, hodimo k maši in prejemamo sv. zakramente. Že dolgo let sem naročnik Kmetskega lista, pa nisem še nikdar čital, da ni treba hoditi k maši ali kaj podobnega. Če te stvari danes slišimo, potem moramo še stokrat bolj hvaliti novo stanje, ko je strankarsko nasilje strto in poteptano v prah. Če bi danes dovolili Strankarsko gonjo, bi se kmalu spremeni'o vse v pekel. Sedaj pa hvala Bogu težko pridobljenega miru ne morejo porušiti. Kozje. 4. januarja je bil razglašen davek na samce in o davčnem osvobojenju tistih, kateri imajo devet ali več otrok. Sedaj se šele vidi, kakšno pažnjo posvečajo sedanji zakonodajalci napram kmečkemu stanu. Na deželi so najbolj obdarovani z številnimi otroci. Sv. Barbara v Halozah. Radi denarne in gospodarske krize, od katere trpe naše vinorodne občine, ne moremo dalje molčati, ne da bi pokazali na nekatere vzroke. Pred šestimi leti se je zgodila v tukajšnji občini nesreča, ko je padel nekdo čez škarpo, ker ni bilo ograje. Občina je morala plačati menda 26.000 Din odškodnine. Zato se je zvišala trošarina in občinske doklade. V dveh letih je bila svita pokrita. Gospodarstvo občine je bili dobri vodeno in je bilo v letu 1927 okoli 10.000 Din prebitka, ki je šel v dobro prihodnemu preračunu. če se na to oziramo, vidimo da ima občina mnogo virov dohodkov. Saj je v občini 6 gostiln, dva mesarja, več obrtnikov, toda vsled krize bi bilo treba nujno proračun znižati, da se položaj še bolj ne poslabša. Tudi pri šolskem proračunu je treba štednje. Danes nas ne tarejo državni davki, ki so ostali enaki, temveč nas najtežje prizadevajo občinske doklade. Proračuni naj bi bili verna slika našega gospodarstva. V dohodkih smo nazadovali za 75%, zato bi se morali tudi proračuni . sorazmerno znižati. Kdor tega ne bo vpošteval. bo krizo še pojačal. I. D. Sv. Jurij ob Ščavnici. Radovedni smo pričakovali zborovanje »Kmečke zveze«. In res, kaj vidimo? V nedeljo dne 4. januarja t. 1. smo nepričakovano zagledali g. Vesenjaka in tajnika »Kmetske zveze«. Prišel je tudi g. ing. Simonič, profesor na vinarski šoli v Mariboru. Na zaprepaščenje vseh trezno mislečih kmetov, kaj smo videli in culi. — Na prvem mestu sploh ne vem, ali je to po 6. januarju dovoljeno. Potem pa: »Lastna vest tega ne dovoljuje nobenemu človeku, ki mu je mar kaj naša draga Jugoslavija; najmanj pa je to ljubo kmetu, ki se je komaj rešil te strašne uničujoče politike«. Z demagogijo so udarjali ti gospodje na verski čut kmetov. V času, ko so udarili 8. decembra 1930 v Zagrebu zgodovinski temelj jugoslovanske kmetske vzajemnosti, naenkrat pridejo ti gospodje in pod okriljem Kmetske zveze in strokovnega predavanja nagovarjajo kmetsko ljudstvo k tistemu, kar kot dobri Slovenci in Jugoslovani nočemo. S staro preteklostjo smo enkrat za vselej hoteli obračunati — zavedajoč se, da smo mi kmetje steber države, da smo kmetje tisti — če bo treba — ki bomo branili Kralja in državo. Globoko se zavedamo kraljevih besed: »Vas je vse« — zato hočemo tudi te besede spoštovati pred celim svetom in lastno vestjo. Vas hoče dati vse našemu dragemu kralju, naši Jugoslaviji, svobodna pa mora biti tistih neznosnih starih politikarjev, ki še danes ne uvidijo, kako strašno so škodljivi državi in narodu. V nedeljo so ti gospodje kar naravnost trdili, da je vse ugodnosti, ki jih je napravila ! vlada za kmetovalca v prvi vrsti dosegla tista »Kmetska zveza«. Še več, trdili so celo, da je glavna zasluga, da dobimo kmetje zbornico »Kmetske zveze«. Iz celega govora tajnika »Kmetske zveze« je zvenel po starem na-! vdahnjen govor, pozival je kmete, naj se vpišejo v »Kinetsko zvezo«, jasno je povedal da je to tista zveza, ki je prej obstojala, samo da je sedaj nepolitična. Vprašam celo kmetsko javnost: Ali nam poTeg*">>KmeTske žbor-nice« kot stanovske politične ustanove in strokovne Kmetijske družbe še treba kaj!0 Vsakemu bo prišel samo en odgovor, lo "ič^n sklep: »Ne«. Toliko v vednost v«s«rn kmetovalcem. Naj bodo čuječni vsi, ki skrbe 7a mir v deželi in ki so poklicani, da se preteklost ne vzdržuje naprej v škodo jugoslovanskega pokreta. —n—c. Sedlarjevo. Kmečka zveza razpošilja na razne ljudi nekake tiskovine in okrožnice na katere jim naj bi napisal njihov zaupnik informacije o občinskih proračunih za 1. 19°0 in 1931. Zelo smo radovedni kdo je pooblasti1 Kmečko zvezo, da ima pravico iskati take ro-datke Kdo je sploh ta Kmečka zv~za? Tn z tkni potrebuje take informacije in kai 'f> ploh b igaio upravna ravnanja občin S : moraio vpndar občine proračune in račun-predlagati kraljevski bonski upravi v odobri tev in ne neki Kmečki zvezi. Zanimivo je pa še to da agenti te Kmečke zveze obletavajo zlasti one trdne km^čk^ može, ki niso bi'i prioadniki bivše SLS. Vse to je treba razčistiti. ker to m dovoljeno no 6. januarui. Ljudje na deželi smo siti njihovega početja. Orlavas. Naše društvo kmetskih fanto-in dekM »Zimzelen« je otvorilo 6 tedenski nrosvetni tečaj ki se je pričel 5. januaria. Pri nipm sodelujejo sami člani in članice. Vr-se trikrat na teden ob večernih urah Po učujejo se naslednji predmeti: Zadružno pravo manično pravo, trgovinstvo, promet, živi-j noreja, sadjarstvo poljedelstvo, gospodinj-j stvo računstvo, zemljepis, korespondenca, slovenščina in ročna dela. Po prosvetnem te-čaiu se bo priredil tudi 7 dnevni prikroje-' valni tečai, katerega bo vodila strokovna učiteljica iz Ljubljane. Tečaj se bo pričel 23. februarja t. 1. Udeležila se ga bodo lahko tudi i dekleta izven društva. One. ki se za tečaj za-j nimajo, naj se prijavijo društvu do 1. febru-I arja. _KMETSKI LIST ftadnfah v Ljubljani. Komandant 40. polka polkovnik Cvejič blagoslavlja i žitom badnjak. Sežiganje badnjaka v kolesarskem bataljonu. Pravoslavni verniki imajo lepe božične navade, ki jih drže tudi vojaki. Tudi letos, kakor vselej so proslavili vojaki svoj badnji dan v Ljubljani. Z godbo, okrašenimi vozovi in konjeniki so krenili v Tivolski gozd po badnjak, to je po hrastove vrhove, ki so jih lepo okrasili in se nato vrnili v mesto. Vsaka vojaška edinica je imela svoj badnjak. Sprevod je najprej krenil h komandantu