OSH £DNJ* K PRlUiuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini , nA ,, Abb. postale I gruppo 4UU lil* Leto XXXVII. Št. 7 (10.829) TRST, petek, 9. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznieni.Evropi. KONEC <. Komunisti namreč, kot znano, očitajo vladi popustljivost, predvsem v primeru zapora Asinare, o kateri so začeli vsi kar naenkrat govoriti, da so že mesece pripravljali načrte za njeno zaprtje. Dejstvo, da bo razprava kljub vsemu danes, je tudi posledica kompromisne rešitve vladnih strank, da tej razpravi ne posvečajo prevelike pozornosti. Zaenkrat torej ni govora o tem, da bi v razpravo posegel ministrski predsednik Forlani, kot je kazalo še pred nekaj dnevi. Sploh pa je zatišje za marsikoga znak, da se v ozadju nekaj dogaja. Po mnenju nekaterih komunističnih poslancev potekajo pogajanja z rdečimi brigadisti, in to izven vsakega nadzorstva, preko radikalnih poslan- cev ter celo nekaterih socialistov, katere obtožujejo sporazumevanja z nekaterimi izvenparlamentamimi skupinami. Vse dogajanje spominja na ponovitev scene, ki se je odvijala ob u-grabitvi Alda Mora. z razliko, ki je v tem, da so stranke vladne večine (z delno izjemo republikancev in levice KD) zainteresirane za čimprejšnjo pozitivno rešitev »pri-mera D'Urso». Levji delež pri teh dogajanjih i-majo seveda radikalci. Vprašljivo je, v kolikšni meri je pobuda izključno njihova, ali v kolikšni meri so k njej prispevale druge stranke; vsekakor je gotovo, da se je delegacija radikalcev v zaporu v Traniju pogajala izključno o izpusti- Predsednica parlamentarne skupine radikalne stranke Adelaide Agliet-ta in tajnik Rutclli med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so radikalci predstavili dokument zaprtih teroristov (Telefoto AP) tvi D’Ursa, kar je razvidno tudi iz dokumenta, ki so ga objavili včeraj na tiskovni konferenci. «To je naš prispevek za D'Ursovo življenje, * naj bi bili rekli teroristi delegaciji radikalne stranke. Seveda, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, nihče ne jamči, da bodo rdeči brigadisti sodnika res izpustili. Predstavnik PR Mimmo Pinto pa je izrazil osebno mnenje, da bi lahko objava dokumenta rdečih brigadistov odločilno pozitivno vplivala na «zadevo D'Urso». Vendar so šli radikalci še dlje. Dejali so, da bodo na lastne stroške objavili besedilo dokumenta na časopisih, če ga dnevniki ne bodo sami objavili. Že sedaj je znano, da bo dnevnik Lotta Continua vsekakor objavil dokument. Prav tako kot v Traniju so tudi jetniki v posebnem zaporu v Palmi-ju sestavili dokument, v katerem se izrekajo za osvoboditev sodnika D’Ursa. Vsa zadeva je torej zadobila nov videz in so upanja vlade, da pride do osvoboditve sodnika v najkrajšem času, osnovana na sedanjem razpletu dogajanj. Ostaja seveda še nerešeno vprašanje objave dokumentov, spričo znanega stališča večine italijanskih dnevnikov, da ne bedo objavili dokumentov s političnimi zahtevami teroristov in tako dejansko postali glasniki njihovih stališč. Prof. Faina na začasni svobodi RIM — Preiskovalni urad florentinskega prizivnega sodišča je sklenil spustiti na začasno svobodo prof. Gianfranca Faino, ki ga je sodišče v Livornu obsodilo na 19 iet in 3 mesece zapora zaradi poskusa u-grabitve in poskusa umora ter nedovoljene posesti orožja. Faina je bil- ideološki voditelj anarhistične skupine »azione riveluzionaria*, spustili pa so ga, ker je njegovo zdravstveno stanje kritično, saj ima raka. Kmalu razsodba ustavnega sodišča o splavu RIM — Včeraj je bilo prvo letošnje zasedanje ustavnega sodišča, kjer so proučili ustavnost novega zakona o prekinitvi nosečnosti, ki je stopil v veljavo 22. maja 1979. Vso zadevo vodi sodnik Ferrati, čigar mnenje bo baje odločilno, saj med sodniki ni odločne večine za ali proti ustavnosti tega zakona. Predsednik ustavnega sodišča Amadei je včeraj menil, da bo sodišče kaj kmalu objavilo razsodbo. V Venetu sekcija Grupe za zaščito manjšin BENETKE — V Benetkah so ustanovili sekcijo za Venete v okviru i-talijanske Grupe za zaščito manjšin (GIDM). Deželni koordinator je prof. Ulderico Bernardi. GIDM je pristopila k »Minoritv Rights Group*, ki ima posvetovalno funkcijo pri OZN, med njene osnovne naloge spada obveščanje javnosti z manjšinsko problematiko in zavzemanje za njihovo zaščito. Skupina iz Veneta bo sodelovala pri pobudah, ki so jih sprožile razne manjšinske skupnosti v Venetu (Ladinci, Cim-bri, Furlani, Nemci in Romi). Baje se bi Teheran rad znebil talcev, saj niso dosedanje Reaganove izjave obetavne Namestnik ameriškega državnega tajnika Warren Christopher (v sredini) ob prihodu v Alžir (Telefoto AP) ■UlllllllllMUlIltlllHMHHIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIMMilllllUlllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllUlinritliflMIIIIIIIIIIirilllllllllllllllllllllllllllllllllOMlliiiiifiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlllllllUIIIIIII BESEDILO BERLINGUERJEVECA POSEGA V CENTRALNEM KOMITEJE BO ZNANO ŠILI DANES PIETRO INGRAD ZAGOVARJA POTREBO PO VEČJI DEMOKRACIJI ZNOTRAJ KOMUNISTIČNE PARTIJE Alessandro Natta poudaril, da je popolnoma nemogoče sodelovanje s krščansko demokracijo Pietro Ingrao Jugoslovanski družbi za okrepitev sodelovanja z Italijo REKA — Pred dnevi so na Reki u-®tonovili dve novi družbi z jugoslovanskim kapitalom, ki bosta de-Jovali izključno v Italiji. Gre za družbo »Italprodukt* s sedežem v Tčstu in za »Interunion* s sedežem v Milanu. Družbi se b ita ukvarja-s prodajo na debelo, z uvoznikom in izvozništvom. trgovskimi Predstavništvi in s pobudami za razvoj obmejnega prometa. Spora zuni zg ustanovitev obeh družb so P°dpisali predstavniki jugoslovan-»kih podjetij, ki sodelujejo pri po-'•udi. Gre za Ruje export Tnterko-toerc, Trgo Umag in Brodomate-rijal. Na tak način bedo vsa po-Ital'** zc*ruž'*a sv°j° prisotnost v NA PREDLOG ZAKLADNEGA MINISTRA ANDREATTE Vlada vzela v pretres zakon o «stanovanjskem varčevanj u» Inflacija ne bo vplivala aa privarčevane zneske Marca ustanovitev mešanega podjetja za ribolov v Jadranu ZAGREB — Približno 50 italijanskih in jugoslovanskih izvedencev za ribolov in morsko biologijo je začelo včeraj dvodnevne pogovore za dokončno opredelitev ekonomskih tehničnih in pravnih' stališč glede ustanovitve prvega italijansko - jugoslovanskega mešanega podjetja za skupni ribolov v Jadranskem morju, ki ga bodo ustanovili pred koncem marca. Včeraj so določili, da bo podjetje, ki bo imelo svoj sedež v Italiji, razpolagalo z mešano družbeno glavnico. Med drugim so tudi poudarili. da je zanimanje za tovrstno sodelovanje, tako v Italiji, kot v Jugoslaviji, že preseglo vse najbolj optimistične napovedi. Pobudi so se Pridružile tudi številne zadruge in Posamezniki iz Trsta, Gradeža in Milj Podjetju bodo tudi dodelili sodobno opremljeno ladjevje z mešanimi posadkami. Predvidevajo, da no ta nova oblika sodelovanja omogočila v prihodnjem petletnem obdobju vsaj 40-odstotno povečanje količine ujetih rib (eo) RIM — Na včerajšnji vladni seji je zakladni minister Andreatta predložil zakonski osnutek o »stanovanjskem varčevanju*. Njegov predlog so ministri samo pregledali, o njem ph bodo dokončno razpravljali in ga baje ludi odobrili na prihodnji!) sejah vlade. Po zamisli ministra Andreatte bi moral novi zakon omogočiti vsem tistim, ki nimajo svoje hiše ali sta novanja, da ga privarčujejo z ugodnimi pogoji. S sedanjimi obrestnimi merami bi verjetno odvisni delavec privarčeval primeren znesek šele kako leto pred upokojitvijo, če bi vloženi denar sploh kaj veljal s sedanjo stopnjo inflacije. Andreat-ta predlaga torej poštno hranilno vlogo, ki bi upoštevala vsakoletno razvrednotenje denarja. Taka oblika poimenskega varčevanja bi bila izredno spodbudna predvsem za mladino, ki bi že od 18. leta dalje pričela varčevati v pričakovanju, da bo prqj ali slej potrebovala finančna sredstva, da bi si lahko priskrbela stanovanje. Povseni razumljivo je minister poskrbel,* da ne bi kdo teh ugodnosti izkoristil za kake druge namene. Maksimalni letni polog znaša namreč 5 milijonov lir, skupna vloga pa ne sme preseči 30 milijonov lir. Kdor bi denar uporabil za druge namene bo izgubil vse ugodnosti, šteli mu bodo celo nižjo o-brestno mero, kot če bi denar vložil v kak običajen denarni zavod. Se največje ugodnosti bodo imeli javni uslužbenci, saj predvideva zakonski osnutek posebno dolgoročno posojilo za izgradnjo stanovanj z avtomatičnimi odtegljaji od plač s posebnim ključem glede na rast življenjskih stroškov. Z naknadnim zakonom bodo baje omogočili posojila tudi tistim,, ki bodo imeli poštne hranilne knjižice za »stano; vanjsko varčevanje*. Kdaj in kako bo lahko varčevalec zaprosil za tako ugodno posojilo morajo še določiti, vsekakor pa bo glavna skrb obnoviti zaupanje v varčevanje, zagotoviti gradbeništvu delo in preprečiti trošenje odvečnega denarja v nepotrebne dobrine. Na včerajšnji seji vlade pa so odobrili tudi razne zakonske odloke, ki bodo preprečili zastoj v gradbeništvu, če bi pravnomočno stopil v veljavo tako imenovani zakon Bucalossi. GRADEC — Včeraj so se v glavnem mestu Štajerske sestali pred- stavniki gospodarskih zbornic devetih dežel Alpe - Adria, ki so se raz-govarjali o možnosti tesnejšega medsebojnega sodelovanja in konkretno o ustanovitvi združenja, ki bi povezovalo vse zbornice. Izdelali so tudi seznam programskih izmenjav v okviru skupnih in integriranih ponudb, premoščanje ovir v prevozu oseb in predmetov in razvoj industrijskega sodelovanja med podjetji, ki delujejo v deže lab Alpe - Adria. Uradno bodo ve rjetno ustanovili združenje gospodarskih zbornic maja ali junija v vili Manin v Passarianu. RIM — Z odgovorom Giorgia Na-politana, s posegom sekretarja partije Berlinguerja in z odobritvijo sklepne resolucije se je pozno sinoči zaključite seja-centralnega komiteja KPI. tako besedilo Berlinguer-jevega posega, kot sklepno resolucijo bodo objavili danes, lahko pa že zdaj omenimo nekatere zaključke. Šlo je predvsem za zelo bogato in zelo angažirano debato, ki je temeljila na temah, ki jih je v svojem uvodnem poročilu nakazal Napoli-tano, se pravi obnovitev komunistične partije in vprašanje širše notranje demokracije. Velik del razprave je bil seveda posvečen tudi tako imenovanemu »prptidemokristjan-skemu preobratu*. Uvodno poročilo Giorgia Napolitana je poželo mnogo priznanj, nikakor pa ni naletelo na soglasno odobravanje: predvsem Pietro Ingrao, nekdanji predsednik poslanske zbornice, je bil dokaj kritičen do Napolitanovega poročila. Z druge strani pa se Alessandro Natta. ki ga mnogi,imajo za Ber-linguerjevega naslednika in čigar stališča so dokaj podobna stališčem sekretarja partije, ni' strinjal niti z Napolitanom niti z Ingraom. V primerjavi s prvim je mnogo bolj poudaril dejstvo, da je nemogoče sleherno tvorno sodelovanje s krščansko demokracijo, v primerjavi z drugim pa je izrazil nekatere pomisleke glede »preveč demokratičnih* načel, ki jih je vseboval poseg nekdanjega predsednika poslanske zbornice. Analiza Pietra Ingraa o notranji organizaciji komunistične partije je bila vse prej kot diplomatska, saj je med drugim opozoril tudi na nevarnost birokratizacije. Nekdanji predsednik poslanske zbornice je še dejal, da se je s predlogi Giorgia Napolitana mogoče v veliki meri strinjati, da pa so v svojem bistvu neprimerni: vprašanja, ki jih moramo rešiti, je dodal, ne zadevajo samo nekaterih zamud v KPI, temveč nekatere bistvene kontradikcije. Zato je v sedanjem trenutku treba o- ■imiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiitimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiiuiiiimfiiiiititiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiii ZIMA V JUŽNI ITALIJI pustiti bojazen in ne skrivati nekaterih razlik v mnenjih znotraj vodilne skupine komunistične partije. Ingrao je rekel, da razume pomisleke tistih* ki se bojijo notranjih struj, ki bi utegnile razklati partijo. Izrazil pa je pomisleke glede komunistične navade o soglasnih glasovanjih ter glede konservativizma, zaradi katerega se doslej ni govorilo o «preobratu*, kar vse priča o zastarelem gledanju na notranjo opozicijo. Pietro Ingrao skratka zagovarja stališče, da ima tudi notranja opozicija svojo politično vlogo v KPI. R. G. ljevati poročila o zadevi Gioia. Naslednji dan bodo začeli zbirati podpise. da bi v parlamentu, razpravljali o škandalu, v katerega je zapleten. RIM — Predsednica poslanske zbornice Jottijeva je sporočila, da bodo 14. tega meseca začeli razde- Ekspkivno pismo za Margaret Thatcher LONDON — UslužLenec britanske pošte je včeraj odkril eksplozivno pismo namenjeno ministrski predsednici Margaret Thatcherjevi. Scotland yard ni posredoval konkretnejših podatkov o moči in sestavi eksploziva ter je le opozoril vse britanske politike in druge o-sebnosti, naj pazljivo preverjajo pošto. ALŽIR, WASHINGTON, TEHERAN — Namestnik ameriškega državnega tajnika \Varren Christopher je včeraj prispel v Alžir, da bi se z alžirskim zunanjim ministrom Mohamedom Sedikom Ben.jahijem in z alžirskimi posredniki posvetoval glede razpleta v zvezi z ameriškimi talci. Sklep o Christopherjevi misiii so sprejeli na predsinočnji seji sveta za nacionalno varnost ZDA, ki posredno potrjuje, da je na relaciji Teheran, Alžir, Washington prišlo do bistvenih premikov. Bela hiša pa še vedno miri pred pretiranim optimizmom in strogo molči glede zadnjih iranskih zahtev. V Wa-shingtonu pa so prepričani, da ;e Teheran zahteval predvsem tehnična pojasnila za ameriška denarna jamstva. Pred svojim odhodom v Alžir je Christopher izjavil, da so se razlike pri reševanju ameriških talcev »baje zmanjšale*. Tudi namestnik državnega tajnika pa je bil skrajno previden. »Obstajajo še hudi oro-blemi, ki jih predstavljajo ogromni zneski, veze so skrajno težavne, in imamo le malo časa*, Chn-stopher je tu skoraj gotovo mislil na 20. januar, ko bedo umestili novoizvoljenega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Carterjevi administraciji se mudi, a kot kaže bi tudi Iranci rešili problem talcev pred zamenjavo v Beli hiši. Bodoči najvišj; funkcionarji Reaganove administracije so namreč odločno odbili, da bi se sploh seznanili s sedanjimi pogajanji med Washingtonom in Teheranom. Bodoči ameriški predsednik Reagan pa je bil še bolj jasen, ko so ga vprašali, če bi izpolnil sedanje obveze ameriške vlade za osvoboditev talcev, saj je na kratko odgovoril: »Težko je podpisati belo menico.