dravske divizije, kjer so 1 ili vojaki pogoščeni. Od tu je šel sprevod v vojašnico vojvode Mišica, kjer je pravoslavni prota badnjak blagoslovil. Ko so blagoslovili badnjak še komandanti posameznih edinic, so jin odpeljali vojaki k svojim edinicam. Kmeisko gibanje v Švici. Zakaj se je začelo gibanje. švicarski kmetje so v osmem desetletju preteklega stoletja preživljali težke dneve. Takrat je zašla vsa poljedelska produkcija, ki se je v glavnem omejila na pridelovanje žita, v težko krizo radi velike konkurence ameriškega žita, ki se je v velikih količinah pojavilo na evropskih trgih, žitne cene so silno padle in vsled tega je bila poljedelska produkcija dan za dnem pasivne j ša. Nagli razvoj industrije so pospeševale visoke delavske plače, zaradi katere okolnosti so kmetje jeli zapuščati svoje domove in postali delavci. Na ta način je kmalu prišlo delavstvo do vplivnejše vloge v javnem življenju Švice ter se v boju za svoj dobrobit kmalu znašlo v vrstah sovražnikov kmeta. Vse to je povečavalo ekonomsko krizo kmetskega stanu, ki je rodila težke socijalne posledice. Ko so kmetje videli, da je njih gospodarstvo pasivno in, da vsak mestni delavec z manjšim trudom in trpljenjem bolje in lažje živi, kot katerikoli kmet, so začeli v velikem številu zapuščati zemljo in gospodarstvo ter se seliti v mesto. Najmočnejši padec kmetskega stanu v Švici se opaža med leti 1880 do 1888. Padanje kmetijstva se opaža še tudi pozneje vse do začetka tega stoletja, vendar se je v odstotkih manjšalo padanje od leta do leta. Industrij alizacij a Švice bi dovedla morda celo Švico do popolne katastrofe. Vsa držav-no-gospodarska politika se je vodila v pravcu pospeševanja industrije in nje delavstva, a zapostavljala kmetski stan. Ako bi se nadaljevalo z industrij alizacij o dežele, bi moralo neizogibno priti do popolnega uničenja poljedelstva in poljedelske produkcije. Kmetski stan je dovolj zgodaj sprevidel, kakšne katastrofalne posledice bi nastale zanj, če bi se razmere še naprej razvijale v tem pravcu. Prišel je do spoznanja, da mu ne sme biti pridelovanje žita glavna in edina panoga gospodarstva, videč, da ne more vzdržati ameriške konkurence. Nadalje si je bil na jasnem v tem, da se mora v slojem gospodarstvu posluževati tudi pridobitev napredka moderne agrarne tehnike in si prizadevati, da zboljša in poveča produkcijo. Kmetsko gospodarstvo bi se moralo napraviti produktivnejše, zvišati cene kmetijskim proizvodom, znižati pa cene kmetijskim potrebščinam. Vsled tega se je vedno bolj kazala potreba, da se tudi kmetski stan organizira, kakor delavstvo in drugi stanovi, da zamore uspešnejše nastopiti v javnem življenju. Prvič se je tako gibanje pojavilo leta 1833. med kmeti v okolici Ziiricha. V tem kraju so bila tudi ustanovljena prva kmetska društva. To gibanje pa je ostalo — vsaj v prvem začetku — neopaženo in brez vidnih nasledkov. Tri leta pozneje je poslanec Kern organiziral na dan 18. decembra 1896 sestanek nekih narodnih poslancev in predstavnikov kmetskih gospodarskih društev. Udeležba je bila izredno velika in tedaj je bilo sklenjeno, da se osnuje posebna kmetska zveza. Razumljivo je, da je ta akcija švicarskih kmetov naletela na oster odpor nasprotnikov, ker se je splošno mislilo, da kmetje niso sposobni za vodstvo velike organizacije. Poznejši dogodki pa so jasno pokazali, kako temeljito so se motili kmetski nasprotniki. Ustanovni zbor kmetske zveze se je vršil dne 7. junija 1897 in je bilo na njem zastopanih nad stotisoč kmetov po svojih delegatih. Program kmetske zveze se je glasil: Skupno braniti in čuvati kmetske pravice. Za predsednika zveze je bil izvoljen kmet- Zaradi božičnih praznikov je politično življenje povsod mirovalo in kronika dogodkov je zaio zeio picia. ivaKor pa zivnjenje uik-dar ne miruje, ampak polje uaije, čeprav gio-boko pod površino, taKo moramo tuui mi za-beieziTi neicaj stvari, iki so vredne omembe. Zelo znaciina je za naše današnje razmere , papeževa okrožnica, kjer vrhovni poglavar katoliške cerkve ostro nastopa proti »modernemu« zakonskemu življenju in zahteva, naj ostane kršcansusi zakon tak, kakršen je bil. Ta poslanica za nas ni vazma le iz verskega, ampak še bolj iz socialnega ozira. »Moderno« zakonsko življenje v vseh svojih oblikah je namreč naraven piod in posledica modemih socialnih (družabnih) razmer, in če papež obsoja in graja »moderno« zakonsko življenje, ne graja le tega, ampak graja posredno tudi ves ustroj današnje človeške družbe, ki je takšno živtijeaje zakrivila. To pa se pravi z drugimi besedami, da mora biti ustroj današnje družbe že precej na slabih nogah, če ga mora tudi Cerkev grajati in se zavzemati za njegovo preosntivo. In ker poglavar katoliške cerkve nima navade govoriti na prazno, ampak govori le takrat, ko je res treba govoriti, je to tudi za nos znamenje, da moramo tem vprašanjem posvečati največjo našo pozornost. Značilne so tudi nekatere izjave srninih državnikov o »nemirni Evropi«. V zvezi z okrožnico papeževo so te besede razumljive. Nemirna pa je Evropa v prvi vrsti zaradi ogromne brezposelnosti, o kateri smo na tem mestu že večkrat govo- ski poslanec Jenny, za tajnika pa dr. Ernst Laur, ki sta še danes na čelu zveze. V prvem letu obstoja je pristopilo k zvezi 20 kmetskih organizacij z 74.000 člani, število seje vedno bolj množilo, dokler ni bil ves kmetski stan Švice združen v svoji zvezi. Svoj sedež je imela zveza v začetku v Bernu, pozneje pa je bil prenešen v Brugg, malo mestece v kantonu Aargau-u, ki je tako v sredini kmetskega življa. Organizacija kmetske zveze. Pravila kmetske zveze so j ako kratka in obsegajo samo nekoliko paragrafov. Pravi člani zveze morejo postati samo kmetske organizacije katerekoli vrste, podporni član pa je lahko vsak prijatelj kmetskega gibanja. Kmetske organizacije plačajo za vsakega svojega člana po 5 centimov članarine, podporni člani pa plačujejo različno. Uprava zveze sestoji iz 55 svetovalcev, ki jih voli glavni občni zbor na štiri leta. Smernice delu daje glavni občni zbor, ki se sestaja po enkrat na leto. Kmetska zveza se je kmalu razvila na višino močne politične, gospodarske, kulturne in socijalne organizacije, ki je naglo stopila na odločilno mesto v javnem življenju Švice. Na tem ima največ zasluge tajništvo zveze, ki ga ljudstvo imenuje kmetsko tajništvo (Bauernsekretariat), ki ga vodi dr. Laur. Ono je središče vsega dela zveze, naloga mu je predvsem znanstvena, t. j. dolžnost proučevati in preiskovati razmere kmetskega gospodarstva s stališča znanosti, s tem pa ni rečeno, da bi tajništvo ne jemalo v obzir tudi praktično delo. Na podlagi zbranih znanstvenih in praktičnih rezultatov najde tajništvo nova sredstva, ki imajo namen pomagati kmetskemu gospodarstvu do napredka. (Se bo nadaljevalo.) rili.Kako globoko še je ta bolezen ponekod že zajedla, nam kaže primer velikega nemškega mesta Duisburg. To mesto je veliko pristanišče ob Reni in ima silno razvito industrijo. Kljub temu pa je tam od skoraj poil milijona prebivalcev že več let zaporedoma po 100.000 oseb brez dela! To se pravi: vsak peti človek, ki ga srečaš tam na cesti, je res na cesti. Kdor pa ve, kaj je lakota, ve tudi, kaj to pomeni. Brezposelnost hočejo ozdraviti z ureditvijo raznih gospodarskih vprašanj v Evropi, predvsem pa z razorožitvijo. Naslednja konferenca za razorožitev bo sklicana že prihodnji mesec. Je pa zelo dvomljivo, da bi rodila ta konferenca kakšne boljše uspehe kot so jih prejšnje, kajti mi ne vidimo v praksi nikjer nobenega poskusa |pomirjenja, ampak samo vedno novo oboroževanje na celi črti. Kako polagoma raste napetost med posameznimi državami, dokazuje najbolj potovanje nemškega državnega kanclerja ob nem-ško-poljski meji. To potovanje je vzbudilo na Poljskem veliko vznemirjenost in strastne napade v poljskem časopisju na Nemčijo, na kar seveda nemško časopisje tudi ne molči. Namesto pomirjenja torej novi prepiri in razdori, ki se bodo dali težko poravnati. Francosko javnost pa razburja že cele tedne velik finančni polom cele vrste bank, ki jih je vodil neki Oustriac. Ta mož je znal zase pridobiti celo vrsto vplivnih parlamentarcev in politikov, da so mu pomagali pri njegovih nečednih poslih. Seznam vseh oseb, ki so zapletene v to umazano zadevo, je pa prišel v javnost in splošno mnenje je, da bo moral marsikdo nositi težke posledice za svoj pohlep po denarju. V Italiji pa prizadeva oblastim največje težave vprašanje znižanja blagovnih cen. Vlada je znižanje cen zapovedala, trgovci se pa .upirajo. Kako se bo ta gospodarski boj končal, tega pa danes ne more še nihče vedeti. Če pa bo vlada uspela, bo ta uspeh važen ne samo za Italijo, ampak za vse države in dežele, kjer obstoji neugodno razmerje med zaslužki in med cenami blaga. Najbolje kupNe nogavice, dam»ke in moške rokavice, člamsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vesije) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC pre jioe, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri (OSIP PETELINC,Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Župnik Luka Kirac f. V Rakotolah v Istri je umrl te dni odličen rodoljub, narodni boritelj in velik prijatelj istrskega kmeta, dobri župnik Kirac. Pokojni je bil večkrat izvoljen za deželnega poslanca, kjer je v istrskem deželnem zboru odločno branil kmečke pravice istrskih kmetovalcev. Za časa vojne so ga internirale avstrijske oblasti kot slovanofila in neprija-telja Avstrije, po preobratu so ga pa internirale italijanske oblasti. S tem je, mislimo, vse rečeno. Slava narodnemu mučeniku in kmečkemu borcu. Dober in zvest naročnik poravna svojo naročnino najraje takoj ob novem letu. Ce še niste, storite tudi Vi tako. Uprava lista Vam bo za to hvaležna! Položnice v to svrho smo priložili vsem starim kakor tudi vsem novim naročnikom v štev. 50 «Kmet-skega lista«. c - Ban dr. Drago Marušič med narodom. V soboto 10. januarja je odpotoval ban g. dr. Drago Marušič v spremstvu pomočnika bana g. dr. Birkmajerja v Maribor. Na postaji je bana pričakovana velika množica naroda in ga prisrčno sprejela, liana so pričakovali pred vsem tudi šefi poedinih uradov, oblasti in predstavniki korporacij. Po sprejemu na postaji je odšel g. ban peš v posiopje okrožnega inšpektorata, kjer je sprejel najprej mariborskega župana g. dr. Juvana in podžupana g. dr. Lipokta, nato pa načelnike in vodje vseh državnih uradov. V imenu uradništva je pozdravil g. bana ravnatelj dr. Tominšek. Za njegov pozdrav se je zahvalil g. ban z daljšim govorom, v katerem je povdarjal dolžnosti in naloge uradništva napram državi. Nato so posetili in pozdravili g. bana mariborski škof dr. Karlin in pomožni škof dr. Tomažič, za njima pa komandant mesta general Dragomir Pavlovič. Potovanje gospoda bana Dravske banovine po severnih krajih Slovenije. Ban g. dr. Marušič se je odpeljal v soboto 10. t. m. v spremstvu pomočnika bana g. dr. Pirkinajer-ja na službeno potovanje po severnih krajih Dravske banovine. Ob tej priliki je sprejemal deputacije in stranke v sledečih krajih: V nedeljo 11. t. m. od 9. ure do 13. ure v prostorih okrožnega inšpektorata v Mariboru. V nedeljo 11. t. m. popoldne od 16. ure do 20. ure v prostorih sreskega načelstva v Ptuju. V pondeljek 12. t. m.' dopoldne od 10. ure do 13. ure v Sokokkem domu v Murski Soboti. V torek 13. t. m. dopoldne od 10. ure do 13. ure v veliki dvorani hotela »Pri kroni« v Dolenji Lendavi. V torek 13. t. m. popoldne od 17. do 19. ure v prostorih sreskega načelstva v Ljutomeru. V sredo 14. t. m. dopoldne od 9. do 13. ure v prostorih sreskega načelstva v Prevaljah. V sredo 14. t. m. popoldne od 16. do 19. ure v prostorih sreskega načelstva v Slovenj-gradcu. V četrtek 15. t. m. dopoldne od 11. do 13. ure v prostorih sreskega načelstva v Celju. V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico! Sklicanje banskega sveta Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Banski svet Dravske banovine se sestane na svoje prvo zasedanje 20. januarja ob 10. uri v Ljubljani. Upokojitve in imenovanja novih banov. »Službene novine« od 10. januarja so objavile ukaz Nj. Vel. kralja o spremembah v nekaterih banovinah. Vpoivojeni soban savske