* Ta in izjava, da so Iranci le navadni »ugrabitelji in barbari* ue dopušča nobenega dvoma. Reagan bo problem talcev reševal vse prej kot z rokavicami, z nevarnimi posledicami, ne samo za Iran in ZDA, temveč za svetovni mir. Srednji vzhod navsezadnje potrebuje predvsem miru. Vzdolž vse iransko-iraške fronte se boji nevarno stopnjujejo. Iz včerajšnjih vojaških komunikejev obeh armad ni bilo razvidno, kaj se pravzaprav dogaja na fronti. Zaiiodni opazovalci domnevajo, da so po začetnih iranskih uspehih vojne operacije ponovno obtičale. Iz vojaških komunikejev obeh armad je poleg običajnih vesti o zmagah mogoče razbrati, da se na ku-zistanski fronti odvijajo srditi topovski dvoboji, kar je običajno za pozicijsko vojno POLITIČNO OZRAČJE NA POLJSKEM PONOVNO NAPETO Proste sobote kamen spotike med poljsko vlado in sindikati Koordinacijska komisija sindikata «Solidarnost» zahteva, naj vlada spoštuje dogovore glede prostih sobot - Poljski tisk kritizira zahteve novih sindikatov Včeraj je srednjo in južno Italijo zajel izredni val slabega vremena s sneženjem in mi. Poročilo na zadnji strani nizkimi temperatura (Telefoto AP) VARŠAVA — Koordinacijska komisija samostojnega in samoupravnega sindikata «Solidarnost*, ki se je predvčerajšnjim sestala v Gdansku, je sprejela dokument, v katerem zahteva, naj vlada spoštuje sprejete obveznosti in naj zagotovi delavcem proste sobote. Čeprav je »Solidarnost* pustila odprta vrata za nadaljnjo dogovarjanje postaja politično ozračje na Poljskem vedno bolj vroče. Ministrski podpredsednik Mieczyslaw Jagielski, ki je vodil vladno delegacijo med pogovori v Gdansku, je namreč v intervjuju za televizijo izjavil, da se poljsko gospodarstvo sooča s takšnimi problemi, ki ne dovoljujejo nadaljnjega padca produktivnosti. Dejal je, da zato obstajata le dve možnosti, s katerimi bi vlada lahko ustregla sindikatom; polovica sobot naj bi bilo prostih ali pa naj bi za pol ure podaljšali dnevni delovni urnik. Predstavniki sindikata »Solidarnost* so med svojim srečanjem v Gdansku odbili obe možnosti, kar bo lahko prav kmalu privedlo do novih stavk. Poleg tega je minister za osebne dohodke in socialne probleme Yanusz Obodovvski sporočil vsem prefektom in direktorjem podjetij, naj v soboto smatrajo za neupravičeno odsotnost delavcev. Minister je tudi pojasnil, da bodo uvedli proti odsotnim delavcem posebne ukrepe. Ukinili jim bodo vse nagrade in druge ugodnosti. To merjenje moči med sindikati in vlado sovpada s krepitvijo napetosti tudi na jugu države, kjer se veča število enotnih delavsko -kmečkih manifestacij. Med delavci obenem raste nezadovoljstvo zara- di zanemarjanja sindikata »Solidarnosti pri dodeljevanju prostorov bivših sindikatov, ki so jih največkrat ponovno prepustili prestrukturiranim starim sindikatom. Pripadniki »Solidarnosti* se še pritožujejo nad sredstvi množičnega obveščanja, ki so ponovno začeli napadati politiko novega sindikata. Glasilo poljske združene delavske partije Trybuna ludu je včeraj kritiziralo tiste sile, ki poskušajo »uni- čiti ozračje miru in zmernosti*, kar naj bi bilo v nasprotju s pričakovanjem milijonov delavcev. Trybuna ludu obenem ugotavlja, da predstavniki »Solidarnosti* v nekaterih vojvodstvih izvajajo pritisk« na krajevne upravitelje, kar presega pristojnosti sindikata. O Poljski je včeraj pisala tudi moskovska Pravda, ki je ostro kritizirala vse reakcionarne sile, ki poskušajo spremeniti poljski politični sistem. V PORTOROŠKEM AVDITORIJU DANES PRIČETEK SEMINARJA ZA ITALIJANSKE ŠOLNIKE PORTOROŽ — Danes ob 9.30 se bo v prostorih avditorija pričel dvajseti seminar italijanskega jezika in kulture, ki je namenjen šolnikom italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Tudi letos je obveljate tradicija, da povabijo prireditelji medse enega izmed najpomembnejših predstavnikov sodobne italijanske literature. Tokrat je častni gost prireditve priznani pisatelj Mario Rigoni Štern, ki je leta 1979, z delom »Storia di Tonie* (Tonlejeva zgodba) prejel prvo nagrado Campiello. Štern je še posebej poznan v koprskih in bujskih šolah z italijanskim učnim jezikom, kjer ga predvsem cenijo kot avtorja knjige «11 sergente nella neve* (Narednik v snegu). Od leta 1967 so se najprej v Kopru, nato pa v Izoli in končno v Portorožu zvrstili številni ugledni italijanski ustvarjalci. Naj navedemo le nekatere: Riccardo Bacchelli, Biagio Marin, Guido Pio-vene, Vittorio Sereni, Carlo Cassola, Michele Prisco, Nino Palum-bo, Carlo Sgorion, Alberto Bevilacqua, Piero Chiara, Eugenio Tra-vaini, Giancarlo Vigorelli, Fulvio Tomizza in Gina Lagorio. Na današnji slovesnosti bo nastopil tudi orkester in zbor tržaškega gledališča Verdi. PO VČERAJŠNJEM SREČANJU SINDIKALISTOV S COMELLIJEM ŠE NOBENEGA JAMSTVA ZA REŠITEV IN RAZVOJ MILJSKE LADJEDELNICE Predsednik deželnega odbora ni zagotovil obratu dodatnih ladijskih naročil Danes v Miljah izredna seja pokrajinskega sveta in solidarnostna splošna stavka Med včerajšnjo sejo deželnega I sveta je prišlo do neobičajne prekinitve: pred poslopjem na Oberdan-kovem trgu, v katerem je sedež skupščine, se je zbrala množica delavcev miljske ladjedelnice Alto Adriatioo in sindikalistov, ki so se bili zbrali na Šentjakobskem trgu, nato pa v sprevodu obšli središče. Zahtevali so razgovor s predsednikom deželnega odbora Comellijem, ki jim je ustregel, za kar je bilo sejo treba za krajši čas prekiniti. Comellija so ned snidenjem z delegacijo delavcev in sindikalistov spremljali načelniki svetovalskih skupin. Predsednik deželne vlade je odposlanstvu povedal, da se nekaj v prizadevanjih 'a rešitev miljske ladjedelnice vendar premika, da je namreč predsedstvo ministrskega sveta zadolžilo predsednika državnega zavoda za industrijsko obnovo IRI Setteja, naj z ministrom za državne udeležb ' De Michelisom primerno ukrepa. To pomeni, naj Set-te in De Michelis poskrbita za spoštovanje svojega dne sprejete obveze, po kateri bo finančna družba Fincantieri prevzela 20-odstotni delež delniškega paketa ladjedelnice CAA, s tem pa najpomembnejši milj-ski industrijski obrat stvarno rešila in mu pomagala k ponovnemu zagonu ladijskih gradenj. Z udeležbo Fincantierija pri upravljanju ladjedelnice bo tudi deželna finančna družba Friulia, kot znano, lahko povečala svoj delež na 49 odstotkov, tako da bo zasebnim ladjarjem preostalo 31 od sto delnic. Predsednik deželnega odbora je sindikalistom pripomnil, da j"! v nenehnem stiku s predsedstvom ministrskega sveta in da pričakuje iz Rima skorajšnje vabilo na sestanek o zadevi Cantieri Alto Adriatico. Z druge strani je vseh enajst načelnikov političnih skupin v deželnem svetu naslovilo predsedniku vlade Forlaniju enotno brzojavno besedilo, v katerem se zavzemajo za čimprejšnjo poravnavo žgočega vprašanja. Medtem sc bedo politične stranke na krajevni in deželni ravni ‘ r sindikalne organizacije pa tudi parlamentarci še naprej seveda prizadevno borili za nagel izhod iz krize, kot je Comelli prav izrecno naglasil. Kaj menijo o včerajšnjem srečanju s Comellijem sind kalisti enotne zveze CGIL-ČISL-UIL in sindikata kovinarjev FLM? Da je v bistvu šlo za prazne besede, medtem ko so potrebna uradna zagotovila, šele. ko bomo prejeli uradni akt, iz katerega bo razvidno, da bo Fincantieri zares prevzel 20 od sto delniškega paketa CAA, bomo gotovi, da se vprašanje rešuje. Ne samo, potrebna so tudi jamstva za nadaljnja ladijska naroči'a, teh pa ni ter .je deželna uprava — tako menijo sindikati — glede tega problema dekai nejasna. Delavci in sindikati so od Comellija zahtevali nedvou .len (in seveda pozitiven) odgovor prve dni prihodnjega tedna, ko se — v torek ali sredo — znova odpravijo na razgovor z njim. O vsem tem bo govor tudi danes drugih štirih okoliških občin. Obe nem bo miljsko prebivalstvo v znak solidarnosti z delavstvom ladjedelnice uprizorilo splošno stavko. Sfn. Jelka Gerbec o usodi miljske ladjedelnice Tržaška senatorka Jelka Gerbec (KPI) je naslovila ministru za državne udeležbe De Michelisu vprašanje proti pismenemu odgovoru v zvezi s krizo v miljski ladjedelnici Cantieri Alto Adriatico. Senatorka vprašuje ministra, kako namerava nastopiti, da se ladjedelnici nujnostno zagotovi delniški pristop finančne družbe Fincantieri, pa še, če namerava naglo posredovati ' za izdelavo področnega načrta o i-talijanskem ladjedelstvu. Vprašanji senatorka utemeljuje z okoliščinami, da je ladjedelnica že cd julija 1980 pod nadzorovano upravo, da se zadnja ladijska naročila miljskemu obratu iztekajo, da je 50 od sto delavcev ladjedelnice vpisanih v dopolnilno blagajno, da vlada ne spoštuje že večkrat sprejete obveze po pristopu družbe Fincantieri k upravljanju ladjedelnice in nazadnje, da kritični položaj ladjedelnice le še poudarja porazno sliko tržaškega gospodarstva. • Tržaška občina sporoča umetnikom razstavljavcem na božični sli karski razstavi v občinski umetnostni galeriji, da lahko dvignejo svoja dela na oddelku za kulturne u-stanove v Ul. del Teatro 5 od 12. januarja dalje. KD ODGOVARJA OBČINSKEMU SVETOVALCU KPI M0NFALC0NU ZAČENJA SE POLITIČNA RAZPRAVA 0 PRORAČUNIH KRAJEVNIH UPRAV Drevi seja občinskega sveta, ki bo kot glavno točko dnevnega reda proučil vprašanje miljske ladjedelnice Alto Adriatico Po kratkem novoletnem premoru se bo drevi ponovno sestal tržaški občinski svet. Glavno pozornost bo posvetil vprašanju miljske ladjedelnice Alto Adriatico, ki nt more najti izhoda iz hudega kriznega stanja, v katerem se nahaja že dolgo časa. Sicer pa se bo seja začela z običajnimi odgovori na vprašanja in interpelacije, v nadaljevanju seje pa bo skupščina vzela v pretres še vrsto upravnih sklepov. Medtem ko tržaški občinski svet obnavlja svojo dejavnost, se že počasi začenja politična razprava o proračunih, ki ju bosta morala tako občinska, kot pokrajinska uprava po zadnjem vladnem dekretu o krajevnih financah predložiti in odobriti pred koncem meseca februarja. V to razpravo je kot prvi posegel načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Monfalcon, ki je v strankinem glasilu TUnita obrazložil stališča komunistične partije do tega vprašanja, predvsem pa nakazal nevarnost sporazuma med KD in LpT, ki naj bi se počasi sno- Množica delavcev miljske Iadjedel niče med protestnim sprevodom s Šentjakobskega na Oberdankov trg val med obema strankama. Ni bilo treba dolgo čakati, da je krščanska demokracija izdala tiskovno noto, s katero zavrača nekatera izvajanja komunističnega predstavnika. KD predvsem zavrača — je rečeno v tiskovnem poročilu — domnevno koketiranje in kompromisna stališča svetovalske skupine v občinskem svetu do občinskega odbora Liste za Trst, ki naj bi jih po Monfalco-novem mnenju narekovala zaskrbljenost. da bi ohranili enotnost znotraj svetovalske skupine. KD si sicer prizadeva za ohranitev enotnosti svetovalske skupine, ne gre pa pozabiti na konstruktivno opozicijo, ki jo stranka vodi v občinski skupščini in ki je že privedla do nekaterih konkretnih rezultatov. KD ni spremenila svojega stališča do občinskega odbora — je rečeno v tiskovni noti — pred predstavitvijo proračunov pa hoče ponovno ponoviti svoja stališča, ki jih je sicer zagovarjala že lansko poletje, ko so bila v teku pogajanja za oblikovanje pokrajinske večine. KD pravi, da ji je upravljivost tržaške stvarnosti brez vsakršnega predsodka ena temeljnih nalog. Iz tega izhaja, da je mehanska transpozicija pokrajinskega sporazuma tudi na tržaško občino sploh neizvedljiva, istočasno pa se KD dobro zaveda in priznava šibkost in kontradiktornost sedanjega občinskega odbora Liste za Trst. KD je tudi pozorna na vse enotnejše in konstruktivnejše rešitve. ki bi v luči upravljivosti zagotovile širšo enotnost med političnimi silami ter doslednejšo in konstruk-tivnejšo administrativno akcijo, ki bi ne izključevala konfrontacije z nobeno od demokratičnih in ustavnih političnih sil, ki so sestavni del mestne stvarnosti. Krščanska demokracija sicer priznava, da se je znotraj liste nekaj spremenilo: grupacija ima sedaj strukturo, ki je podobna onim političnih strank, poleg tega je nekoliko omilila polemično zadržanje do nekaterih tem ter istočasno soglasno vztra ja na zahtevi, da bi mešane industrijske cone ne zgradili na Krasu. Mimo teh ugotovitev pa so za listo še vedno značilne — poudarja tiskovna nota — protestne in emotivne zahteve, poleg tega pa se li-starji večkrat izogibajo vsakršni pozitivni konfrontaciji o konkretnih možnostih gospodarskega razvoja in družbene rasti mesta. SINOČI V POLNO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU Izvrsten koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Koncert sta s svojim sodelovanjem obogatili pianistka Dubravka Tomšič in madžarska sopranistka Veronika Kincses - Dirigent Antal Jancsovics Sinoči smo v Kulturnem domu spev doživeli glasbeni večer na izjemno visoki izvajalski ravni, za kar so poskrbeli Simfonični orke ster Slovenske filharmonije pod vod stvom mladega madžarskega dirigenta Antala Jancsovicsa, slovita slovenska umetnica pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjakova ir. madžarska sopranistka Veronika Kincses kot gostje četrtega abon majskega koncerta Glasbene matice. Dvorana Kulturnega doma ie bila seveda popolnoma zasedena, kot se spodobi za tak glasbeni dogodek, med poslušalci pa je bilo tudi zelo veliko italijanskih someščanov, kar spet potrjuje povezovalno moč glasbe kot univerzalne govorice, saj je bil sinočnji koncert takorekoč koncert preko meja: orkester in pianistka iz Jugoslavije, dirigent in pevka iz Madžarske, avtor prve skladbe na sporedu pa naš domači skladatelj Pavle Merku, torej Slovenec iz Italije, ki je sklad bo napisal v posvetilo svojemu učitelju prof. Vitu Levi ju, tržaškemu Italijanu. Merkujeva skladba je bila tudi prva v zanimivo sestavljenem sporedu, ki je obsegal še Kantato sodobnega madžarskega skladatelja Emila Petrovicsa, Richarda Straussa Simfonično pesnitev «Vesele po tegavščine Tilla Eulenspiegla* ter v drugem delu Brahmsov Koncert št. 1 op. 15 v d molu za klavir in orkester. Strokovno oceno izpod peresa našega glasbenega kritika bomo še objavili, vendar je tudi v tem po-koncertnem poročilu treba poudariti, da je bil pravi užitek poslušati mojstrsko izvedeno Merkujevo skladbo, kontrastno v svojih štirih stavkih, pa vendar vseskozi prijetno za uho neglede na njihovo to- Pismo uredništvu V poštnih uradih samo italijanščina Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Skoraj ne mine dan, da ne bi zasledili na straneh našega dnevnika protestnih pisem bralcev, med katere se prištevam tudi sam, ki o-gorčeno protestirajo nad obnašanjem uradnikov javnih ustanov, ki jih bode slovenska govorica. Prav včeraj ste objavili pismo nekega Škedenjca, ki dovolj nazorno kaže na to, kakšno je ozračje. Taki protislovenski izbruhi so seveda nedopustni, še toliko bolj nedopustni pa so takrat, ko pridejo do izraza v naših vaseh oziroma v uradih, ki so namenjeni poslovanju z javnostjo, ki je večinoma slovenskega rodu. To je primer tudi poštnega urada v Dolini. Nameščeni uradniki, ki i-majo opravka z občani (izplačevanje penzij, sprejemanje tekočih računov itd.) sploh ne znajo slovenščine, tako da se mora slovenski človek v slovenski vasi z njimi pogovarjati v drugem jeziku — italijanščini. O tem sem se prepričal včeraj zjutraj, VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Odobrene nove gradnje na potresnem področ ju Ustrezni zakonski osnutek sprejet z večino glasov Deželni svet je na včerajšnji seji : večino glasov ter ob vzdržanju KPI in PDUP odobril zakonski o-snutek, ki poverja pristojnim dejavnikom sikanje zemljišč, na katerih naj se uresničijo nujne gradbene ______________ o_________________ pobude v korist področij, ki jih je v dvorani miljskega občinskega sve- j maja 1976 opustošil potres. Novi ta. Tam se ob 14. uri zber- skup- "aken, ki