oanovme ar. dosip šilovic ban zeis»ve oauovme general ivkui biuupiU o ban Moravske uamovine UjUigje iNcs«>rovic. urugiin UKazo-m so vsi u^e vpisujem Dani ouiiivovani z rt>uom «j ugosujveudKe urone i. SLopnje in ooenejn imenovana s poseomm ukazom za ciaue vraovuega zaKonuuajaega. sveta. imenovani so: za bana zetsKe banovine dr. Uroš Krut j, uivbi liumoiel v prvi vtciut generala ^.nos,- ca in cian vinovnega za^ouuuajuega sveta, za bana savske oa en inšpektor finančnega ministrstva, ki ima nalogo, da kon-io ugotovi višino posameznih postavk vsakega resorja za osebne in materijelne iz-■itk? Sprejemanje strank. Ban dravske bano-\i:i g dr. Marušič Drago in pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar v petek dne 16. t. m. ne bosta sprejemala strank. Banovinski proračuni. Vse banske uprave morajo predložiti ministrstvu financ do 15. t. m. predloge svojih proračunov, katere bo ministrstvo proučilo in odobrilo. Nov trgovski zakon. Dela za redakcijo novega trgovskega zakona, ki so zastala zaradi neprestanih izpremeinb v sestavi komisije se intenzivno nadaljujejo. Na sejah komisije, ki so se vršile v ministrstvu za pravosodje od 16. oktobra do 9. novembra in od 28. novembra do 6. decembra, je prišel v pretres prvi del načrta novega zakona, ki obsega partije o trgovcih, trgovskem registru, trgovskih tvrdkah. trgovskih knjigah, trgovskih prokurah, trg. pooblastitvah, trgovskih agentih in trgovskih posredovalcih. Bilo je tudi določeno besedilo omenjenih partij tega dela načrta novega zakona. Te dni je ministrstvo za pravosodje ta del načrta novega trgovskega zakona razmnožilo in ga poslalo vsem sodiščem ter trgovskim zbornicam in korporacijam. V ministrstvu pridejo v pretres kmalu tudi ostale par-tiie načrta novega trgovskega zakona', in sicer partije o trgovskih družbah, delniških družbah ter obligaciiskih del trgovskega zakona. Izmed teh partij bo partija o trgovskih družbah prišla v debato na seji komisije, ki bo 15. t. m. Partijo o privatnem pomorskem pravu proučuie in izdeluje stalna komisija, ki je en načrt že izdelala, tako da ga bodo mogli pregledati zainteresirani krogi. Novo leto v- Vatikanu. Slika nam kaže sprejem diplomatov in kardinalov pri papežu, ki mu čestitajo novo leto. XI. mednarodni agrarni kongres. Za XI. Mednarodni agrarni kongres, M ibo letos v Pragi, se vršijo že obširne priprave. Nacionalni propagandni odbori za ta kongres so bili doslej ustanovljeni v naslednjih državah: v Belgiji, Franciji, Nizozemski, Italiji, Luksem-burgu, Polljski, Rumuniji, Švici in Jugoslaviji (predsednik dr. Lj. Prohaska, načelnik kmetijskega ministrstva Beograd, Kralja Aleksandra ulica 88). Advokati v Dravski banovini. Advokatska zbornica v Ljubljani je razglasila imenik advokatov na teritoriju Dravske banovine. Po stanju 31 .decembra 1930. je bilo v naši banovini 247 advokatov, in sicer: v Ljubljani 82, v Mariboru 41, v Celju 23, v Novem mestu 9, v Ptuju 7, v Murski Soboti 7, v Kranju 5, v Konjicah 4, v Brežicah 4, v Kamniku 4, v Radovljici 4, v Kočevju 5, v Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Krškem, v Laškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Litiji, v Ljutomeru, Slovenjgradcu in v Slovenski Bistrici po 3, v Črnomlju, Gornjem gradu, Gornji Radgoni, Kozjem. Metliki, Ormožu, Šmarju pri Jelšah in Šoštanju po 2,. v Cerknici pri Rakeku, Marenbergu, Prevaljah, Rogatcu, Sevnici, ško-fji Loki, na Vranskem in v Višnji gori pa po 1 advokat. Biseromašnik Edvard Janžek je izdihnil svojo blago dušo dne 4. jan. v visoki starosti. 87 let v Rimskih Toplicah, kjer je župnikova.1 29 let in do zadnjega opravljal službo božjo. Proslava Baragove, 100-Ietnice se je vršila 6. jan. v Ljubljani v unionski dvorani. O velikem Slovenskem misijonarju med indijanskim ljudstvom v Ameriki je govoril p. Kazimir Zakrajšek, nakar so sledile pevske in glasbene točke ter dramatične slike, ki so ! prikazale škofa Barago sredi Indijancev. Pro-J slava je izzvenela v želji, da bi čim preje dobili v Baragi prvega slovenskega svetnika. Delavnost priv. Agrarne banke. Do konca leta 1930. je priv. Agrarna banka izdala kreditov v višini 788 milijonov dinarjev, od ' teh odpade 453 milijonov dinarjev posameznikom, 355 milijonov dinarjev pa na razne zadruge. Poljedelske zadruge so prejele 184"5 milj. posojil, poleg tega pa še 86'9 milj. dinarjev posojila iz naslova prejšnje direkcije za poljedelski kredit. Trgovski dom v Ljubljani. Pretekli četrtek so na slovesen način otvorili v Ljubljani Trgovski dom, ponosno palačo slovenskega trgovstva. Otvoritvi je prisostvoval tudi g. ban dr. Drago Marušič. škof g. dr. Gregor Rožman, ki je novo palačo blagoslovil in predstavniki raznih korporacij, trgovskih organizacij itd. Palača se nahaja v Gregorčičevi ulici v, bližini banske palače. \ Samo dva železniška razreda na naših železnicah. V prometnem ministrstvu se pro-učava vprašanje, da bi se od meseca maja 1932 dalje uvedla na naših železnicah samo dva razreda in sicer takozvani mehak sedež in trdi sedež. Prvi razred bi se potemtakem popolnoma opustil. Stroji za sortiranje jajc. Te dni so pričeli s preizkušnjo stroja za sortiranje jajc. Stroj izvršuje vsa dela avtomatično. Najprej se s pomočjo stroja jajca razsvetlijo, da se ugotovi svežost blaga, nato se sortirajo v piet različnih skupin in končno pritisne stroj tudi pečat. Aparatura sortira v minuti 125 jajc in potrebuje za pogon elektromotor s samo 240 watti porabe toka. Stroj konsumira torej v eni uri komaj četrtino kilowattne ure. " ' Službo banovinskega cestarja razpisuje banska uprava v območju okrajnega cestnega odbora v Št. Vidu nad Ljubljanao in sicer: na banovinski cesti Vič—Polhovgradec, cestna proga od mostu v Kožarjih do meje vrhniškega okraja. Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami naj se predložijo najkasneje do 31. t. m. kr. banski upravi v Ljubljani. Izvozna premija na vino je bila znižana od 100 dinarjev na hI vina na 80 Din. Trošarina na žganje. Na podlagi čl. 68. zakona o državni trošarini je minister za finance izdal sklep, da se naj smatrajo kot žganje po predpisih o trošarini samo destilati sadja, vina, grozdja in tropin, pri katerih se proizvaja največ 60 % alkohola- Destilati z večjo stopnjo alkohola morajo plačati državno trošarino kot špirit!,, ki- se proizvajajo v industrijskih tvornicah špirita. Zopet strel skozi okno. V Blatni Brezovici pri Vrhniki je nekdo ustrelil skozi okno posestnico Marijo Jerina in jo zadel v vrat. Težko ranjeno so prepeljali z rešilnim avtom v ljubljansko bolnico. Ali gre za zločin ali za nesrečo, še niso dognali. Orožniki so nekega osumljenca aretirali in oddali v zapore okrajnega sodišča. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«-grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strašen umor v Malem Mraševem. V lepi vasici Malem Mraševem na Krškem polju je kmetova! premožen kmet Martin Komlanc. Bil je že več let vdovec. Gospodinjila mu je njegova mati. Komlanc je imel 11 otrok, od katerih živi še pet sinov. Drugi sin se je oženil doma in ima 3 otroke. Med tem sinom in očetom je trajalo že dolgo časa hudo nasprotje, ker oče ni hotel prepustiti posestva. Večkrat se je prepir stopnjeval do neznosnosti in tudi do grožnje sina Lojzeta, da bo očeta ubil. Na večer sv. Treh kraljev so pri Komlančevih kuhali žganje. Spočetka je bilo v hiši veselo in zadovoljno. Kmalu pa se je vnel prepir med očetom in sinom, v katerem je zabodel Lojze svojega očeta s pilo naravnost v srce. Oče se je mrtev zgrudil na tla, sin pa je začel glasno jokati. Orožniki so ga aretirali in oddali v sodne zapore. Kjer se pretepata dva — jo tretji najbolj skupi. Zidarski pomočnik Lojze Bučar iz Pa-ke nad Št. Petrom je šel na novega leta dan v Harinjo vas pri Novem mestu na obisk. Ko je. prišel do Trkujeve hiše, je slišal v njej glasen prepir. Domači so ga naprosili^ naj stopi v hišo in pomiri domačega Lojzeta, ki razsaja in rohni po hiši. Bučar je res Sel in hotel spraviti v hišo mir. Opravil pa je slabo. Hudi Lojze je skočil k njemu in mu raztrgal vso obleko, povrh pa mu je prizadejal še težko rano v hrbet, da je moral v kandijsko bolnico. Prekmurci zaslužili lani 25 milijonov dinarjev. Če po ničemur drugem, je Prekmur-je znano po takozvanih sezonskih delavcih, ki gredo ob priliki glavnih kmetijskih del po celi naši državi in skoro vsej Evropi. Lansko leto je bilo zaposlenih v inozemstvi: okrog 4000 od katerih je vsak prislužil okoli 5000 Din, kar znaša 20 milijonov dinarjev. V naši državi pa je bilo zaposlenih nad 300'! mož in fantov, katerih zaslužek se suče okoli 5 milijonov dinarjev. Če pa pomislimo, da so morali garati pol leta in več za ta zaslužek, je vendar le silno majhen. Divjega prašiča težkega 140 kg je ustrelil na starega leta dan v Kobijevem gozdu g. Šmit iz Jurkloštra. Med tednom so pa ustrelili enega manjšega. V lanskem letu je Wo ustreljenih v kozjanskem okraju 5 prašičev, vendar se jih še precej nahaja po na^ih gozdih. Zahteval 20 tisoč dinarjev, ali pa... Brezposelni delavec Jože Polajnar iz Preddvora je pisal svojemu bivšemu gospodarju Ivanu Štularju iz Zg. Kokre pismo, v katerem je zahteval od njega 20 tisoč dinarjev, ali pa bo obračunal z njim na krvav način. Štular je izročil pismo orožnikom, ki so podjetnega Polajnarja aretirali. Pri hišni preiskavi so našli ostro brušeno bodalo in naboje za vojaško puško. Med jugoslovanskimi delavci v Parizu je prišlo do neljubega dogodka, v katerem je ustrelil neki Luka Martinič delavca Mate Ju-rišica in njegovega brata. Ker je ubila svojega moža je bila te dni obsojena Ruža Antic iz Dolenje Sokolovice na deset let ječe. Ta čedna ženska je imela že dalj časa svojega ljubimca in da bi se moža odkrižala, ga je enostavno umorila. Padel je s strehe in se ubil. Kleparski mojster Josip Šerjanc je popravljal v Mariboru streho neke trinadstropne hiše. Vsled ledu mu je spodrsnilo in mož je padel na asfaltirano cesto in se takoj ubil. Pod vlaks je padel na progi med Kneži-čem in Žituščem pri Drnišu železniški čuvaj. Kolesa so mu odtrgala glavo in nogi. Vlom v Mariboru. Pretekli teden so vlomili drzni tatovi v stanovanje g. inž. Omana ter odnesli iz njegove pisarne ročno blagajno, v kateri je bilo 33.000 dinarjev gotovine. Inž. Oman se je nahajal ta čas v Ljubljani, kar so morali vlomilci dobro vedeti. Izgleda, da je policija falotom že na sledu. Veliko agrarno konferenco namerava sklicati letošnje leto Amerika, katere se bodo udeležile tudi evropske države. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju prednostne politike agrarnih držav napram industrijskim. Smrtna nesreča v tovarni. V tovarni barv v Dolu pri Ljubljani je zadela mlinarja Franca Bokalja strahovita nesreča. Ko se je sukal okrog mlinskega kamna, ga je zagrabil jermen in ga potegnil okrog osi. Nesrečnežu je popolnoma razbilo glavo, odtrgalo roke in noge ter tudi ostalo truplo čisto razmesarilo. Ubogi Bokalja je bil priden delavec in dober družinski oče. Vlom v župnišče. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je neznani svedrovec vlomil v župnišče in stikal po sobi na dopustu se nahajajo-čega kaplana. Vlomilec je pobral le par srebrnih dolarjev in nekaj kron. Obup mladega fanta. V Čakovcu se je vrgel pod vlak 15-letni fant Ludvik Koren, ker je bil odpuščen iz službe. Zadušila se je v svoji sobici v mariborskem predmestju Sv. 'Magdalene 80-letna starka Marija Špidova. Zvečer je reva zakurila malo železno pečko in nato legla spat. Vsled vročine je pričela goreti lesena stena za pečjo in gosti dim je zadušil starko. Avtopromet med 3!estinjem in Sv. Petrom. Dne 10. januarja 1931. je bil zopet vzpostavljen poštni potniški avtomobilski promet med Mestinjem in Sv. Petrom s sledečim voznim redom: Podčetrtek odhod 6'15, Mestinje prihod 8'55, Mestinje odhod 8'55, Sv. Peter pod Sv. gorami prihod 10'45, Sv. Peter pod Sv. gorami, odhod 15'15, Mestinje prihod 17'07, Mestinje odhod 17'20, Podčetrtek prihod 18'00. Ob nedeljah in praznikih odpade popoldanska vožnja med Podčetrtkom in Mestinjem. Samomor slovenskega orožnika v Beogradu. V Beogradu je izvršil samomor žan-darmerijski kaplar Joško Puhar, doma iz mariborske okolice. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Prebivalstvo Splita. Statistični odsek I mestne občine splitske je objavil popis prebivalstva. Koncem 1. 1930. je imela splitska mestna občina 42.061 prebivalcev, dočim jih je bilo eno leto prej 40.812. Sovjetska vlada namerava v prihodnjih dveh letih zgraditi 50 novih radiopostaj. V bližini Moskve bodo postavili najmočnejšo postajo na svetu, ki bo razširjala samo take vesti, ki so mednarodnega pomena. Stroški za nove postaje so proračunani na 120 milijonov mark (1 marka je 14 dinarjev). Novi vatikanski denar. Kot neodvisna država je pričella tudi Vatikanska država kovati lasten denar. Ker je vzela za osnovno edinico italijansko liro, je bila podpisana med Italijo in Vatikanom posebna pogodba, ki ureja razmerje med obema državam. Vatikan je pričel kovati zlatnike po 100 lir, srebrnike po 10 in 5 lir, novce iz niklja po 2 in 1 liro in po 50 in po 20 centezimov. Vsi novci imajo napis »vatikanska država« (»citta di Vaticano«) in pa letnico kova. Zlatniki nosijo na eni strani doprsno sliko papeža v škofovskem ornatu z malo kapico na glavi, srebrniki pa papeški grb. Na drugi strani pa imajo zlatniki sli - n Kristusa-kralja, srebrniki po 10 lir pa imajo sliko Matere božje na prestolu, srebrniki po 5 lir pa sliko sv. Petra v čolniču. Nikljasti novci po 2 liri imajo sliko dobrega pastirja z ovco na ramah, novci po 1 liro pa sliko Brezmadežne. Lavina zasula turiste. V Francoskih Tkaninah je zasul velik snežen plaz 6 francoskih turistov. Naielobokejši rudnik se nahaia na Češkoslovaškem v Pribramu. kjer koplieio srebro in antimon. V tem rudniku sega takozvani Anin rov 1345 m globoko in je tudi najglobo-kejši rov v Evropi. Italijanski letalci so prispeli v Brazilijo. Zadnjič smo poročali, da je odletelo dvanajst italijanskih letal v južno Ameriko pod vodstvom italijanskega ministra za letalstvo Bal-ba. Prva nesreča jih je doletela na Španskem, kjer so morali pristati, druga pa na afriški obali. Od tu so polet nadaljevali in prispeli srečno v 17. urah v Brazilijo ter preleteli 3000 km. Dva aparata sta morala vsled poškodb pristati na nekem otoku, eno se je razbilo in 5 letalcev je mrtvih. Italijanska šola pogorela. Pri Gorici je požar uničil italijansko ljudsko šolo pri Sv. Flo-rijanu. Škodo cenijo na 200.000 lir. Zemeljski plaz zasul italijansko vasico. V bližini jezera Como je zemeljski plaz zasul malo vasico in popolnoma porušil dve hiši, ostale pa težko poškodoval. Plaz je zasul tudi več ljudi. Do sedaj so odkopali tri mrtve. Biseri v severnih krajih. Sovjetska vlada je pričela kazati živo zanimanje za pridobivanje biserov v severnih krajih Sibirije, kjer je že pred vojno ta panoga zelo razvita. Ozemlje, kjer so ribiči lovili školjke in pridobiva1! bisere, obsega nad 80 rek. Vrednost nalovlje-nih biserov je znašala nad 400 tisoč zlatih rubljev. Med vojno, posebno pa v revolucij-skih letih je pridobivanje biserov popolnoma propadlo. Sedaj skuša vlada trgovino z biseri poživiti in zvišati državne dohodke. Petrolejske zveze. Mogočne petrolejske j družbe »Shell- in Standard Oil« sta se združili v nov petrolejski trust, ki hoče dobiti monopol nad celokupno petrolejsko proizvodnjo sveta. I Amerikanske kupčije. Ameriški senator Ashurst iz Arizone je vložil v parlamentu predlog, naj Združene države Amerike kupijo od Mehike vso južno Kalifornijo in del dr-, žave Sonora. j Bolnik rešil zdravnika. Berlinski zdravnik dr. Skutsch je imel v svoji ordinacijski sobi na operacijski mizi bolnika, katerega je hotel ravno uspavati, da bi ga operiral. V sobi je nastala huda eksplozija, ki je zdravnika težko ranila. Bolnik je po čudnem naključju ostali nepoškodovan. Skočil je k zdravniku, ki je ležal nezavesten na tleh, ga spravil k^ zavesti in nato odpeljal z avtomobilom v bližnjo Inico. Parnik se je potopil. V tihem Oceanu se je potopil norveški parnik »Tricolor« vsled eksplozije kotla. Utonili so štirje mornarji in en potnik. Potopilo se je pa tudi za 300 milijonov dinarjev orožja, ki ga je vozil parnik za Kitajsko. »Legija smrti« proti Jugoslovanom v Italiji. Tržaški list »Popolo di Trieste« je te dni pozvalo fašiste iz Julijske Krajine, da naj organizirajo »legijo smrti«, ki naj z orožjem iztrebi slovenski živelj iz dežele. Dutovljanske-mu župniku so prepovedali opravljati molitve v slovenskem jeziku, čeprav ni niti enega Italijana v farL Železniška nesreča. V Tottenhamu na Angleškem je trčil tovorni vlak v lokomotivo, kar je povzročilo eksplozijo gorljivih tvarin, ki jih je vozil tovorni vlak. Strojevodja in kurjač sta v plamenih zgorela. fepodat^too Davek na samce. Uradno poročajo: Oddelek za davke fi-1 nančnega ministrstva je poslal davčnim ob-lastvom tole okrožnico: Po § 5 zakona o davku na samce so dolžna občinska oblastva o priliki splošnega popisa davčnih obvezancev po čl. 110 zakona o neposrednih davkih na seznamu davčnih ob-i vezancev posebej označiti, ali je neoženjen, vdovec ali ločen, koliko je star in ali ima zakonske otroke. Ker se ta popis vrši meseca januarja, 'bodo davčne uprave opozorile občinska oblastva v mestih, trgih in srez. krajih, da morajo pri tej priliki kar najvestneje in aajnatančneje izpolniti podatke po čl. 5 zakona o davku na neoženjene. Ker se je dozdaj vršil popis samo za obve-zance za pridobninski in rentni davek, bodo občinska oblastva opozorjena, da posilej popišejo tudi vse one davčne obvezance na zemljiški in hišni davek, ki plačajo davek na neoženjene. Pri popisu obvezancev za pridobni-no in rentni davek se morajo po § 5 zabeležiti v davčne spise potrebni podatki, pri davčnih obvezancih na zemljiški in hišni davek pa se morajo v popisu izpolniti tele rubrike: Ime, in priimek, poklic, ulica, hišna številka in ostale rubrike za popisanje podatkov, ki so potrebni za odmero davka za neoženjene. Pri popisu je treba posebno paziti na to, da se pri solastništvu in družbah popišejo vsi solastniki objektov od nosno kompanjoni družbe, ki morajo plačati samski davek, izpolnjujoč podatke po § 5 in označujoč, v katerem delu so solastniki odnosno kompanjoni. Po § 6 zakona