vsebuje tudi predpise gle-ščina sindikalistov CGIL, CISL, UIL de razlaščevan.ia zemljišč za javno- in FLM, ob 16. uri pa bo istotako tam izredna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo izglasovali enotno resolucijo v korist ladjedelnice. Navzoči bi morali biti poleg miljskega še tržaški župan in župani koristne pobude, spreminja deželni zakon z dne 21. julija 1976, oziroma podaljšuje njegovo veljavnost do 31. decembra 1982. Razpravo o zakonskem osnutku je začel svetovalec PDUP Baraz- zutti, ki je uvodoma obrazložil koristnost deželnega zakona iz julija 1976, nato pa analiziral številne še odprte probleme, ki so povezani z obnovo razdejanih področij. Puppini-jeva je kot zastopnica Furlanskega gibanja podčrtala vlogo, ki so jo občine in krajevne ustanove imele ter jo še imajo kot protagonistke v obnovitvenem procesu Predstavnik Liste za Trst Pellis je zakonski osnutek ocenil povoljno, vendar s pripombo, da pri reševanju krajevnih problemov zakonodajalec često pozablja na snlošni okvir potresnega območja. Socialistični svetovalec Ermano je zakonski osnutek označil kot izrazito nujnosten ukrep, saj se obnova še ni končala. Komunist Ma-grini, ki je predložil skupščini nekaj popravkov, je zlasti poudaril potrato časa pri definiranju vprašanja, ki je b'io pravzapra-' že zrelo. Specogna (KD) se je izrekel za podaljšanje prejšnjega zakona. Odbornik za javna dela Biasutti je po razpravi omenil, da je potreb na pri takih ukrepih, kot je podaljšanje veljavnosti nekega zakona, dokajšnja opreznost, z druge stra ni pa dejal, da v diskusiii ne gre dajati duška preveč ideološkim tezam. MNENJE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ NA SREČANJU Z OBČINSKO UPRAVO Maro solsko poslopje v Devinu mora služiti krajevnim potrebam Nihče n>3 nasprotuje odprtju sedeža Zavoda združenega sveta - Krajevne kulturne in športne organizacije brez primernih prostorov - O problemu se mora sedaj izreči devinsko - nabrežinski občinski svet Delavsko - sindikalna delegacija med razgovorom s Comellijem • Jutri bo ob 10.30 v dvorani Cen tra za boj proti raku (Ul. Pietš) zborovanje vseh tržaških splošnih zdravnikov, ki delajo v državnih zdravstvenih službah. Na dnevnem redu bo razprava o novi konvenciji. Devinske kulturne in športne organizacije se nikakor ne strinjajo, oziroma odločno nasprotujejo, da bi občinska uprava začasno odstopila prostore starega šolskega poslopja Zavodu združenega sveta. Njihov protest proti taki namembi det inskega šolskega poslopja je jasno izzvenel na predšinočnjem srečanju, ki ga je devinsko - nabre-žinska občinska uprava priredila najprej s predstavniki društev in nato še z vaščani. V mestoma napeti razpravi, v kateri ni manjkalo polemičnih prizvokov, so predstavniki društev in sami vaščani obrazložili svoja stališča do tega problema, ki je precej razgibal sicer u-mirjeno devinsko krajevno življenje. O tem vprašanju se bo moral sedaj izreči devinsko - nabrežinski občinski svet, ki bo moral odgovoriti na pismo deželne uprave, ki vabi občinske upravitelje, naj čim-prej izrečejo pozitivno mnenje o dodelitvi starega šolskega poslopja za namene Zavoda združenega sveta. Zadržanje deželne uprave pa je prav čudno in sumljivo, bivši devinsko - nabrežinski župan I-egiša ga je na srečanju v sredo označil kot pravo izsiljevanje. Potem ko je dežela vrsto let čakala (pobuda o odprtju Zavoda združenega sveta v devinsko - nabrežinski občini sega v leto 1973) in ni pokazala nobene •UllilllllllltllllMHIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflMflllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllMlIlllllllllllllllllllllllllllllllIHlIlllimillllllllMIinilMIII Nekaj misli ob letu handikapiranih Nobena skrivnost ni, da človek ne poseduje nikakršne uzdrave pa meti» ali instinktivne humanosti, ki bi urejevali njegovo duševno in družbeno življenje v res «človeških» dimenzijah. Tisto, kar imenujemo evolucija, pri ljudeh največkrat ni nič drugega, kot prilagajanje na vedno nove oblike patološkega življenja, ki si jih človek sam ustvarja pod pritiskom ideoloških, gospodarskih in družbenih protislovij. Med te oblike «patološkega* žirije n ja, ki zajemajo tudi široke plasti drugorazrednih državljanov, spadajo tako imenovani handikapiranci, umski in fizični. Uradna znanost jih deli na slepe (ali ne vidne), nore (ali sedaj porabnike psihiatričnih služb), gluhe, hrome, homoseksual ce in tako dalje. V glavnem so vsi iz najrevnejših družbenih slojev, v glavnem so v preteklosti prebili svoje življenje v raznih zdravstvenih ustanovah, daleč od vzgojnega in produkcijskega procesa, ki izoblikujeta preostale tzdrave*, «normalne* člane družbe. Med obema plastema so trdne pregrade, ki izrinjajo na rob družbe vse tiste, ki so različni. OZN je zalo proglasila leto 1981 za mednarodno leto handikapiranih. To naj bi bila priložnost, da se tako posamezne ustanove in organiza cije, kot javnost zavedo potreb in zahtev teh oseb ter da se uresničijo posegi, ki naj na raznih ravneh o-mogočijo handikapiranim večje družbeno in delovno vključevanje. V naši pokrajini je bilo že veliko storjenega, tudi v državi se nekaj premika, predvsem ie jemljemo v poštev vključevanje handikapiranih otrok v *normalen* šolski sistem. Razumeli smo, da je vzgoja kale rega koli otroka, še posebno pa han dikapiranega, v družbi njegovih so vrstnikov vse nekaj drugega, kot vzgoja v družbi že itak osiromašenih otrok, ki so potrebni posebne pozornosti in skrbi, in še to daleč od vsakdanjega življenja. Razumeli smo, da so represivne in kazenske metode v zdravljenju' umsko priza- detih oseb povsem neustrezne, da ne velja več pregovor: «Kdor ne dela, naj tudi ne je*. Razumeli smo, da so gospodarski pogoji v naši družbi daleč od potreb posameznika, še posebno, če slednji ni sposoben določenega ritma in proizvodne norme. O lem so časopisi in televizija veliko že poročali, v našem me stu pa je že marsikdo imel tudi možnost, da je takega handikapiranega človeka spoznal. Po začetnem stra hu in napetosti pa je prišlo do od nosa, ki je veliko dal tako spriza detemu* kot «normalnemu». In prav to spoznanje naj bo vo dilna misel v spremljanju letošnje ga mednarodnega leta handikapira nega. leta. ko je čas, da se ozremo nazaj in ugotovimo, kaj je bilo na tem področju storjenega in kaj je še potrebno uresničiti. Tako naj po vemo, da če je naša pokrajina res na boljšem v primerjavi z drugimi italijanskimi področji — saj že več let uresničujejo razni operaterji načrt za družbeno in delovno vključe- vanje handikapiranih (načrt, ki ga v veliki meri finansira družbeni sklad EGS) — je treba vsekakor tudi ugotoviti, da bi se še marsikaj dalo bolje uresničiti, tako s smotrnejšim izkoriščanjem sredstev, kot z večjo politično voljo odgovornih ustanov. Pri tem velja tudi opozoriti na pomanjkljivo angažiranost tržaške občine, ki se je doslej v glavnem izogibala reševanju teh vprašanj. Res je tudi, da se odgovorne strukture niso dovolj pobrigale za učinkovito reševanje vprašanja han dikapiranih, ki so člani slovenske narodnostne skupnosti. Se enkrat namreč lahlco ugotovimo, da smo se morali za svoje probleme v glavnem zanimati sami. K t primer naj na vedemo dejstvo, da je na tržaški pokrajini zaposlenih pet ali šest psihologov, od katerih niti eden ne pozna slovenskega jez\a. Ta zapis naj bo vsekakor le nekakšen uvod v to problematiko, ki jo mislimo v prihodnjih številkah podrobneje o-bravnavati. (nf) volje, da bi prišlo do uresničitve te pobude, ki bi nedvomno pomenila obogatitev za naše kraje tako v kulturnem kot v gospodarskem in turističnem pogledu, je sedaj dala ultimat občinski upravi, naj ji takoj odstopi staro šolsko poslopje, sicer pa bo poskrbela za drugačno rešitev temu vprašanju: govori se, da bi nov sedež zavoda namestila v Gradežu, v kolikor bi cd devinsko -nabrežinske uprave prejela negativen odgovor. Zakaj pa tako nasprotovanje devinskih kulturnih in športnih organi zacij? Le-te se namreč že vrsto let soočajo z vprašanjem prostorov, ki bi jim omogočili redno dejavnost, za nekatera društva pa so ti prostori življenjskega pomena. Kot delno rešitev svojim problemom so ta društva videla prav staro šolsko poslopje. ki ga bodo kmalu izpraznili in ki jim ga je občinska uprava tudi obljubila. Na sestanku v sredo je bilo tudi poudarjeno, da ima to šolsko poslopje svoj zgodovinski pomen, da je za Devinčane velike vrednosti, saj je delo prednikov tistih občanov, ki si sedaj prizadevajo, da bi ohranili in razvili vsestransko dejavnost in v njo vključili čim širši del slovenskega prebivalstva na tem narodnostno mešanem področju. Če so se devinska društva odločno izrekla proti taki namembi starega šolskega poslopja, pa ne pomeni, da nasprotujejo odprtju Zavoda združenega sveta v Devinu. Nasprotno. Pobuda je od samega začetka naletela na pozitiven odmev v celotni krajevni skupnosti že ob samem začetku. Tudi sedaj, ko je treba konkretno ukrepati za njeno uresničitev, jo vsi podpirajo: ne dovoljujejo pa, da bi občinska u prava oddala prostor, ki je za kra jevna društva življeniskega pome na. čeprav bi odprtje zavoda v Devinu pomenilo velik dogodek, ki bi dal novega zagona krajevnemu živtienju. Kot ie poudaril podpred sednik tukajšnjega sedeža zavoda prof. Lokar, bi ustanova prispevala k razvoju mednarodnega sodelova, nja na področju kulture, ki je na tem področju velikega pomena Mnenje devinskih kulturnih in športnih organizacij bo župan Škerk iznesel svetovalskim skupinam občinskega sveta. Kakšna bo odloči tev devinsko - nabrežinske občinske skupščine pa bo pokazala prihodnja seja. na kateri bo padla zadnja beseda o tem vprašanju. • Z dekretom ministra za kulturne dobrine je bil imenovan za nadzor nika kulturnih, arhitektonskih, u- metniških in zgodovinskih dobrin v F—JK arh. Luigi Pavan, ki je prej služboval v Ferrari. Raj*onski sveti • V torek, 13. januarja, ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. dei Mille 16 sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Rris/tcrnjlc en DIJAŠKO MATICO ko sem risat na dolinski pošti formular za plačilo avtomobilske takse. V urad je prišel Dolinčan in pri o-kencu vprašal uradnico v slovenščini, če ima podoben formular, ker bi rad opravil svojo dolžnost. Urad niča ga je zelo čudno pogledala in očitno ni vedela, kaj ta človek hoče, ko pa je mož svojo prošnjo še drugič ponovil (v slovenščini) mu je odgovorila, da ne razume. Ni preostalo drugega kot ponoviti zahteve — v italijanščini. Ali ni zadeva sama po sebi nedopustna? Kaj narediti, da bi vendarle ravnateljstvo za pošto dodelilo poštnim uradom po naših vaseh ljudi, ki obvladajo slovenščino? In prav vsi ti poštni uradniki, ponavljam vsi, In morali znat' naš jezik, saj je to po mojem edinole prav in pošteno. Naš človek ima pravico izražati se v materinem jeziku kjerkoli, predvsem pa doma, na svoji zemlji. Zakaj moramo vedno sklanjati glave in se posluževati jezika, ki ni naš? Kdo je za tako stanje na dolinskem poštnem uradu kriv? Sicer pa si ne utvarjam, da bi od pristojnih, oblasti ..dpbil kakešenkoji odgovor, saj najbrž nimajo verodostojnih argumentov, s katerimi bi lahko odgovorili!; t.i - cu^itvii?. Tako pa ne more naprej! S spoštovanjem (sledi podpis) UIIIIIIIMIMIMIIIIIIMIinillllllllimilllMIIMI Izboljšuje sc stanje slovenskega dijaka Maria Baruccc Predvčerajšnjim smo poročali, da se je med šolskimi urami hujše ponesrečil dijak slovenskega Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Mario Barucca iz Boljunca. Barucca obiskuje oddelek za orodne mehanike; dijaki, ki si so izbrali to smer imajo praktične vaje v mehanični delavnici šole Galvani v Ul. Economo. Med delom se je Barucca, ki obiskuje 1. razred, nevarno po-nestečil in utrpel odprti zlom ključnice ter se ranil v prsni koš in brado. V bolnici so ga sprejeli na Oddelku za patološko kirurgijo, kjer so ga tudi operirali. Operacija se je dobro iztekli, in nesrečni študent se bo lahko čez približno tri trdne spet vrnil med svoje sošolce. Mariu Ba ruccu tudi naše uredništvo želi, da bi čimprej okreval. OPOZORIL O PORABNIKOM ELEKTRIČNEGA TOKA V nekaterih električnih centralah po Italiji osebje zopet stavka iz protesta, ker še vedno niso bile sprejele zahteve uslužbencev glede boljših delovnih razmer. Državna ustanova za električno energijo ENEL je tudi tokrat, kakor že pred nedavnim, opozorila javnost, da se utegne razpoložljivost toka zaradi tega (kot tudi spričo mraza teh dni) občutno skrčiti v primerjavi ustrezno povečano porabo elektrike. ENEL poziva vse porabnike elek trične energije, naj danes — kot tudi sicer — čimbolj štedijo z njo, in to še posebno, seveda, v tistih dnevnih urad, ko je poraba toka o-bičajno največja. Tako naj še zlasti pazijo pri uporabi električnih pečic, hladilnikov in drugih gospodinj skih električnih aparatov, pa tudi pri uporabi dvigal. Tembolj, ker u-tegne ustarova ENEL v primeru pretiranega skrčenja razpoložljivosti elektrike njene dobave namenoma zmanjšati v smislu tako imenovanega emergenčnega načrta, ki je bil sprejet minulo zimo. mila; prav zato so uvedli preiska vo in prenesli De Catovo truplo v mrtvašnico, kjer .ie na razpolago preiskovalcem. Tudi včeraj je gorelo Tudi včeraj je gorelo grmičevje in dračje v mestni okolici in na Krasu, kar je te dni že običajen dogodek. V popoldanskih urah so morali gasilci poseči na Katinari, in sicer v Ul. Cesare dell'Acqua: zaradi burje so gasilci imeli nre-cej dela, saj so za pogasitev ognja rabili več kot dve uri. Prav ta ko je gorelo v bregu pod Nabre žino; v lem primeru je gorela manjša površina m delo ie bilo opravljeno v približno 50 minutah. nalno ali atonalno zasnovo: da je Petrovicseva Kantata izzvenela spevno tudi po zaslugi sopranistke Veronike Kincses, pevke kultiviranega, močnega in toplega glasu, in da je Straussova simfonična pesnitev o Tillu Eulenspieglu zaživela v bogati interpretativni pestrosti,■ ker je dirigent znal nazorno poustvariti veselo razpoloženje, ki ga je Strauss tako imenitno prelil v glasbeno govorico. Vrhunec Koncerta je bila zadnja točka sporeda — Brahmsov Koncert za klavir in orkester, v katerem smo lahko spet občudovali izredno umetniško interpretacijo pianistke Dubravke Tomšič, njen edinstveni muzikalični pristop in njeno suvereno klavirsko tehniko. Orkester ji je bil pozoren partner v vseh stavkih, posebno lep zvok pa je izpričal v elegičnosti prvega stavka ter v nežni umirjenosti Adagia. V bolj akustični dvorani bi orkestrovo muziciranje prišlo seveda še lepše do veljave (Le kdaj bomo dočakali odrsko školjko, o kateri je govor že toliko let?). Navdušenim aplavzom se je morala pianistka seveda oddolžiti še s kratkim dodatkom, seveda pa so aplavzi veljali tudi orkestru in mlademu dirigentu, ki je celotni koncert vodil z umirjeno, toda nazorno gesto. Minister Nieolazzi jutri v naši deželi Jutri bo dopotoval v našo deželo minister za javna dela Nieolazzi. V Vidmu ga br.sta sprejela predsednik deželnega edbera Comelb in odbornik za promet Rinaldi. Srečanje, ki mu bo prisostvoval tudi podtajnik za javna dela Santuz, je namenjeno proučitvi raznih problemov, ki so vezani z uresničevanjem vebkih prometnih infrastruktur v naši deželi. Natečaj za mesto psihologa V torek, 20. t.m., bo nepreklicno zapadel rok za predstavitev prošenj za sprejem v službo 20 psihologov pri deželnem zavedu za poklicno i-zobraževanje. Med dvajsetimi m^sti za psihologa je predvideno tudi eno zn tiste, ki obvladajo slovenski jezik. Sicer pa ne gre za stalno delo, saj bodo tisti, ki bodo službo dobili, zaposleni pri deželnem zavodu za poklicno izobraževanje po pogodbi, ki jih bo vezala do 30. junija tega leta. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnateljstvo IR FP, Ul. vidali 1 v Trstu, kjer nudijo tudi vse ostale potrebne informacije. Včeraj najbolj mrzel dan V Trstu ir sploh v Furlaniji - Julijski krajini smo včeraj imeli doslej najbolj mrzel dan tekoče zime. V našem mestu je živo srebro zdrknilo do 2,5 stopinje Celzija pod ničlo, na planoti pa tja do 7-8 stopinj pod ničlo. Nebo je bilo sicer jasno in burja k sreči ni pokazala zob. V hrbovitih in goratih predelih dežele je poledica spravile v zagato avtomobilske voznike, pa tudi marsikateri vodovod je počil. Najnižjo temperaturo so zabeležili pri Belo-peških jezerih: 19 sipini pod ničlo. Kaj pa drugje? Trbiž 16 stopinj, Forni di Sopra !0 stopinj, Rava-sc’etto 7 stopinj, Tolmeč 8 stopinj ter Videm 4,2 stopinje pod ničlo. C Tržaška občina obvešča, da je na občinski oglasni deski na vpogled uradni seznam uporabnikov uteži in mer za dveletje 1981-82. Rok za vložitev morebitnih prizjvov zapade 30 dni po objavi seznama. Z motornim kolesom trčil v avtomobil Včeraj so ob 19.30 sprčjeli na ortopedskem oddelku glavne bolnice 18-letnega zidarskega vajenca iz Ul. Scussa 5 Micheleja Della Luče. zaradi poškodb na nogi in zloma desne piščali. Della Luče se .je nekoliko prej peljal s svojim motornim kolesom proti Trgu Rotondu del Boschetto; na križišču med Ul. Galilei in Ul. Giulia je trčil v avto fiat 850. ki ga je vozil 20-leti Aldo Pertossi s Trga Foraggi 5 Na kraj nesreče so prihiteli mestni redarji in re.šilec Rdečega križa, ki je po-Vesrečenca peljal v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni. Sumljiva smrt Predvčerajšnjim zjutraj je v svo jem stanovanju v Ul. Cadorna '1 umrl 38-letni Roberto De Cata. Na šla ga je mati na hodniku stano vanja v globoki nezavesti. Nemu doma je poklicala rešilec Rdečeg.v križa, ki pa je žal prispel, ko je bilo za Roberta De Cato že pre pozno. Vzroki njegove smrti so še nepojasnjeni, čeprav preiskovalci sumijo, da je mogoče umrl zaradi prekomerne doze kakega trdega ma- Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra ANGELA DANIELI vd. STARC Pogreb 'bo jutri, 10. tovelu. t.m., ob 14. uri iz cerkve na Kon- Žalostno vest sporočajo hči Sidi r možem, vnuk Dean, Eabio z družino, brat Mirko z družino, sestra Norci z družino ter drugo sorodstvo Konto vel, 9. januarja 1981 Gledališča VERDI Nocoj ob 20. uri bo v gledališču Verdi (red H) sedma uprizoritev poljskih narodnih plesov in pesmi. Nastopa ansambel «Mazowsze», ki ga vodi Mira Ziminska Sygietynska. Serija predstav se bo končala v nedeljo, kot predvideva program: jutri ob 17. uri osma (red S), v nedeljo ob 16. uri zadnja (red G). Prodaja vstopnic pri glavni blagajni gledališča. Na razpolago je še omejeno število vstopnic. ROSSETTI Danes ob 20.30 bo na sporedu Gogoljev «Revizor» v uprizoritvi Ljudskega gledališča iz Rima. V abonmaju odrezek 4. Kino Ariston 16.'X) «Io, Willy e Phil». Barvni film. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Excelsior 16.00 «Io e Caterina*. A. Sordi. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.00 sBiancane ve e i sette nani*. Risani film. Fenice 16.30 «Fantozzi contro tutti». Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 16.30 «Cuba». Barvni film za vsakogar. Cristallo 17.00 «Brubaker». Robert Redford. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.30 «La ripetente fa 1’occhietto al preside». A. Riz-zoli, L. Banfi. Barvni film. Capitol 15.30 «L’aereo piu pazzo del mondo». Moderno 15.00—-21.30 «Remi*. Barvna risanka. Lumiere 16.00 «Porno story of Ju stine». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 17.00 «Sex partouze». Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18 letom Prosveta KD Lipa Bazovica vabi na otvoritev temnice, ki bo jutri, 10. januarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Predvajali bomo diapozitive. izraanra V spomin na pok. Stanka Devetaka darujejo za SPD Igo Gruden Valerija in Nada Pertot 20.000, teta Mila in sestrična Neva Godnič 30.000, Slava Košuta (Križ 423) 3.000, Vittprio Guštin (Križ 5J) 5.000, cvetličarna Kosmina - Visentin 20 tisoč, Eda Sedmak 10.000, Elena in Pepi Vlacich 10.000 in Vesela Petelin - Starc 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Stanka Devetaka darujejo za SPD Igo Gru den Dario Žerjal 20.000, Milan Le ghissa 5.000, Marcello Stanissa z družino 10.000, družina Vidmar. 10 Jisoč lir. Namesto cvetja na grob Stanka Devetaka daruje družina Guida Zidariča 20.000 za SPD Igo Gruden in 20.000 lir za Godbeno društvo Na brežina. V spomin na pok. Stanka Deve taka darujeta družini lob in Cahari ja 10.000 za SPD Igo Gruden in 10 tisoč lir za ŠD Sokol V spomin na pok. Štefanijo Tav čar vd. Kalc daruje Ivanka Sedmak 5 000 lir za Društvo slovenskih u pokojencev. V spomin na pok. Ninija Sedmaka darujeta Marko in Elvira Ten ee 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa in 30.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na pok. očeta Mira Sed maka daruje Heler.a Magajna 5 000 lir za Sk'ad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na pok Stanka Deveta ka darujeta družini Rolič in Hmeljak 50 000 lir za SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. KD FRANCE PREŠEREN priredi jutri, 10. januarja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU KULTURNI VEČER z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro VENDERIG’LE NA PLAČI v režiji Tatjane Turco. Ponovitev v nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri. VABLJENI! “m* gledališče Jlp' v trstu Dom Alberta Sirka v Križu DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) Jutri, 10. januarja, ob 20.30 4»^ SLOVENSKO 'JcStr STALNO . gledališče V TRSTU Kulturni dom ZORA, TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA KRSTNA PREDSTAVA režija SERGEJ VERČ Zaradi bolezni v ansambla je premiera prenesena na torek, 13. januarja, ob 16. uri. Razna obvestila Državni poklicni zavod za industrijo in obrt vabi starše jutri, 10. januarja, na delovno akcijo za preureditev prostorov II. nadstropja šole. Dramski odsek SPD Tabor z Opčin gostuje jutri, 10. januarja, ob 20. uri v prostorih KD Rovte - Ko-lonkovec (Ul. Monte Semio 27) z Melonarjado - melonarsko šagro s petjem. Vabljeni. Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabre žec vabi na proslavo ob obletnici 10 januarja 1945, ki bo v prosvetni dvo rani 10. januarja 1981 ob 20. uri Sodelujejo KD Slovenec, otroci osnov ne šole in dramska skupina KD Primorsko iz Mačkolj. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem ! pedagoškem inštitutu (IRR SAE), da se udeleže sestanka, ki bo danes. 9. t.m., ob 18.00 na sedežu sindikata v Ul. F;rFilBi 8. Na sestanku bodo dobili natančne podatke o natečaju. Izleti Združenje Union sporoča članom in prijateljem, da je odposlalo programe izletov in acer za Sicilijo, ki bo od 22. februarja do L marca t.l., in za Beograd, ki bo od 17. do 20. a-prila. S tem sporočilom želimo in priporočamo zainteresiraneem, da se osebno oglasijo najkasneje do 15. januarja na našem sedežu vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul Valdirivo 30, tel. 64459. Sekcija KP1 Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu. Enotna sindikalna zveza o zdravstveni reformi Deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL je v tiskovnem sporočilu ostro obsodilo način in zamudo, s katerima je pristojna oblast Furlanije - Julijske krajine ozemeljsko opredelila krajevne zdravstvene enote (USL — unita sanitarie loeali). Zamudo — šestih mesecev — pripisujejo sindikalisti izključno iskanju političnih ravnotežij. Poleg tega se vprašujejo, po kakšnem ključu je dežela dosodila tržaški ir. goriški pokra jini samo po eno zdravstveno enoto od skupnega števila 12. v isti sapi pa si odgovarjajo z ugotovitvijo, da očitno po nobenem logičnem ključu. Sindikalna zveza zahteva čimprejšnje pojasnilno snidenje na deželni ravni. Predsednik deželnega odbora Co-melli ie medtem odredil imenovanje dr. Libera Pianu.ja za deželnega komisarja zdravstvenih struktur do junija 1981, OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. XIII - 79- 44/ 30 79-136/170 74-174/175 73-100/339 PREDMET: Variante področnega načrta, bivši zakon št. 167/62, za področja «Cumano», «Opčine» (II. del), «Piani e Poggi S. Anna* (del B), «Sv. Maria Magdalena spod nja», ki so bile sprejete s sklepi občinskega sveta št. 1119, št. 1121, št. 1144, št. 1120 z dne 19. 12. 1980. OBVESTILO Zakon št. 167 z dne 18. 4. 1962 Variante so deponirane v občin skem glavnem tajništvu z možno stjo, da si jih zainteresirane osebe ogledajo. ŽUPAN V smislu in na podlagi določb 6. člena zakona št. 167 z dne 18. 4. 1962, ki vsebuje določila za pospešitev pridobivanja gradbenih površin, namenjenih ekonomičnim in ljudskim gradnjam. obveščam: 1. od 9. h 1981 do 19. 1. 1981 bodo načrti; ki se nanašajo na «PEEP’ za področje Cumano — varianta št. D, na «PEEP za področje Opčine -varianta sl. 2», na :«PEEP za področje Poggi S. Anna (del B) — varianta št. 2», na «PEEP za področje Sv. Maria Magdalena spodnja — varianta št. 4» deponirani v glavnem tajništvu (Oglasna deska — vhod v Ul. Malcanton); 2. V tem roku bo vsakdo imel možnost, da si jih ogleda in to ob delavnikih, od 7. do 19. ure in ob prazničnih dneh, od 7. do 13. ure; 3. V roku dvajsetih dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer od 9. 1. 1981 do 29. 1. 1981) na ustreznem kolkovanem papirju, in sicer 1 original in 4 navadne kopije. Trst, dne 24. decembra 1980 ŽUPAN odv. dr. Manlio Cecovini GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava DA BI OLAJŠALI DELO IZVOLJENIM TELESOM Na občini in na pokrajini pripravljajo načrt za ustanovitev svetovalskih komisij V komisijah naj bi predhodno preučevali tako sklepe o notranjem življenju uprav kot širšega gospodarskega značaja in sodelovanju na obmejnem področju ..................................................um.........................................i......iiii.iih..........ml Včeraj-danes Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 V najkrajšem času nameravajo v goriški občinski upravi ustanoviti nekaj delovnih svetovalskih komisij, ki bi delovale za to, da bi sodelovale s področnimi odborniki za hitrejše reševanje nekaterih vprašanj in tudi da bi se razbremenilo doslej prepočasno in preobsežno delo občinskega sveta. S tem seveda ne mislijo odvzeti občinskemu svetu pristojnosti, ki mu gredo po zakonu, marveč samo pomagati k hitrejšemu reševanju vprašanj. Doslej so se namreč večkrat, predno je odbor zavzel kako odločitev in jc potem podal v končni pretres občinskemu svetu, sestajali načelniki skupin. Večkrat pa so bili taki sestanki brezuspešni, kajti v občinskem svetu se je debata o posameznih vprašanjih včasih celo še razširila. Ustanovitev stalnih svetovalskih komisij so zahtevale opozicijske skupine že v prejšnjem občinskem svetu, takrat so že pripravili okvirni načrt za delo teh komisij, zataknilo pa se je ob predlogu števila članov vsake komisije. Vsaka naj bi bila imela le pet članov. To bi sicer pomagalo k hitrejšemu reševanju vprašanj, nekatere stranke pa bi bile po sili razmer izločene. Sedaj so v odboru pripravili osnutek pravilnika za ustanovitev teh komisij, upoštevajoč tudi zahteve, ki so jih postavile razne stranke sedanje petstrankarske koalicije in tudi opozicije. Kmalu bo stvar prišla v razpravo v občinski svet. S podobnim vprašanjem se ubadajo tudi v pokrajinski upravi. Tu so komisije že delovale v prvi polovici mandatne dobe, ko je enobarvni de-mokrščanski odbor podpirala široka večina strank ustavnega loka. V teh komisijah so preučevali tako notranja vprašanja uprave kot širša gospodarskega značaja in sodelovanja s sosednim jugoslovanskim področjem. Odbor je sedaj v novi sestavi, je koalicijskega značaja in prav pred dnevi so izdelali osnutek novega pravilnika in nova sestave teh komisij, ki pa ga še vedno preučujejo. Tako na pokrajini kot na občini si torej prizadevajo, da bi pospešili delo, kajti sedanji zakoni in pravilniki zelo otežujejo delo krajevnih uprav. Pomoč odboru s strani svetovalcev še v fazi priprave sklepov bi bila marsikdaj koristna in bi lahko odstranila marsikatero ne- 6 Melnf denar za mctanovod v Tržiču Pred časom smo obširneje poročali o prizadevanju tržiške občinske uprave, da poskrbi, da bi vsi pre- bivalci te občine lahko dobili me-tanovodsko napeljavo. Tržiška občina je namreč iz svojega proračuna nakazala več kot tri milijarde lir za gradnjo te napeljave. Na vzhodnem področju občine so s polaganjem cevi že končali, prav v teh dneh zaključujejo povezovalna dela z glavnim metanovodom pri Moščenicah in v februarju bodo prvi stanovalci v vzhodnem delu mesta lahko že uporabljali metan. Že čez nekaj mesecev bodo pričeli graditi metanovod v mestnem središču. Občina pa ni imela doslej denarja za tretjo tranšo del, za napeljavo me-tanovoda v Panean in v zahodne predele občinskega področja. Pred nekaj dnevi je sredstva nakazala deželna uprava. Na občini bodo se- daj pripravili izvršilne načrte, tako da bodo tudi ta zadnja dela pričeli v najkrajšem času. Novi nadskrbnik spomeniškega varstva Z dekretom ministrstva za kultur ne in ambientalne dobrine je bil s pričetkom leta imenovan za nad-skrbnika ambientalnih, arhitektonskih, umetniških in zgodovinskih dobrin v deželi Furlaniji - Julijski krajini arhitekt Luigi Pavan. Pa-van je do premestitve v Trst, kjer je tudi nadskrbnik za arheologijo, služboval v isti funkciji v Romagni in Ferrari. IZŠLA JE 5. ŠTEVILKA REVIJA «IL TERRITORIO ODPRTA DO SLOVENCEV Prvič v njej popoln slovenski pregled vsebine - Več zgodovinskih člankov v tej številki V peti številki revije til territo-rio», ki izhaja dvakrat letno v Ronkah, kot publikacija tamkajšnjega Javnega večnamenskega kulturnega središča, in ki ji je urednik Rinaldo Rizzi, smo zabeležili prijetno novost, ki najde pravilni poudarek v uvodniku. Ob zaključku revije najdemo obširen izvleček, pregled vsebine revije, katere članki so seveda pisani v italijanskem jeziku. Uvedba pregleda vsebine v slovenščini hoče biti kulturna izbira; je rečeno v tem u-vodniku, tako ker na tržiškem področju živi slovenska manjšina, kot ker meji naša dežela na Slovenijo in zaradi tega je treba najti stično točko med sosednima narodoma. To novost seveda pozitivno pozdravljamo ker kaže, da marsikje na Goriškem gledajo danes z drugačnimi očmi kot so gledali ne- Živeti s cesto nad glavo Živeti s cesto nad glavo, a brez z zunanjim gvetom. kakršnem so se znašle nekatere družine na Tržaški cesti, y nepo-si$dni bližini nekdanjega- železniškega prehoda. Po dograditvi cestnega nadvoza, ki je speljan še više od streh njihovih hiš, so jim zaprli (menda za zmeraj) edino cestno povezavo z mestom. Pot do najbližje trgovine, ki je bila prej sa- iiiiiiimiiMHiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitimiiuimuiiiuHiiiiiMiiiiiii RAZMIŠLJANJA OB NEKIH STATISTIKAH ZA PRAZNIKE ZAMENJALI KOMAJ 31 MILIJONOV DIN Znesek je polovico manjši od lanskega - V dveh letih od 16 na 10 milijonov prehodov s prepustnicami Danes, PETEK, 9. januarja JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 8.55 — Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 20.16 Jutri, SOBOTA, 10. januarja GREGOR Vreme včeraj: na j višja temperatura 1 stopinja, najnižja —2,6 stopi nje, ob 18. uri 0 stopinj, zračni tlak 1032,4 mb ustaljen, veter 27 km na uro severnik, vlaga 23-odstotna, ne bo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Paolo Lanzaro. UMRLI SO: 75-letna Anna Nola, 84-letna Anna Pawlik vd. Conti, 75 letna Maria Carli, 64-letni Renato Kriso, 83-letna Emilia Tomat vd. t>e Marco, 53-letni Valentino Stefani, 86 letna Olga Svetina vd. Zigoi, 30-letni Fulvio Novak, 86 letni Fer-ruccio Martignano, 83-letna Giusep-Pina Ojsteršek vd. Tessera, 82 letna Maria Ascari, 83 letni Angelo Ri tossa, 90-letni Emilio Sain, 57-letna Domenica Clappis por. Cossi, 92-let-na Irene Zanmarchi, 68-letni Er-manno Lazzaro, 77 letna Maria Stoka vd. Tomažič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2; Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 73 267, predpraznična od 14, do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Seslian: tel. 209 197; Žavlje: tel 213137; Milje: tel. 271 124. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. lebruarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl b — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika. Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 ŠESTNAJSTLETNI fant išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 722-035. MODE VALENTINA pri Domju ima veliko razprodajo vseh vrst blaga s popustom od 20 do 90 procentov. AVTOKAROSER1JA v industrij s)cem predelu mesta v Trstu išče vajenca začetnika in vajenca z vsaj enoletno prakso. Telefonirati v delovnem času na štev. 826-759. GOSTILNA «AI Palombaro«, Trst, Bazoviška cesta 56, tel. 040/54571, vam nudi vsak dan žabe, divjačino, škampe in druge specialitete. PRODAM peugeot 204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena po dogovoru. Telefon - Gorica, 83535. MILIČ DUŠAN - Zagradec 2 — toči belo in črno vino. ŠTUDENT išče opremljeno sobo v mestu ali okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 226-169. IŠČEM garažo v najem pri Lovcu ali na Katinari. Telefon 911-119. ...v eotsiS HANCA Dl CBEDITO Ql THIESTE TRŽAŠKA K-RED.ITNA BANKA ,, i«'/:,;'; , S. P, A. i|.'«■*>, •' TRUT - ULICA U HLZHO.r K Bvrtrte 8 1. 1981 Ameriški dolar ’ 920.— Funt šteriing 2.185.— Irski funt šteriing 1.760.— Švicarski frank 520.— Francoski frank 203.— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473,— Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola' 770.— Holandski l.orin* 435.— Danska krona 152.— Švedska krona 209.— NorvPška krona 177.— Drahma 16,50 Mali dinar 26,75 Veliki dinar 27.— Maloobmejni promet na Goriškem neprestano upada. Na ta pojav vplivajo izključno samo gospodarski razlogi. Minila so leta brezglavega potrošništva, minila leta visokih osebnih dohodkov in razmeroma dosegljivih cen blaga. Svetovna gospodarska stiska nas sili, da vedno več denarja odštevamo za osnovne življenjske dobrine, za hrano. stanovanje, kurjavo in za avtomobil, ki požira velike denarje, vendar se mu nismo in nismo pripravljeni odpovedati, tako smo še navezani na ta potrošniški in hkrati tudi za življenje že čisto potreben predmet. To razmišljanje ne velja samo za občane na naši strani meje, ampak prav tako tudi za sosede na drugi strani, torej za vse ljudi, ki oblikujejo režim odprte meje in spremljajočih gospodarskih gibanj, ki se ob tej meji pojavljajo. Med temi velja omeniti pretok oseb in blaga. Kar zadeva osebni promet po videmskem sporazumu iz leta 1955, statistike govorijo o hitrem padanju števila prehodov. Od 1978. leta dalje, ko smo dosegli najvišje število (nekaj nad 16 milijonov v obe smeri), se promet neprestano zmanjšuje. Leta 1979 so zabeležili okoli 12 milijonov prehodov, lansko leto pa še za nadaljnja dva milijona manj, se pravi skupno 10,7 milijona prehodov. V teh številkah so Jugoslovani daleč najmočneje zastopani, saj italijanski «prepust-ničarji* že več let ne najdejo pravega interesa (razen bencina) za nakupe v sosednjem obmeinem pasu. Temu primeren je tudi znesek zamen;anih deviz. Ob letošnjih novoletnih praznikih so v Gorici za- menjali okoli 31 milijonov dinarjev, manj kot polovico lanskega zneska. Podatek je prav gotovo veljaven tudi za ostala razdobja v lanskem letu. Ker so ukrepi za zavarovanje kupne moči dinarja dolgoročni in ker bodo pri sosedih določene stvari tudi sami začeli proizvajati ih poleg vsega izvajati carinske in druge predpise o prenosu valute in blaga čez mejo, moramo računati z nadaljnjimi ošibit-vami prometa, ki živi na izkoriščanju kurznih razlik, hkrati pa nas mora to spodbujati, da iščemo druge oblike gospodarskih spodbud. Na nedavni seji italijansko - jugoslovanske mešane komisije za izvajanje videmske ja sporazuma, ki je bila v vili Manin pri Passarianu, so razpravljali o valutnih in carinskih olajšavah, da bi jih uskladili s stopnjo 'razvrednotenja denarja. Dogovorili so se za okoli 35-od-stotno zvišanje. Tako je italijanskemu državljanu dovoljeno v enem mesecu iznositi 70 tisoč lir (dvolastniki 35 tisoč lir), ter naslednje količine jestvin: en liter žganja, pol kg masla, dva kg svežega mesa, 2 kg posušenega mesa, 4 kg sira, 30 jajc, 8 litrov vina ih 24 kg zelenjave. Podobni predpisi veljajo tudi za jugoslovanske lastnike prepustnic. Pomembno je nadalje, da so na tej seji člani mešane komisije sprejeli vrsto ukrepov za pospeševanje osebnega obmejnega prometa s skupno gradnjo mostu na mejnem prehodu v zgornjem delu go-riške pokrajine, prilagajanje prehodov noletnemu turističnemu navalu ter krepitev avtobusnih linij na obmejnem področju. mo nekaj sto metrov dolga, se je zdaj podaljšala za nekajkrat, saj morajo zdaj v meSttC editt&frTiT dolgem obvozu preko štandreža. Z dograditvijo nadvoza so ostale «odFez.ane» štiri-hiše In kamnarska4š3reža.5 delavnica, njihov utesnjen in nič kaj prijeten položaj pa se bo še poslabšal z graditvijo povezave med Ulico Tabaj in prometnim vozliščem. Pravzaprav bodo ti ljudje postali nekakšni ujetniki cementnih nosilcev, s stalnim strahom, da jim z višine pred hišni prag, ali pa na streho hiše trešči avtomobil ali drugo vozilo. Kamnarsko delavnico bodo preselili, ali zaprli, strah nad avtomobili, ki ti vozijo nad glavo se da tudi nekako preboleti, nerodno Pa je da moraš zaradi tega nadvoza zapreti dobro upeljano gostišče — nam je te dni pripovedoval Vence Komel, ki je skupaj z ženo Pino dolgo let vodil znano gostilno s prenočiščem —. Ostali smo popolnoma odrezani in smo bili prisiljeni zapreti, saj ni bilo žive duše. S prodajo dveh litrov vina na dan, pa se ne da živeti! Zapora je sicer začasna, za nekaj mesecev, vendar iz Komelo-vih besed razumemo, da je dokončno zaprtje neizbežno. S tem se bo zapečatila usoda še ene starih go-riških gostiln, na izhodu iz Gorice proti Mirnu in Krasu. Komelovi .so lokal prevzeli po drugi svetovni Vojni ter ga potem preuredili in razširili. Pred njimi je gostilno upravljala družina Nanut iz Štan- koč in želeli bi, da bi revija tudi v bodoče objavljala članke o vprašanjih naše narodnostne skupnosti, kot je že bilo v prejšnjih številkah. Pregled vsebine v zadnji številki je oskrbela Marija Armani Corisini, ki je tudi član uredniškega odbora revije. Vsebina pete številke je v glavnem posvečena zgodovinskemu preučevanju dogodkov na Tržiškem, niso pa pozabljeni sodobni aspekti. Zanimiv je članek, ki predlaga ustanovitev muzeja dela v okviru tega kulturnega središča. Drugod imajo namreč muzeje plemiških in kraljevskih rodbin, v Tržiču tega ni, ljudi seveda zanima tudi kako so živeli niih predniki, preprosti kmetje, obrtniki, trgovci, delavci. Zametlfi tega so v razstavah občinskega ali šolskega tipa, ki so že bile v nekaterih krajih. Dva članka sta iz drugega desetletja našega stoletja. V prvem je govor o razvoju tržiške ladjedelnice do prve svetovne vojne, v drugem pa je orisan razvoj delavske stanovanjske četrti Panzano, kjer so se naselili delavci in uradniki, ki so delali 9 ladjedelnici. V nadaljnjerh članku preučuje avtor vprašanje bizjaške govorice, najdemo pa še en članek o prebivalcih Bizjakarije, ki govore o samih sebi. Dališa sta članka o ronškem glasbeniku Rudolfu Rubiku, ki živi in ustvarja že dolgo let v Argentini, zelo rad pa se vrača v domovino in Gia-coma Scotti ja o italijanskem šolstvu v Istri in na Reki. Iz teh vrstic izvemo s kakšnimi uspehi in tudi težavami se srečuje šola italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvatskem. Poleg teh pa najdemo v reviji še precej drugih zanimivih člankov, ocene raznih publikacij. Tudi tokrat je v reviji precej zanimivih slik. Tiskali so jo v dva tisoč izvodih, vsak izvod stane 2.500 lir. (mw) Škoda za toliko let dela in vlaganj! Na račun napredka (saj menda pravijo, da pomenijo ceste napredek) pa bo Vence še ob precejšen del vrta, kjer je zasadil sadje in smreke. Zaradi gradnje nove povezave med Ulico Tabaj namreč. Obvestilo o razlastitvi je že prejel. Pri sosedu Pepiju Nanutu, ki je šele pred kratkim obnovil hišo, smo izvedeli, da ga pravzaprav zapora niti ne moti veliko. Razlog je v tem, da ima mehanično delavnico v štandrežu. Pravzaprav odkar so promet usmerili po nadvozu, se ponoči ne zbuja več zaradi ropota tovornjakov, čeprav popolnoma brez strahu, da bi utegnilo kakšno vozilo slej ko prej pristati na strehi hiše, le ni. V železniški čuvajnici preko nekdanje ceste živita še dve družini, v veliki hiši, onstran gostišča Komel pa še tri družine. Nismo jih hoteli nadlegovati z našimi vprašanji, kajti odgovori bi bili najbrž slični. (Na sliki: stare hiše so se naenkrat znašle nekaj metrov niže od cestnega nadvoza.) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi vse ljubitelje slovenske knjige in kulture na OTVORITEV SLOVENSKE LJUDSKE KNJIŽNICE «DAMIR FEIGEL» ki bo danes, v petek, 9. januarja, ob 18. uri v novih prostorih v Gorici, Ulica della Croce 3. — Istočasno bo odprta tudi razstava o življenju in delu DAMIRA FEIGLA. iiiiiiiiiimiimiiimiitiiiiiiiiniiiitimiiiiiijfiiiiiMiiimifiuimiimiiiiiMiiiMiiuiHiiiMiiiMiMiiiimiMiiiiiiiiiiii OBSODBA VROČEKRVNIGA MLADINKA 100.000 lir kazni zaradi krožnika paštašute v obraz županu Obsojen tudi voznik, ki je povzročil prometno nesrečo v Doberdobu Na poletnih šagrah najbrž ne bo več zaprosil za krožnik paštašute. Mislimo na 27-letnega Flaviana Do-rio iz Tržiča, ki je lani, 16. avgusta, na prazniku Unita v Škocijanu vrgel poln krožnik paštašute v o-braz tamkajšnjemu županu Amedeu Cosolu, ki je bil ta čas kot strežaj za prodajnim pultom. Doria je bil tisti večer precej razjarjen, morda mu ni paštašuta ugajala ali pa mu ni ugajala pijača, zaradi tega je vrgel krožnik županu v obraz. Ta se je zelo mirno očistil, potem poklical karabinjerje in ti so odstranili Dorio z zabavišča in je štiri dni preživel v zaporu. Včeraj pa je Fla-viano Doria prišel pred tržiškega sodnika, obtožen žaljenja javnega funkcionarja in vzbujanja neredov na zabavišču. Sodnik ga je za prvo obsodbo oprostil ker ni ,za to bilo dokazov. Zaradi vzbujanja neredov pa ga je obsodil na 100.000 lir globe. Tolikšne vsote za krožnik paštašute ne plačaš niti v ekskluzivnem lokalu Maxim v Parizu. Tisti krožnik paštašute bo vedno ostal v spominu tržiškega mladeniča. Na tržiškem sodišču je bila včeraj tudi razprava proti 23-letnemu Sergiu Maregi iz Gorice, Ul. della Bona 18. Obtožen je bil, da. je 9. septembra 1977 povzročil prometno nesrečo v Tržiču, v kateri je bilo ranjenih troje oseb. Marega je vozil avto, v njem je imel za sopotnika Aleksandra Kozlina iz Gorice, ki je bil v nesreči ranjen in ostal v bolnišnici osem dni. V drugsm vozilu pa sta bila težje ranjena Ama-rosa Visintin iz Zdravščine (zdravila se je' 60 dni) ih Klavdij Radetti iz Jamelj, ki se je zdravil 40 dni. Visintinova in Radetti sta Marego tožila. Sadnik je obtoženca obsodil na 15 dni pogojnega zapora, na eno leto odvzema šoferskega dovoljenja in na plačilo odškodnine prizadeti Visintinovi. Marega mora dati Visin-tinovi predujem dveh milijonov lir. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443. Izžrebane številke loterije «Corso Amico» Na goriški finančni intendanci so včeraj popoldne izžrebali srečne dobitnike loterije «Corso Amico*, pri kateri je sodelovalo 52 trgovcev go-riškega mestnega središča. Avtomobil opel kadett 1200 bo dobil imetnik lista A - 49820. Drugo nagrado, barvni televizor, dobi oseba, ki ima listek A - 13316. Tretjo nagrado pralni stroj pa dobi številka 16625. Na razpolago je nadaljnjih deset tolažilnih nagrad, za katere dobijo imetniki žepne računske stroje. Številke so naslednje: C- 46863, A - 89897, C - 82811. D - 31694. 4664, D - 74420, D - 38283, C - 20378, C - 61060, 45900. Če izžrebanci ne bodo dvignili nagrad do 28. januarja, pridejo na vrsto imetniki dodatnih številk. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča smučarje, ki so se prijavili za izlet v Sappado, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 11. januarja, ob 7.15 s Koma, ob 7.20 iz Štandreža in qb 7.30 iz Sovodenj. Prosimo točnost! Razna obvestila V nedeljo, H. januarja, bo gori-ška pešadijska skupina sodelovala s svojimi člani na pohodu «Mar-cia dei Magi* v Campolonghetto (Bagnaria Arsa - Videm). Člani naj se zberejo na Rojcah ob 7.45. Kino ec- pod noi, Gorica VERDI 17.30—22.00 «11 pap'occhio». Renzo Arbore in Roberto Benigni. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «11 bisbetico doma to*. A. Celentano in O. Muti. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Blue stasy». Prepovedan mladini 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «Ecco, per esempio*. EXCELS10R 16.30-22.00 «Delitto a Porta Romana*. A«wi Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Zdravniki ljubijo gole ženske*, španski film. SVOBODA 18.00-20.00 ((Hrabro bežimo*. Francoski film. DESKLE 19.30 «Zadeva Odessa*. Angleški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480. I ffHHpi N.N. Gorica daruje 20.000 lir za Slovensko planinsko društvo. Zapustil nas je 90-letnl učitelj JOŽEF NANUT Pogreb bo danes v Štandrežu ob 16. uri. Žalujoči sinovi in hči z družinami Štandrež, 9. januarja 1981 Prijetni družabni večeri ob zaključku minulega leta Čeprav je on najbolj plemenitih hobijev. Med železničarji tržaškega območja je vebko slikarjev. Lansko leto sp v enem izmed pritličnih prostorov tržaške postaje priredili razstavo, na kateri so dali na o-gled svoja najboljša dela člani posebnega krožka za likovne umetnosti tržaškega železničarskega krožka. Jutri ob ’6. uri bodo odprli občinstvu drugo razstavo članov likovnega krožka tržaških železničarjev. na letošnji razstavi. Razstava bo trajala do 20. t.m., na njej sodeluje kar 21 likovnikov -železničarjev. Razstava bo dostopna občinstvu od 9. do 13. ter od 16. do 20. ure ob delavnikih, v BERITE REVIJO nedeljah pa samo od 9. do 13. ure. galeriji Meblo v Novi Gorici. Toneta Demšarja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in zadnja, decembrska razstava Luja Vodopivca v galeriji osnovne šole v Solkanu. Največje vznemirjenje je nedvomno sprožila razstava Dušana Džamonje (1028)., «predhodnika 21. stoletja». Liparja ((nenavadne moči in prodornosti*, ki je za novogoriško publiko poznenila živi kontakt z dovršenostjo in učinki do popolnosti izpeljanih absolutnih o-blik, izžarevajočih monumentalnost. Avtor, ki je po besedah likovnega kritika Zorana Kržišnika »značilen predstavnik umetniške sinteze, kipar, ko riše, arhitekt, ko kipari, urbanist, ko si zamišlja svoje arhitektonske skulpture*. se je v Novi Gorici pred stavil z izbor' m skuptur iz let od 1972 do 1980 in z izborom risb, nastalih v zadnjih treh letih ter tako predstavil, m'mo onih javnih spomenikov NOB, znanih kar najširšemu krogu ljudi, tudi manjšo in malo plastiko, ki nastaja kot plod intenzivnega študijskega ateljejskega dela. rscega vezera, ko se je v Novi Gorici odpirala razstava velikega, morda celo največjega živečega jugoslovanskega kiparja, je v ajdovski galeriji predstavil svoje plastike mlad slovenski ki,.ar Tone Demšar (1946), član tiste prve povojne generacije, ki se je pod vplivom profesorjev D. Tršarja in S: Tihca, čeprav vstopajoča v slovensko kiparstvo ne samo v času različnih, temveč tudi nasprotujočih si kiparskih usmeritev, radikalno vključila v sodobna kiparska iskanja. O kiparju, ki je ne samo ponovno odkril vso draž lončarske tradicije, temveč je s svojo malo in srednjo plastiko dokazal izostren občutek za plastičnost «* globoko izpovednost, je bilo ob razstavi posvečeno nekaj besed tudi v našem listu. Povsem novo in drugačno je kiparstvo Luja Vodopivca, aktivnega in že uveljavljenega ustvarjalca iz na, mlajše generacije, šolane no ljubljanski Akademiji likovne umetnosti, ki je razstavil sim ja najnovejša dela, ki je v nasprotju s starejšimi, volumensko zelo občutenimi in do abstrakcije prestiliziranimi živalmi in faličnimi simboli, koncipiral po načelu angleške kiparske šole St. Mariin's Schnol ojf /Irt. Izhajajoč iz načel kiparja Williama Tucketa, pri katerem se je kipar šolal zadnje leto. ki so jasno zapisane kot predgovor k razstavam v galeriji Loža in v galeriji osnovne šole Solkan, je Lujo Vodopivec zvaril in predstavil več železnih konstrukcij. Le te naj bi odsevale osnovno vprašanje skulpture kot (aktivno, dejavno ustvarjanje narave, oblikovanje njenih neodkritih in neznanih form, ki so abstraktne, v resnici pa so prav toliko abstraktne kot tiste, ki jih ustvarja narava». Vodopivčevi eksperimenti iz železnih konstrukcij, ob katerih se ti nehote porodi želja po komparaciji z doslej že znanimi tovrstnimi konstruktivnimi poskusi, so kot novo »n sveže odkritje naj-mlajše slovenske kiparske generacije, nedvomno rezultat poglobljenega zanimanja in reševanja kiparske problematike. NEL1DA SILIČ Prof. Mirku Deanoviču najvišje odlikovanje Poslal je Cavaliere di gran croce za veliko dejavnost na področju spoznavanja italijanske kulture na Hrvalskein - Lepo darilo ob jubileju ZAGREB — Italijanski veleposlanik v Beogradu Pietro Calamia je pred nedavnim izročil v Zagrebu najvišjs italijansko odlikovanje red »Cavaliere di gran croce« slovitemu hrvaškemu italijani-stu prof. Mirku Deanoviču. Visoko odlikovanje mu je podelil sam predsednik italijanske republike Sandro Fertini zaradi velikih zaslug. ki jih ima sloviti hrvaški znanstvenik za razvoj italijanske kulture na Hrvaškem ter za prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo Visoko odlikovanje so zagrebškemu profesorju izročili ob njegovi 90. letnici. Ob koncu slavja smo zaprosili prof. Mirka Deanoviča za kratek razgovor. Sloviti znanstvenik nam je med drugim rekel: »Štejem si v veliko čast, da mi je tolikšno priznanje dal predsednik Sandro Pertini, ki ga visoko cenim in občudujem, zaradi njegove človeškosti, tudi zaradi njegovega iskrenega prijateljstva, ki ga je vezalo z našim predsedni-kem Titom. Ne maram biti retorik, toda odlikovanje, ki sem ga dobil, ne nagrajuje le mene in mojega dela, pač pa tudi napore in uspehe mojih sodelavcev, v prvi vrsti napore in rezultate dela znanstvenikov, kot so prof. Jernej Zorič, Tekavčič in Čale, ki so toliko prispevali in še vedno prispevajo k razvoju romanistike na zagrebškem vseučilišču, kjer omenjeni strokovnjaki poučujejo in se uveljavljajo kot raziskovalci.« Prof. Deanovič, kljub vaši lepi starosti ste še vedno dejavni, produktivni? »Je pač to ena mojih značilnosti in po mojem mnenju sem dočakal lepo starost prav zaradi tega, ker sem ves čas aktiven. Sicer pa imam še veliko načrtov, veliko nalog, ki jih moram še izpeljati, prodno izprežem. Prva naloga, ki me čaka in ki mi je še najbolj pri srcu, je obnovitev ali če hočemo posodobljenje hrvaško-italijanske-ga in italijansko-hrvaškega slovarja. Je to ena največ jih in najpomembnejših del moje znanstvene dejavnosti. Seveda ne smem pri tem pozabiti na svojega sodelavca prof. Jerneja. Od leta 1956 do danes je italijansko-hrvaški in hrva-ško-italijansk; slovar doživel že pet izdaj, ki so bile seveda vse pregledane in razširjene, to se pravi, da je bila vsaka nova izdaja popolnejša od prejšnje. To pa je povsem razumljivo in tudi nujno, kajti vsak jezik se ves čas razvija, jezi1 je pač nekaj živega in zato se morajo tudi vsi inštrumenti, ki so v službi jezika, razvijati in obnavljati. V kratkem, v prihodnjih dneh, morda tednih se bom skupaj z nekaterimi drugimi sodelavci ponovno lotil popolne obnove celotnega slovarja. Tokrat ne gre več za običajne obnovitve, pač pa imamo . načrtu zelo zavzeto dejavnost, ki bo dokončana verjetno v dveh kvečjemu treh letih. ..» Prof. Deanovič, vi ste tudi aktivni sodelavec ustanove »Atlante liuguistico del Mediterraneo«. «Prav v zadnjem času sem zaključil neke jezikovne raziskave, ki se nanašajo predvsem na dalmatinsko obalo in Istro, prodrl pa sem skoraj do Trsta in proučeval vse tisto zaledje, koder je italijan- ski jezik v rabi ali poznan in v bližnji pomladi bodo rezultati te moje raziskovalne dejavnosti izšli v novi publikaciji ustanove »Atlante iinguistico' del Mediterraneo«. Kot veste, sodelujejo pri urejanju in sestavljanju »Atlasa« sloviti znanstveniki kot so Battisti. Mi-gliorini, Devoto, Zingarelli in drugi. Pred nedavnim sem dobil vabilo za ciklus konferenc, ki bi jih imel po Italiji. Če mi bo zdravje naklonjeno, upam, da bom v prihodnjih mesecih obiskal nekatere italijanske kraje, kjer bom na primer v Bologni, Padovi, Firencah in v Rimu imel nekaj konferenc o jugoslovanski kulturi ter o najpomembnejših prevodih italijanskih klasikov v hrvaščino. Upam, da se bo moj ciklus konferenc zaključil v Trstu. V svojem rojstnem kraju, v Dubrovniku, pa bom v septembru na mednarodnem simpoziju o Danteju imel posebno predavanje.« E. OPASSI humanitarnih pobud, temveč da sta celovito vključevanje žensk v razvojna prizadevanja na vseli področjih in tudi njihov enakopravnejši delež v sadovih razvoja, nujna pogoja za vsestranski napredek vsake posamezne družbe Zato je moralo biti prikazovanje zenske stvarnosti v Jugoslaviji za tujega bralca ali strokovnjaka — kajti temu naj bi primarno služila študija — nekoliko drugače zasnovano. Po drugi strani pa je v sami Jugoslaviji prišlo do sprememb, v prvi vrsti tistih, ki jih uveljavlja nova ustava iz leta 1974 in še tistih, ki jili narekuje Resolucija o glavnih smereli družbenega delovanja za zboljšanje družbenoekonomskega položaja in vloge, ženske v socialistični samoupravni družbi, resolucija, ki jo je skupščina SFRJ sprejela leta 1978. Novo delo torej, ki naj bi čim bolj na kratko in razumljivo, prikazalo jugoslovansko stvarnost in položaj ženske v njej. Pri tem se je Konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije, ki je opredelila koncept in vsebino knjige, morala opirati šp na vprašalnike, ki jih je OZN razposlala vsem svojim članicam, zato da ne bi bile študije raznih držav zasnovane diametralno nasprotno in predvsem zato, da bi bilo mogoče med dobljenimi analizami izvesti nekakšno primerjavo. Na takih osnovah je torej nastala knjiga Vide Tomšič »Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije«, knjiga, ki je bila namenjena prvenstveno tujemu bralcu, nikakor pa ne bo odveč, če bi se ji posvetili tudi domači. Tovrstnega prepričanja so bili mnogi, saj je prvi izdaji, ki je bila v srbohrvaščini, pred kratkim sledila že slovenska — omogočili sta jo Delavska enotnost in Naša žena —, medtem ko so že pripravljene tuje izdaje, za pnkrat dve in sicer angleška in francoska. Kaj pravzaprav knuga prinaša? Gre za skrčeni, vendar izčrpni, najprej zgodovinski pregled nastanka SFRJ, položaja žensk v r stari Jugoslaviji, Narodnoosvobodilne borbe in družbenega preobrata. V naslednjih poglavjih knjiga prinaša temeljne postavke novega družbenega sistema: izkušnje namreč kažejo, da imajo razne članice OZN o jugoslovanskem samoupravnem sistemu precej meglene poglede. Teoretične osnove procesa ,e-mancipaci.ie žensk sestavljajo naslednje poglavje v knjigi, od prvih, ki sta jih zapisala Marks in Engels, pa do njihove ustvarjalne uporabe danes. O položaju žensk v Jugoslaviji na raznih področjih precej nazorno govorita naslednji poglavji, najprej o zaposlovanju, izobraževanju in zdravstvu, nato pa še o zakonski zvezi, družini, gospodinjstvu, otroškem varstvu. Sledi še krajši prispevek o mednarodnem dogajanju, oziroma so- delovanju, kar zadeva žensko problematiko medtem ko je v vseh naslednjih straneh zbrana razna zanimiva dokumentacija. Izbor pomembnejših dokumentov odpira Jugoslovanska ustava, seveda s tistimi členi, ki se posebej nanašajo na žensko: isti kriterij velja tudi za seznam zakonov, ki so posebnega pomena za pravni položaj žensk v Jugoslaviji. Temu pregledu sledi še strokovni komentar o sami pravni ureditvi položaja jugoslovanskih žensk, na to je objavljena že prej o-menjena Resolucija o glavnih smereh družbenega delovanja za izboljšanje družbenoekonomskega položaja in vloge žensk v socialistični samoupravni družbi. Kot priloga pa je objavljenih nekaj zelo zanimivih statistik o zaposlovanju, izobraževanju in angažiranosti žensk. Predstavitev takšne knjige seveda ne more biti posebno živahna. še manj pa izčrpna. Dokazati namreč hoče le to. da je knjiga Vide Tomšič nadvse zanimiva in bi jo kazalo vzeti v roke, če ne za temeljitejše preučevanje, vsaj za prelistanje. (bp) 50.000 lir za kajenje RLvI —. Kajenje ni le grda in zdravju škodljiva razvada, pač pa posia.a tudi draga. Po najnovejših podatkih državnega statističnega urada pokadi povprečni I-talijan tobaka in tobačnih izdelkov za 50 tisoč lir na leto. Kaj povprečje pomeni, vemo, pa čeprav je to edino merilo, četudi krivično, saj je znano, da sta dva prijatelja pojedla dva piščanca in je prišel po en piščanc na vsakega, v bistvu pa se je eden basal z dvema piščancema, vtem ko je njegov tovariš drobil le kruli. Toda statistika je statistika in kot takšno jo moramo jemati. Če pa upoštevamo, da kajenje ni prav splošna navada oziroma razvada. da lep odstotek moških in žensk ne kadi, da si mladina do določene dobs prav tako ne prižiga cigarete in da mnogim ljudem v starejši dobi tudi V.e ni več do cigarete, je strešek 50 tisoč lir v povprečju visok. In vendar se bomo vrnili spet na strogo statistiko, ki nam pove, da so največji tovrstni stroški v bocenski pokrajini, kjer odpade na državljana nič manj kol 83 tisoč lir stroškov na leto. Kar zadeva dežele je spet na prvem mestu Tridentinska - Južno Tirolska dežela, kjer pokadijo za 69 tisoč lir tobaka na glavo na leto. Koj za njim smo mi iz Furlanije -Julijske krajine, kjer pride po 65 tisoč lir pokajenega tobaka na državljana na leto. Na tretjem mestu je Dolina Aosta. Na drugem koncu lestvice, torej na dnu pa je Bazilikata, kjer potrošijo za kajenje le po 23 tisoč lir na glavo,-5 tisoč lir več pa ga pride v Kampanji. Toda tako za Bazilikah) kot za Kampanjo vemo, da si kadilci zvijajo cigarete iz domačega tobaka. Patronat KZ - INAC svetuje MOŽNOST PLAČEVANJA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV JE ZA BIVŠEGA DELAVCA PRAVZAPRAV PRIVILEGIJ Vpr.: «že vrsto let ne delam več, ker me pač družinsko delo polno zaposli in niti ne vem, če se bom še kdaj zaposlila, ker sem se sedaj temu odvadila. Kmalu po prekinitvi dela sem začela plačevati prostovoljne prispevke na INPS, vendar sem s tem v zvezi imela nekatere slabe izkušnje in sedaj nameravam prenehali s plačevanjem. Najprej so mi namreč vrnili nekaj denarja, češ da nisem plačala regularno, nato pa so te vsote tako povišali, da ■ sem se odločila, da ne bom več tega plačevala zavodu 1NPS. Kaj mislijo. da pobiramo denar kar na cesti? S plačo mojega moža si ne moremo privoščiti, da bi dajali 1NPS nad 150.000 lir vsake tri mesece. Kaj mislite vi o taki rešitvi?» Z. F. Prav iskreno: rešitev, za - katero ste se odločili, ni najboljša, še več, po vsej verjetnosti je za vas tudi škodljiva. Sicer ne navajate točnih podatkov, koliko let pokojninske dobe že imate in koliko let vam primanjkuje še do starostne upokojitve, zato odgovor ne more biti popoln. Vendar pa bi se radi ustavili pri vašem tolmačenju nekaterih zadev, ki ni povsem pravilno. Vsak bivši zavarovanec (odvisni ali samostojni delavec), katerega je INPS avtoriziral, da plačuje prostovoljne prispevke, bi se moral zavedati, da je to pač zanj osebno velik privilegij, da si lahko z doplačevanjem zavarovalnih prispevkov integrira pokojninsko dobo in tako doseže pravico oziroma si izboljša pogoje za uveljavitev pokojnine pri zavarovalnem zavodu INPS. V drugih državah tak postopek ni predviden in mogoč, saj zavarovalna doba zori le ob rednem delu in le v izjemnih okoliščinah so določene dobe »beneficirane« (par-tizanščina, vojaški rok, bolovanje ipd.). INPS ima od prostovoljnih prispevkov bolj malo, povečana pokojninska doba pa nato nalaga prav zavodu INPS večje izdatke, kar dejansko bremeni celotno družbo. Res je sicer, da so pred dvema letoma spremenili kriterije plačevanja, saj najnižji možni razred ni več prvi, temveč peti, vsak zavarovanec pa mora plačevati prispevke tistega razreda, ki ga je določil INPS na obnovi prejemkov ob zadnji zaposlitvi. Od L marca 1980 je najnižji prispevek 3.367 lir na teden (odgovarja mesečni plači 60.000 lir), nato pa so zneski do 40. razreda vse višji (npr. 12,252 lir na teden za 200.000 lir plače, 24.614 lir pa za 4(1.000 lir plače). Do konca leta 1978 je vsakdo lahko plačal prispevke prvega razreda in se mu je vseeno vštelo v celoti v pokojninsko dobo za dosego u-pravnih pogojev. Sedaj pa INPS v primeru, da nekdo plača nor. le eno desetino tega, kar bi moral po določenem razredu, mu avtomatično zmanjša tudi dozorelo pokojninsko dobo (npr. namesto enega leta le dober mesec). Vendar pa bi se moral vsakdo zavedati, da tudi odvisni delavec plačuje mesečno še znatno višje zneske za socialno zavarovanje. Tega pa se marsikdo ne zaveda, ker dobi že »čisto plačo« brez socialnih odtegljajev. V vašem konkretnem primeru svetujemo naslednje: prostovoljne prispevke plačujte vsaj dotlej, dokler ne dozori vsaj 15 let pokojninske dobe, ki vam daje pra- vico do starostne pokojnine. Nato se vam nadaljnje plačevanje še splača edinole v primeru, da se mislite pred upokojitvijo še zaposliti. ker tako bi pri odmerjanju pokojnine upoštevali najugodnejše triletno povprečje v zadnjih desetih letih. Se nečesa ne pozabite: prostovoljne prispevke je treba redno plačevati v teku trimesečja za prejšnje trimesečje (npr. do konca marca imate • možnost poravnati prispevke za trimesečje oktober - december 1980). ker vam bo v primeru zamude ali prezgodnjega vplačila INPS razveljavil vplačilo in povrnil prispevke, kot se vam je že zgodilo. « « » NOVE MINIMALNE POKOJNINE Vpr.: »V soboto ste v rubriki objavili poviške pokojnin v letu 1981, vendar pa ni bil naveden povišek nižje kmečke pokojnine za tiste, ki kot jaz nimajo še 65 let. In kdaj bodo izplačali te poviške?