o davku na neoženjene so vsi davčni obvezanci dolžni v davčni prijavi dati vse potrebne podatke po § 5 tega zakona. Davčne uprave bodo izdale občinskim upravam tale obrazec za prijavo: Poziv davčnim obvezancem za hišni davek, za predložitev podatkov po zakonu o davku na neoženjene. Na podlagi § 6 tega zakona se pozivajo davčni obvezanci za hišni in zemljiški davek v mestih, trgih in srezkih krajih, da v roku od 10. januarja do 10. februarja 1931 predlože tele podatke: 1. Očetovo ime in priimek, 2. oženjen, neoženjen, vdovec ali ločen* 3. katerega leta rojen, 4. ali ima zakonske otroke. Ločene osebe morajo dalje navesti, ali je zakon sod no razveljavljen ali ločen, ali so sodno obsojeni, da vzdržujejo otroke. Ako je neoženjena oseba ali vdovec solastnik odnosno kompanjon, bo navedel, pri katerem podjetju je solastnik in pri katerih nepremičninah in pri katerem delu in podjetju partici-pira. Davčni obvezanci. ki ne izpolnijo pravočasno teh podatkov ali jih netočno navedejo, bodo nosili zakonite posledice. Obrazci za prijave se dobe pri davčnih upravah. Živinorejsko zborovanje v Vojniku. V nedeljo, 4. januarja je bil sklican v Vojniku ustanovni občni zbor živinorejske se-lekcijske zadruge za občine Vojnik, Škofla vas, Višna vas, Nova cerkev in Frankolovo. Živinorejci so napolnili Ratejevo zborovalno sobo. Zborovanje je otvoril Franc Potočnik, na njegv predlog je bil za predsednika izvoljen Julko Šinigoj. Prvemu je podal besedo g. inž. Oblaku. Po njegovem kratkem predavanju je razložil zadružni revizor Zveze slovenskih zadrug g. Anton Rožet pomen in nar men živinorejske zadruge, nakar je prečita! pravila in jih od točke do točke pojasnjeval. Ko je prišel do doiloobe, da bi se zadruga včlanila pri »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani, se je vnela živahna debata, v kateri je g. dekan Pavel Žagar iz Nove cerkve zahteval, da se naj zadruga včlani pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani«, češ da so vse bližnje zadruge pri njej včlanjene. Zborovale! so mu hitro dokazali, da to ni res. Povedali so pa tudi, da bi ne bilo lepo, da bi se Zvezo slovenskih zadrug izkoristilo, da nam pomaga zadrugo ustanoviti, a bi potem pristopila drugam. Ker ni prišlo do nobenega pozitivnega zaključka, je sklicatelj zaključil zborovanje. 18. januarja, 19. januarja, 20. januarja, 21. januarja, 22. januarja, 23. januarja, 24. januarja, Tedenski koledar. nedelja: Stol sv. Petra, ponedeljek: Marij in tov. torek: Fabij in S. sreda: Neža. četrtek: Vincenc. petek. Zar. M. D. sobota: Timotej. Sejmi: 18. januarja: Kapele. 20. januarja: Novo mesto, Dovje, Kočevje, Sv. Andraž pri Ptuju, Arnuž, Buče, Vrenska gorca, Beltinci. 21. januarja: Gradac, Višnja gora, Videm, Teharje. 22. januarja: Sodražica, Št. IIj, Mozirje. Valute. Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13'46 1 švicarski frank Din 10'94 1 avstrijski šiling Din 7'95 1 angleški funt Din 2,74"50 1 ameriški dolar Din 56'40 1 francoski frank Din 2'22 1 češkoslovaško krono Din 1'68 1 italijansko liro Din 2'96 Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. Kmetijska Matica. Kdor še kaj dolguje za prejete knjige ali poštnino, naj ta svoj dolg poravna. Tudi uprava Kmetijske Matice mora poravnati svoje račune v tiskarni. — Vse gg. poverjenike prosimo, naj ne odlašajo z nabiranjem naročnikov za prihodnje leto. Začnite takoj, delajte z ljubeznijo do dobre stvari, ki je namenjena izobrazbi in napredku našega kmetskega naroda, in dosegli bomo uspehe, ki nam bodo najlepše zadoščenje za trud in delo. Kmetijski koledar. Vse one tovariše, ki so prejeli žepne >Kmetijske koledarje« v razprodajo, pa jih v stavljenem roku niso niti vrnili niti plačali, vljudno prosimo, da nam nakažejo denar čimprej po položnici, ki je bila koledarju priložena. Storite to takoj, da ne bo nepotrebnega opominjevanja, ki povzroča le delo in stroške. Vitel (gepl) malo rabljen, po ugodni ceni prodam FRANC JUVAN, Olševk 24 pošta Preddvor. Šesttedenski kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju. V Cerkljah pri Kranju se bo vršil od 22. januarja do 28. februarja t. 1. 6-teden-ski kmetijski tečaj in sicer vsak četrtek in soboto od 8. do 12. ure v sobi III. razireda osnovne šole. Pouk se prične 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. Učni načrti so nabiti na občinskih desikah vseh okoliških vasi. Poučevalo se bo na poljuden način sledeče predmete: kmetij- sko spisje in računovodstvo, govedoreja, pra-sičjereja, perutninarstvo, obdelovanje zemlje, naravna in umetna gnojila, glivične bolezni in škodljivci, travništvo in pašništvo, sadjarstvo, živinozdravništvo, mlekarstvo, zadružništvo, gozdarstvo, zdravstvo in higijena, specialni kmetijski zakoni, obča uprava in upravni zakoni, pogodbe, testamenti, servitutne pravice, zemljiška knjiga, kataster in najpotrebnejše znanje o davkih. Tečaj je važnega gospodarskega pomena, zlasti ker so Cerklje središče velikih, izrazito kmetskih vasi. Priporoča se številno udeležbo iz Cerkelj in sosedstva, t. j. Velesovo, Olševk, Visoko, Preddvor, Šenčur, Brniki itd., ki imajo s Cerkljami ugodne zveze. Nudi se lepa prilika za nazoren pouk iz vseh za kmeta važnih strok. Zato bi bilo škoda, zamuditi priliko. Cene kruhu in mesu v Ljubljani. Cene se znižajo. Kr. banska uprava Dravske banovine je določila glasom odregbe z dne 23. decembra 1630., št. VI. 24.503—39, da sme biti najvišja cena kruhu sledeča: 1 kg belega kruha iz moke št. 0, 4 Din; 1 kg črnega in rženega kruha 3 50 Ddn. Te cene stopijo v Ljubljani skladno z odločbami odredbe takoj v veljavo. Znižajo se tudi cene mesu, počenši z dne 8. januarja, na podlagi sporazuma z mesarji,- sledeče: svinjina: rebra, vrat 18 Din (doslej 20 Din), šink 20 Din (doslej 20 Din), hrbtišče 23 Din (doslej 24 Din). Teletina: I. vrste 23 Din (doslej 24 Din), II. vrste 18 Din (doslej 20 Din), rebra 15 Din (doslej 18 Din). Ljubljanski živinski sejem dne 7. januarja. Na ljubljanskem sejmu je bil dogon sledečih (v oklepajih število prodanih glav): 198 (28) konj, 98 (31) volov, 59 (20) krav, 20 (12) telet in 117 (36) prašičkov za rejo. Sejem je bil bolj slab zaradi seeije, cene živini pa so ponovno nazadovale in sicer so bile sledeče: voli I. 8-50, II. 8, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 3-50—4-50, teleta 10—12 (vse v Din za kg žive teže); prašički za rejo 160 do 250 Din po komadu. Tržne cene v Ljubljani dne 2. jnuarja 1931. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18—20, II. 14—16, III. 10—12 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24, II. 18—20. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 20—24, II. 18—22, parkljev 6—8, slanine trebušne 15, slanine, ribe in sala 18, slanine mešane 17, slanine na debelo 16, masti 17—20 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15, jagnjetine 18—20 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 30—32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenili kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 17—20 Dn. — Perutnina: Piščanec, majhen 10—14, večji 20—40, kokoš 25—40, petelin 20—35, raca 25—30, nepitana gos 80, pitana gos 100, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—18 Din. — Divjačina: Divji zajec 35—45 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2'50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36—44, masla 36—40, bohinjskega sira 24—28, sirčka 7—8, eno jajce 1'25—1'50 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 16—22, novega vina 10—14, čaša piva 3—3'50, vrček piva 4—4'50, steklenica piva 5'50—6 Din. — Kruh: 1 kg belega 4 50, črnega 3'50, rženega 3'50, navadna žemlja 0'50, mlečna 0'50, masleno peevo 0'50 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80—40, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 100—110, II. 80—90, III. 66—70, kristalnega belega sladkorja 12—12'50, sladkorja v kockah 13'50, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4'50, navadnega kisa 2'50, soli morske 2'50, kamene 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, liter petroleja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3'75, čaja 80 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0, na debelo 310— 355, na drobno 3'75, št. 2, na debelo 275—295, na drobno 3'50, št. 3, na debelo 245, št. 4, na debelo 220, na drobno 3'25, št. 6, na debelo 170, na drobno 2'50, kaše na drobno 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 1*50—2, koruzne moke 3—3'50, koruznega zdroba 4—4'50, pšenične-ga zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3'50 Din. — Žito: 1 q pšenice 190—210, rži 175—185, ječmena 175—185, ovsa 190—220, prosa 170—180, koruze 145—155, ajde 170—180, fižola rabničana 280, prepeličarja 300, graha 8—10, leče 8—10 Din. — Kurivo: 50 k^ premoga 300, 1 tona premoga 460, kubični meter trdih drv 140—150, mehkih drv 70 Din. — Krma: 1 q slad-' kega sena 100, pol sladkega 85, kislega 75, slame 60—70 dinarjev. ŠIVALNI STROJI „GRITZKER" „ADIER" „KAY$t K" in koteča, na bo iv ; precizna kof.jt uki.ia, h s ' •arama ter Najnižja cen* so samo pri n v- fH ■■ ti&Sk *:> i •S ' " mm Večletna Francija! Pouk t vezenju brezplačen 1 cjes. ž*ežeif ncr. burnima ob vodi, v bliiini Prešernovega spomenika '/-•• ■i. .■.", Pristopajte k Kmetijski Matici. OPEKO >n STREŠNIKE >llovac> vseh vrsl za zida vo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino >Ekonom< Ljubljana, Kolodvorska ul.7 Gospodarji! ti«iojite z APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja litotako mešano umetno gnojilo »NITBOFOSKAL KUSB«.. katero sestoji iz apnenega dušika, superfoafata in kalijeve »oli. Kdor z Nitro toakalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, (oaforom, kalijem in apnom ter si pri hrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna taloga pri TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru najfinejšim, najuspešnejšim ln učinkovitim dušičnim gnojilom 1 Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, »kladiščib in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. □1 EKONOM OSREONJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov najfinejšo banaško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola G0IK0 PIPENB CHER Ljuhljana, Gospo.-svet-ska cesta št. 12 Zahlevtijte Informacije za prodajo Šivalnih strojev, sepa.atorjev. koles, grmiofonov, eleklrot ho čnih predmetov .t.d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. U -p Ljubljana, Poštni predal 248. Lepo olemenito svin o nemške pasme, brejo 13 tednov, oplojeno od merjasca žlahtne go renjske pikaste pasme prodam JAKOB MAVEC TOM1ŠELJ 8 p. Ig pri Ljubljani Kmcifc I SVe pnmišljujte, kje boste kupili blago za Vaša oblači/a, ker 'Vam nudi a tirna ča tvrdka Ljubljana ^Mestni trg štev 22 res lepo in trpežno sukno, kamgarn in športni ševijot za moške obleke, volneno blago in pliš «a plašče, svilo, baržun, barhente, belo tkanino za damsko in posteljno perilo, flanelaste m- prestiž odeje tur-različno drugo manufakturno blago Priznano solidne cene in postrežba Najboljši trdi in mehki koks i, kovaški premog Vam nndi Družba »ILIRIJA" - LJubljana »6. Telefon 28-2C L*z:%z7 nsiOlfSe nalbsSfe in najvarneje pri domačem zavodu EiMtTsm hranilni m posojilni dom t- i!wesc>mt<**iMmm. Gaiun pošt. hian4«ice it. 14.257 rejlstr. aadruga s neomejeno zavezo Brzojavi: »Kmetski dom" ••• u LJii&ISani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 *•»•»«• mr t '. h n*m '*> Itkor* menil obrestni« po .'i • (,: (h pri i iMicsfi m odpovedi vo tifs* etibiti'3 tiiiša na re;i.a g mg? Stanje vlog okroglo 30,030.000 dinarjev Rezerve* nad 509.000 dinarjev Jamstvo ea vloge prezega večkratno vrednost vlog » r hm drugih zavodov spre/ema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na i tu, tn }■■ <» eustavt premičnin tn vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji O F) IJbl&KE IBE Ob delavnikih o(l 8— 12*1, in od 3 — 4 %, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od S —12% ure. Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3 Uradnik: Milan Mravlji. — Izdajatelj: Ivan Pu*elj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: 0. Michilek), Ljubljana.