* L. M. Pokojnine bivših samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci) so se s 1. januarjem takole povišale: a) pokojnine tistih, ki so presegli 65 (moški) oziroma 60 let (ženske) znašajo 167.400 lir (prej 151.900 lir); b) invalidske pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev, ki niso še dopolnili omenjen. upokojitvene dobe, pa se povišajo od 136.700 lir na 149.600 lir na mesec. Ta zakon o poviških pa je stopil v veljavo prepozno. Kljub temu pa je INPS zagotovil, da bodo minimalne pokojnine povišali že takoj januarja. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Življenje živali 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Carski sel — 5. del 14.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 15.30 Lov na nevidno 16.30 REMI — risani film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2. 1. . Stik 18.00 šolska vzgoja 18.30 Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.00 Colargol v Afriki 19.20 Un amore di contrabbasso. 1. del Danes se začne predvajanje TV filma, pravzaprav nanizanke, ki se bo iztekla v 13. epizodah. Nanizanko je pripravil Robert Moore,. protagonist pa je ameriški komik Paul Sand, ki igra vlogo Roberta Drevfussa, ki kot kontrabasist igra v bostonskem simfoničnem orkestru. Hkrati pa je maž zaljubljen v baletko Blyte Mooroiv, ki jo v nadaljevanki igra Penny Marschal. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping-pong 21.30 Angelika na kraljevem dvoru Film — Režija: Bernard Bor-derie Igrajo: Michele Mercier, Claude Giraud Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Program o zdravstvu 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 šolska vzgoja: Režirati film pri 15 letih 14.00 Popoldan 14.10 Komisar Maigret. Tisti neumni Bergerac, 1. del 15.30 Dnevnik 2 — Rep!ay 17.30 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Pcpolda.i Program 7u mladino 17.30 Čebelica Maja, risani film 18.00 šolska vzgoja Glasba in znanost 18 30 Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Planet Toto Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Portobello 21.55 Ljudje in ideje 20. stoletja Nocojšnje nadaljevanju programa, ki nosi naslov Ljudje in ideje 20. stoletja bo skušalo ustvariti podobo kulturnega in umetniškega o-zračja v Evrcpi pa drugi svetovni vojni, vendar pa bo to prikazano s stališča, pariške- c ■ >tvnt _j. v >v».m ga ozračja v 50. letin, seve-da ozračja, ki se kaže oziroma ki se. je kazalo v,dobi pred nekaj desetletji v slovitih pariških kavarnah, kjer sa se zbirali tisti napredni francoski razumniki, ki so skušali utreti nova pota, rekli bi tudi lahko, ki so skušali dajati novo vsebino samemu življenju. Med temi bomo navedli le nekaj imen: kdo se ne spominja slovite pariške pevke Juliette Gre-cu, kdo se ne spominja velikega filmskega človeka Yvesa Montanda? Seveda je glavna podeba vse te dobe, nekakšno osrednje gibalo vsega tega dogajanja francoski filozof Jean - P. Sartre, francoski, rekli pa bi tudi lahko evropski in svetovni pober-nik eksistencializma, ki je umrl pred letom dni. Kot je znano, je bil Jeari-Paul Sartre tik pred začetkom druge svetovne vojne bolj anarhistično nastrojen, a se je v času druge svetovne vojne nekoliko unesel in postal velik humanist, pa vojni, v času prve svobode pa je potegnil za seboj celo množico naprednejših francoskih intelektualcev, le da se je njegov val utišal, zelo verjetno prezgodaj. . . 22.55 Sereno Variabile — kviz Tretji kanal Ob koncu DNEVNIK 2 14.30 Nogomet: Mundialito ZRN - BRAZILIJA 16.45 Una difficile storia di coppia 18.15 New Trolls: Kronika koncerta 18.45 Sto italijanskih mest 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Gledališče akrobatov 19.35 Rim Marie Scaccia 20.05 Šolska vzgoja Vzgo-a in dežele 20.40 OTELO, drama v treh dejanjih 23 25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 TV V ŠOLI 10.00 Zimski šolski spored 14.55 TV V ŠOLI 17.20 POROČILA 17.25 Olimpiada smeha, risana serija 17.50 Rock koncert: Ameriški r.ovi val 18.20 OBZORNIK 18.30 Sodobna medicina: Visoki krvni pritisk 19.00 Ne prezrite 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost 20.40 Jazz na ekranu 20.45 T Hardy: Žu;:an v Casterbridgeu, nadaljevanka 21.40 V znamenju 21.55 Nočni kino: Freud, skrita strast — film Režija: John Huston Igra,’o: Montgomery Susannah York, Parks. . . Nočni luno: Freud — strast je film, ki ga je pred i 18 leti napravil Johan Huston, prikazuje pa zgodnje obdobje psihoanalitika Freuda. ko se je ta še boni za u-veljavitsv svojih idej, cslo za svoj osebni prestiž. Film je v bistvu drama, ki na zanimiv način opisuje življenje tega, znanstvenika, hkrati pa tudi tedanje avstrijske in še posebno dunajske razmere. Prav zanimiva pa je v tem filmu fantazijska filmska montaža, s katero režiser Huston skuša ponazoriti i, sanjski svet. Zgodba sama pa je strnjena okoli Freuda vegft zdravljenja mlade pa-> »u-vTimfthD) ki jo igra Susanna York. Koper 17.30 Policija je nemočna (ponovitev) 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20 00 Risanke 20.15 TV D — Stičišče 20.30 VELIKA VROČINA 22.00 TV D — Danes 22.20 Kozorogovi ubijalci 23.10 Ba'etna oddaja Zagreb 17.45 Naši pesniki 18.45 Namesto top liste 19.30 TV DNE VNUK 20.G0 GENERACIJA 44 — 21.45 Zgodbe iz muzeja revolucije 22.45 Zabavnoglasbena oddaja ŠVICA 18.00 Program za na.imlajše 18 50 STEVE - TV film 21.40 Gli eroi del rock’n’ roli Clift, Larry Skrita film — film film film TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike; 9.00 Glasbena matineja; 1010 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Na gor iškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico«; 17.10 Mi in glasba; Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30. 17."0, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9 32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim, 11.32 Horoskop; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Samoupravijalec: 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Pojeta Leon in Mary Russell; 16.00 Kultura in družba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasba, šport in zanimivost; 18.15 Poje Jupiter Sunset Band; 18.32 Petkov koncert., KOPER (Slovenski program) 6 30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 00.5 - 4.30 Nočni program radia Koper; 6.00 - 7.30 Otvoritev, glas ba za dobro jutro; 6.06 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Otvoritev, pregled dogodkov, nsj^va sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo: 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16 00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9 00 Radio anch’io; 11.(K) Sexy West; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno govorni pro gram; 14.30 šolska vzgoja; 15.03 RaUy; 15.30 Errepi - 1; 16.30 Fo nosfera; 17.03 Patchvvork: 18.30 Lažnivec; 19.30 Zgodba jazz glasbe; 21.03 Simfonična glasba; 22.15 Resnica; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7 30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 9.00'Dnevi; 9.05 Roza soba; 9.32 Radio 2 3131; 12.45 Hit parade: 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club: 18.1. Neaoeljske pesmi; 10.50 Prostor X; 22.00 Nottetempo. LJUBLJANA 7 00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; -5.20 Rekreacija; 5.30 Jutranja kronika — obvestila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan' 8.30 Glasbena pravljica: 8.41 Naši umetiiiki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za našs goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . : 11.35 Znana in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi haine godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 13 50 Človek in zdravje: 14.05 D Ve uverturi Felixa Mendelssohna: 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15 00 Dogodki in o 'mevi; 15.30 Napotki za turiste; 15 35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 18.0" R zgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižne ga trga; 19.25 Obvestila in zabav na gla ba; 19."5 Lahko noč, otroci! ; 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka: 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . .,; 21.05 Oddaja o moriu in pomorščakih; 22.15 Infor mativna oddaja v nemščini in an gleščini;, 22.25 Iz našit« sporedov; 22.30 Besede in zvoki iz logov do mačih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik; 00.05 • 4.30 Nočni program — glasba. SMUČANJE ženski Smuk za sp v pfrontnu Cornelia Proll nadaljuje z družinsko tradicijo zmag Po stopinjah sestre Anne Marie - Nadigova razočarala - Wenzlova 8. PFRONTEN — Avstrijska 19-letna smučarka Cornelia Proll je včeraj (pri temperaturi zraka —14 stopinj) osvojila ženski smuk za svetovni pokal v Pfrontnu na Bavar skem. Glavna favoritinja tega tek movanja je bila Švicarska Nadig. vendar je ta tekmovalka očitno zašla v krizo, saj že nekaj časa ne dosega takih rezultatov kot v začetku sezone in je včeraj zasedla zanjo dokaj skromno 13. mesto, z več kot sekundo in pol zaostanka za zmagovalko. Prollova, sestra bolj znane Anne Marie, ki je na tej progi slavila kar sedem zmag, je dokazala, da je trenutno v izredni formi in bi prav lahko nasledila svojo sestro v samem vrhu svetovnega ženskega smučania. Vče raj je dosegla tudi najboljši vmes ni čas, katerega ni več izboljšala nobena druga tekmovalka. Cornelia Proll je bila lani na tem tekmovanju druga. Omembe vreden je tudi nastop Wenzlove. ki je v prvem delu te sezone (zaradi poškodovanega ko lena) opustila nastopanje, včeraj pa se je že na prvem tekmovanju uvrstila na zelo dobro 8. mesto. Italijanke niso dosegle vidnejših uvrstitev, Jugoslovanke pa niso na stopile. LESTVICA SMUKA 1. Proll (Av.) 1’19”36 2. De Agostini (Švi.) 1T9”54 3 Flandes (ZDA) 1T9”75 4. Peter (Av.) l’20”fi3 5 Nelson (ZDA) 1’20"34 6. Oak (ZDA) 1’20’ 38 7. Enple (ZRN) 1’20"38 8. Wenzel (Liech.) 1'20”41 9. Solt.vsova (ČSSR) 1’20”54 10. Klossner (Švi.) 1'20”61 Poleg Avstrije so dosegle naiveč ,1i ekipni uspeh tekmovalke ZDA, ki imajo v prvi deseterici kar tri svoje predstavnice. Lestvica svetovnega pokala pa je taka: 1 Nadig (Švi.) 140 2. Pelen (Fr.) 114 3. Serrat (Fr.) 104 4. Enple (ZRN) 81 5. Hess (Švi.) 80 EVROPSKI POKAL V Valzoldani pri Bellunu bodo letos prvič v Italiji priredili med narodno smučarsko žensko tekmo vanje za evropski pokal. Na spo redu bosta dva smuka in slalom, tekmovanja pa bodo priredili v dneh 11., 12. in 13. t..m. SMUČARSKI SKOKI kom Jensenom in Avstrijcem Lipp-burgerjem. Med Jugoslovani je bil najboljši Tepež, ki je osvojil 5. mesto. Naslednje tekmovanje te turneje bo jutri v Trbižu. NOGOMET NOVOLETNI TURNIR Bologna in Juventus druga polfinalista Včeraj so odigrali še tri tekme 2 kola v okviru novoletnega turnirja. V skupini 3 je Cagliari premagal Como z 2:1. V skupini 4 pa je Bologna doma visoko odpravila Inter s 3:1, v Brescii pa sta domače istoimensko moštvo in Torino igrala 0:0. LESTVICA SKUPINA 3 Juventus 2 1 1 0 5:3 4 . Cagliari 2 2 0 0 3:1 4 Udinese 2 0 11 2:3 1 Como 2 0 0 0 2 2:5 0 SKUPINA 4 Bologpa 2 1 0 1 4:3 3 Torino 2 1 1 0 2:1 3 Inter 2 1 0 1 3:3 3 Brescia 2 0 1 1 0:2 0 V nedeljo bodo v polfinalu igrali takole: Ascoli - Fiorentina in Bologna - Juventus. AVTOMOBILIZEM Na avtomobilskem in motociklističnem rallyju Pariz - Dakar je trenutno stanje tako: MOTOCIKLI 1. Auriol (Fr.) na BMW 2. Tcherniavsky (Fr.: na vamahi 3. Frankru (Fr.) na KTM 4. Merel (Fr.) na yamahi 5. Pineau (Fr.) na vamahi, itd. AVTOMOBILI 1 Marreau (Fr.) na renaultu 20 2. Ickx (Bel.) na citroenu CX 3. Briavoine (Fr.) na ladi njiva 4. Mugault (Fr.), merced. 280 GE 5. Sunhill (Fr.), buggy sunhill Tekmovanje je izredno naporno in vse kaže, da bo le malo tekmovalcev prišlo do končnega cilja v Dakarju. NA LETOŠNJEM UMOVANJU KDM SKGZ V ZGORNJIH GORJAH PRI BLEDU Lep napredek mladih smučarjev Tržaški otroci so odnesli enajst, berlinski pa tri zmage Komentar Mirka Novosela V tem kolu več presenečenj Novo leto je prineslo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi več presenečenj. Po tem, prvem povratnem kolu, ni več v prvi ligi nepremaganih moštev. Tudi beograjski Partizan je namreč doživel prvi poraz, in to na gostovanju v Sarajevu proti Bosni. Beograjčani so sicer igrali tudi s Kičanovičem, ki se še ni opomogel po poškodbi. Kičanovič ni mogel dati običajnega doprinosa, in to se je Partizanu krepko poznalo. Sarajevčani so namreč povsem zasluženo zmagali in so bili praktično v vodstvu skozi vse srečanje. Do velikega presenečenja je prišlo tudi v mestnem derbiju v Beogradu, kjer je Radnički LMK proti vsem pričakovanjem premagal favorizirano Crveno zvezdo in nič manjše presenečenje ne predstavlja poraz Šibenčanov doma proti Jugoplastiki. Če dodamo še, da je ljubljanska Iskra Olimpija izgubila v Skopju proti Rabotničlcemu, potem je tudi jasno, da se bo v nadaljevanju prvenstva bila ostra bitka za drugo moštvo, ki bo zapustilo skupino najboljših. Ljubljančane čaka v nasledniih kolih izredno težak spored: najprej bodo igrali doma proti Crveni zvezdi, nakar bodo igrali v gosteh proti Radničkemu LMK in Kvarneru. nato pa zopet doma proti Jugoplastiki. Štiri zelo «vroča srečanja*, v katerih Ljubljančani nujno potrebujejo vsaj polovičen izkupiček. IZIDI 12. KOLA .V SARAJEVU; Bosna - Partizan Beograd 104:92 V SKOPJU:1 Rabcfnički - Iskra Olimpija Ljubljana 97:91 V TITOGRADU: Budučnost - Cibona Zagreb 73:79 V ŠIBENIKU: Šibenka - Jugoplastika Split 79:81 V BEOGRADU: Radnički LMK - C. zvezda Beograd 99:98 Z ZADRU: Zadar - Kvarner Reka 105:93 LESTVICA Partizan in Cibona 22; Crvena zvezda in Zadar 16; Šibenka 12; Budučnost, Bosna in Radnički LMK 10; Iskra Olimpija, Ra-botnički in Jugoplastika 8; Kvarner 2. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 10. 1.) Bosna - Radnički LMK; Partizan - Budučnost; Cibona - Šibenka; Jugoplastika - Zadar; Kvarner - Rabotnički; Iskra Olimpija - Crvena zvezda. Na naši tržaški strani smo pred kratkim že poročali o poteku zi-movanja naših otrok v Gorjah 1 ri Bledu, kjer so preživeli teden dni na snegu v družbi otrok slovenskih izseljencev iz Berlina. Svoje bivanje v Gorjah so naši mladi zimo-valci izkoristili tudi za številna tekmovanja, tako v družabnih igrah, kot tudi na snegu, kjer se po zaključku tečaja niso pomerili le v smučanju, ampak so izmerili svojo spretnost tudi v sankanju, pa kepanju itd. Danes priobčujemo nekaj rezultatov z nekaterih tekmovanj. ČLOVEK, NE JEZI SE 1. Krvišek Anamarija (B), 2. Žetko David (T), 3. Andreuzzi Renato (T), 4. Klančišar Klavdija (B), Gerlani Martina (T) in Za-nella Ivo (T), 7. Kovač Barbara (B), Tavčar Maruša (T), Zaina Klavdija (T), Pavletič Poljanka (T), Volpi Helena (T), Longo Katja (T). Ostali tekmovalci na 13. mestu. DOMINO 1. Bakan Doris (B), 2. Cuderman Ignac (B), 3. Pavletič Poljanka (T) in Flisar Sabina (B), 5. Križman Peter (T), Hrovatin Renato (T), Rudež Jasmin (T) in Volpi Helena (T), 9. Zanella Katja (T), Kovač Barbara (B), Vodopivec Dean (T), Flisar Štefka (B). Ostali tekmovalci na 13. mestu. ŠAH 1. Cuderman Tomaž (B), 2. Stopar Elizabeta (T), 3. Pečar Boris (T) in Stopar Boris (T), 5. Pe-kolj Denis (B), Gluhak Jože (B), Tonel David (T) in Cuderman Ignac (B). Ostali tekmovalci na 9. mestu. VELESLALOM 1. SKUPINA Dečki 1. Žetko David (T) 13”75, 2. Gombač Davorin (T) 14”2, 3. Panejk Aleksander (T) 15”, 4. Kralj Maksi (T) 15”50, 5. Panjek Pavel (T) 15”65. Deklice 1. Gulič Ingrid (T) 15”40, 2. Zlobec Sharagei (T) 16”35, 3. Milič Nataša (T) 16”80, 4. Volpi Helena (T) 1S”85, 5. Krvišek Anamarija (B) 17”50. 2. SKUPINA Dečki 1. Vodopivec Aram (T) 15”5, 2. Tavčar Aljoša (T) in Stopar Boris (T) 15”80, 4. Pekolj Denis (B) 16”50, 5 Kosmač Damijan (T) 16"80, 6. Gluhak Jože (B) 17”55, 7. Michelli Sandi (T) 21”. Deklice 1. Colja Katja (T) 16”70. 2. Rudež Jasmin (T) 17”60, 3. Mijot Jana (T) 17”95, 4. Bakan Doris (B) 18” 50. 3. SKUPINA Dečki 1. Zaina Klavdii (T) 16”45. 2. Hrovatin Renato (T) 17”60, 3. Kalc Tomaž (T) 17”80, 4 Sarapka Robert (B) 18”45, 5. Zanello Ivo (T) 18”55, 6. Pieri Andrej (T) 19”. Deklice 1. Franca Nataša (T) 17”50, 2. Pertot Tatjana (T) 17”80, 3. Pavletič Poljanka (T) 20”90, 4. Colja Nastja (T) 34’TO. 4. SKUPINA Dečki 1. Stopar Igor (T) 15”40, 2. Vodopivec Dejan (T) 16"55, 3. Ozmec Robert (B) 16”85, 4. Cuderman Tomaž (B) 17"30, 5. Jercog David (T) 18”, 6. Marič Rajko (B) 18”75. Deklice 1. Stopar Elizabeta (T) 18”10, 2. Sarapka Livija (B) 25” 10. 5. SKUPINA Dečki 1. Puh Tomi (B) 13”50, 2. Hozjan Tomaž (B) 25”. Deklice 1. Gerlani Martina (T) 12”10, 2. Anedda Francesca (T) 14”55, 3. Lipovec Tamara (T) 15”90, 4. Jereb Petra (T) 17”20, 5. Flisar Sabina (B) 17"50. 6. SKUPINA Dečki 1. Vodopivec Marko (T) 13”40, 2. Pečar Boris (T) 15”90, 3. Stegnar Danijel (B) 18”60. Deklice 1. Tavčar Maruša (T) 18”50. 7. SKUPINA Dečki 1. Cuderman Ignac (B) in Tavčar Mitja (T) 14”, 3. Klančar Kristjan (B) 16”2, 4. Tonel David (T) 15”50. Deklice 1. Kovač Marinka (B) 12”, 2. Albi Neva (T) 12”60, 3. Doma Tanja (B) 53”50. Diskvalificiranih je bilo skupno 12 tekmovalcev in tekmovalk. Slovenski nogometaši v izbrani vrsti V okviru priprav pokrajinske nogometne izbrane vrste «under 20», je selektor izbral tudi lepo število slovenskih igralcev, ki igrajo v treh slovenskih ekipah v 3. amaterski ligi na Goriškem. Iz vrste štandreške Juventine so bili izbrani: Furlan, Marson, Devetak, Klanjšček, Acconcia in Lauri. Mladost bodo predstavljali A-leksander, Darij in Edi Gergolet, A. Frandolič, Gerin, Lavrenčič, Kobal; David Devetak pa bo zastopal Sovodnje. Prvi skupni trening goriške izbrane vrste bo v četrtek, 15. januarja, ob 18.30 na igrišču v Za-graju. KOŠARKA Globa Hurlinghamu RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze glede na 22. kolo ni izključila nobenega košarkarja. Denarno globo pa je dobil tudi Hurlingham in sicer v znesku 600.000 lir. OBVESTILA Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana sporoča, da bo 9. redni občni zbor dne 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. * * * Športno društvo Mladina Križ organizira v nedeljo, .11. t.m., smučarski izlet v Innichen (San Can-dido) — Bočen. Odhod izpred spomenika ob 5.30. Prijave sprejemata Stojan — tel. 220423 in trgovina Rebula v Sesljanu. * * * ŠD Zarja sporoča, da bo danes, 9. januarja, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju «REDNI OBČNI ZBOR* Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, poročilo blagajnika, 4. razrešnica staremu odboru, 5. razprava, 6. volitve, 7. razno. * * * SPDT obvešča, da je odhod avtobusov v Ravascletto za smučarski tečaj v nedeljo, 11. t.m., točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano) in ob 6. uri iz Bol junca. ŠZ Bor (atletski odsek) sporoča, da bo danes, 9. januarja, ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu seja odbora sekcije. * * # ŠZ Jadran sporoča, da se bo jutrišnja prvenstvena tekma v Spilimbergu začela ob 18.30 in ne ob 21. uri kot je bilo predhodno rečeno. Zaradi tega bo odhod avtobusa v Spilimbergo ob 15.30 z Opčin in ob 15.45 s Proseka. Na avtobusu je za navijače na voljo še nekaj mest, ki jih lahko rezervirate pri Marčetu Malalanu ali na tel. štev. 212-136. .* # # Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 12. 1. 1981, ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* v Trstu seja košarkarskega odbora in trenerjev. NOQOMET Po drugem dnevu mednarodnega nogometnega turnirja v dvorani v Berlinu vodi enajsterica Kolna. Izidi drugega dne so bili taki: Koln - Rapid 2:0 Borussia - Herta 3:1 Stuttgart - Grasshoppers 4:3 Koln - Herta 3:1 Stuttgart - Rapid 4:0 Grasshoppers - Borussia 4:2 LESTVICA 1. Koln 7 točk, 2 Borussia 6, 3. Stuttgart in Herta 4, 5. Grasshoppers 3, 6. Rapid 0 točk. ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Dragocena zmaga Sloge v srečanju z Julio Naši drugoligaši razočarali ■ V D ligi Bor in Juventina še nepremagana ■ Prvi spodrsljaj Brežank Prvi nastop naših odbojkarskih ekip v letu 1981 ni bil najbolj uspešen. Še posebej pa so razočarali naši trije drugoligaši. Moška B liga Že pred odhodom v Bergamo je bilo malo možnosti, da bi Bor JIK Banka dosegel kaj več kot časten poraz proti odlični in še neporaženi domači šesterki Olimpia Karmak. Potem ko se je v prvem setu še resno poškodoval Klavdij Veljak, je bilo nadaljevanje srečanja le gola formalnost. Tako je letos sreča obrnila hrbet Borovi ekipi, ki doslej ni odigrala niti ene tekme v najboljši oziroma popolni postavi. IZIDI 8. KOLA Calzaturificio 3 A - Redentore 3:2, S. Giorgio Mestre - Pallavolo Mantova 3:2;- Olimpia Karmak - Bor JIK Banka 3:0, Solaris Trst - Vol-ley Videm 0:3, Apies Fiume Vene-to -'Isnla Scala 3:2, Momtecchio -Legnago 3:0. LESTVICA Olimpia Karmak Bergamo 1)6, Calzaturificio 3A Verona in S. Giorgio Mestre 14, Volley Videm in Pallavolo Mantova 10, Legnago in Apies Fiume Veneto 8, Isola Scala 6, Bor JIK Banka in Montecchio 4, Reden tore Este 2, Solaris Trst 0. PRIHODNJE. 9. KOLO Redentore - Apies Fiume Veneto, Pallavolo Mantova - Montecchio, Bor JIK Banka - Calzaturificio 3A, S. Giorgio - Olimpia Karmak, Le- TUKNE.IA TREH DEŽEL V Mariboru prva zmaja za Tveda MARIBOR — Na Pekrski gori Pri Mariboru je bilo včeraj prvo smučarsko skakalno tekmovanje 13. ^Turneje treh dežel*. V dokaj moč-ni mednarodni konkurenci (90 tekmovalcev iz 10 držav) je zmagal Norvežan Tved, pred svojim roja- lil 11 lnl iMIHHTTHI PO IZLOČILNE'M DELU <iiiaiiaiiBi*a>iaaiiia>iiltiaaiii>itfat«i>icJ**i««liailiA«zae«ii«>tlaiiaaiataiii>i«i«iiiatiaiiaiiaiitiiiaMaiiiaiiiaiiiitiaaia4af«iiiaiiiiiiiiuiTiiaii»ii>«iai»iitiiii»iiiiiiiiiait«iiiisiiiiiiiii8iiiMarfamiiiMiiis8i«iiii*fiiiiai>i8aB>>>>iaati*ci«>>aiaati«6«aMtai>MiBia«iiaaa IZJAVA ISO OB NOVEM LETU Borba za uresničitev 7. člena v ospredju narodnostne politike Slovencev na Koroškem CELOVEC - »Člen 7 avstrijske državne pogodbe je bil in ostaja najbolj pomemben mednarodni dokument, ki določa naše narodne pravice. 7ato bo člen 7 tudi v pri hodnje ostal osnova in izhodišče za naše narodnostne zahteve.* Tako ie rečeno v izjavi, ki sta jo ob začetku novega leta sklenila upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacije. «Tudi v naslednjem desetletju bo borba za izpolnitev člena 7 v ospre dju naše narodne politike*, nada ljuje izjava na drugem mestu. »Pri tem se zavedamo, da gre pri uveljavljanju manjšinskih pravic za dolgoročen proces. Nesporno dejstvo ostaja, da je za izpolnitev cle na 7 državne pogodbe pristojna av strijska zvezna vlada. Vendar sed mojulijska zakonodaja, za katero še vedno trdijo, da pomeni dokončno izpolnitev člena 7, ovira kcnstruk tivni dialog med prizadeto manjšino in pristono vlado. Žato smo predložili operativni koledar, ki vsebuje konkretizacijo nekaterih odreti h vprašanj, kot izraz naše pripravljenosti iskati konstruktivno skupno rešitev.* Odbora ZSO v izjavi izražata že ljo, da bi tudi na koroški deželni ravni prišlo do plodnega dialoga. Od koroških politikov pa v tej zvezi zahteva več razumevanja in zavesti o tem, da mora skupni razvoj Koroške omogočati vsem Korošcem ne glede na jezik in narodnost enak razvoj. Pri tem pa mora biti manjšina deležna še posebne podpore. Kot izredno pomemben rezultat zadnjega desetletja imenuje izjava dejstvo, da se je položaj slovenskih osrednjih organizacij kot priznane ga zastopstva slovenske manjšine utrdil in da so spodleteli vsi poskusi. da bi organizaciji izolirali in ustoličili drugo manjšinsko zastopstvo. Izjava poudarja frontovsko obliko dela Zveze slovenskih organizacij in akcijsko enotnost vseh narodnih sil ter pozdravlja pozitivni razvoj a\ strijsko-jugoslovanskega sodelovanja. Pri tem odborniki ZSO pričakujejo od nadaljnjega razvo.ja teli odnosov korak naprej tudi dede položaja in pravic slovenske narodne skupnosti. Hkrati poudarjajo, da bo odnos do matičnega narodu ostal takšen, kakršen ie bil skovan v času borbe proti fašizmu. Za novo desetletje začrtuje izjava smernice za nadaljevanje, iniciativnega konkretnega dela pred vsem na gospodarskem, predšolskem in kulturnem področju. Na koncu pa podčrtuje povezanost z nemško govorečimi demokrati v boju za utrditev demokratičnega ustro ja, katerega del so tudi narodnost ne pravice. V tej zvezi izraža Dre pričanje, da pri tem ne gre le za podporo slovenski narodn' skupno sti, temveč '.ie demokratični razvoj v državi osnovni interes in cilj vseh demokratično mislečih ljudi ne gle de na narodnost. (Sindok) stila preiskovanje območja, kjer je Dunav izginil. Včerajšnje sporočilo z ladje Moša Pijade, ki se je u-smerila proti Havajem, pravi: I-skanje do zdaj ni dalo rezultatov. Moša Pijade se je včeraj dopoldne srečala z japonskim vlačilcem Sun arrow, ki je v Tihem oceanu iskal krmni del japonske ladje A-nomichi maru. To ladjo je vihar 30. decembra razpolovil, posadka pa se je rešila. Japonski vlačilec je prevzel obveznost, da na svoji poti v pristanišče poveča budnost in išče morebitne sledi za jugoslovansko ladjo. Čeprav so pravni roki. da ladjo razglasijo za izgubljeno, precej daljši, se v reški Jugoliniji ob u-staijenem običaju obnašanja v morskem svetu v podobnih primerih pripravljajo na najhujše. Vendar pa tudi slovo od tovarišev, kar bi se lahko kmalu zgodilo, če se ladja medtem ne javi, ne bo ugasilo še zadnjega upanja, vse dokler ne bodo našli kakršnegakoli dokaza, da se je ladja resnično potopila. S pravne strani zavarovalnica ladjo razglasi za izginulo mesec dni po zadn em javljanju, jugoslovanski zakcn o pomorski plovbi po treh mesecih, drugi jugoslovanski predpisi za pogrešane osebe, v primeru za pomorščake, pa šest me (dd) PRVO ZASEDANJE KOMISIJE EGS POD PREDSEDSTVOM G. THORNA NEPRESPANA NOČ V BRUSLJU ZA RAZDELITEV RESORJEV MED NOVOIMENOVANIMI KOMISARJI Belgijec Etienne Davignon veliki zmagovalec ■ Nizozemcu, Britancu in Ircu zaupane le manjše odgovornosti - Komisija zahteva večji vpliv v sistemu EGS Dopisnik DELA ja Primorski dnevnik secev BH OSELJ — Četudi se je novi predsednik komisije EGS Gaston Thorn že ob pričetku žgočih razprav o razdelitvi portfeljev med štirinajsterico članov ncve bruseljske vodilne garniture zarekel, da ne bo nočnih sej. je včeraj moral popustiti. Barantanje za stolčke se je tako zavleklo do ra' - ure in šele krepko po polnoči so r.i člani komisije dokončno razdelili resorje, ki jih bodo vodili naslednja štiri leta. Vmes pa ni manjkalo »zuna-njih vplivov*. Gaston Thorn je na tiskovni konferenci priznal, da je imel predsinočnjim dolg telefonski pogovor z britansko ministrsko predsednico Margareth Thatcher ter i’a so se oglasili - tudi nekateri veleposlaniki držav članic. Veliki »zmagovalec* boja za port-felje je brez dvoma Belgijec Etienne Davignon, ki je poleg industrije, ki jo je vodil že v Jenkinsovi komisiji, dobil ,še energijo in preskrbo z jedrskim gorivom, znanstveno in raziskovalno politiko, oddal pa je resor notranjega trga in drugorazredni portfelj carinske unije. Želja po izginotju. HtnianaaDaaimaaiii—aiian»ii»antmtiTtfTmm—1§■■»■■««»—M—aamaaaaimiaaf«itnaMa»H Eanes o osebnosti predsednika Tita Vedno man) upanja za Dunav REKA — Upanja, da je 32 članov posadke jugoslovanske ladje Dunav preživelo neurje v Tihem oceanu 27. decembra v bližini japonske obale, je vse manj. Skope novice, ki prihajajo s tega območja, niso ohrabrujoče, danes pa je ie 13. dan odkar ladjo pogrešajo. Moša Pijade, ladja jadranske Svobodne plovbe iz Splita, je opu LIZBONA — »Predsednik Tito je bil izjemna osebnost med legendar nimi državniki, vredna občudovanja zaradi neizmerne veličine političnih dosežkov in trdne odločenosti. s katero se je borila za enotnost in neodvisnost narodov in narodnosti Jugoslavije,* .je dejal 'portugalski predsednik Ramalho Eanes v izjavi za jugoslovansko televizijo. Portugalski predsednik države is tudi podčrtal velik prispevek pred sednika Tita k razvoju vsestran skega sodelovanja in h krepitvi odnosov med Portugalsko in Juffosla vijo. Eanes je izrazil prepričanje, da bosta obe državi tudi v prihodnje krepili prijateljske stike na te meljih polnega razumevanja in obo jestranskega spoštovanja. Portugalski predsednik je »Dvoril tudi o spremembah v šestletnem obdobju po strmoglavljenju dikta ture. pri čemer je opozoril, da je prehodno obdobje na Portugalskem obremenjeno z objektivnimi težavami že končano in da zdaj obsta ja vidno vzdušje stabilnosti, ki pogojuje nadaljnji razvoj demokraci .je v državi, (dd) NIKOZIJA — Dosedanji podsekre tar v republiškem sekretariatu za urbanizem v Skopju Ljube Pota je prevzel dolžnost vodje projekta urbanističnega načrta za Nikozijo. Ta projekt financira program OZN za razvoj. Gastona Thorna, da bi posamezna področja osredotočili v enih rokah, se ni uresničila, kajti resor industrijske inovacije, za katerega si je prav tako prizadeval Davignon, je dobil zahodni Nemec Karl - Hanz Narjes, od belgijskega kolega je poleg tega ^podedovati, notranji trg in dobil je še zaščito okolja, varstvo potrošnikov in jedrsko varnost. Še najmanj problemov je biio s Francozoma Ortolijem in Cheysso-noiTi, ki sta dobila enaki zadolžitvi kot doslej, prvi ekonomska in finančna vprašanja, posojila in podobne denarne zadeve, socialist Cheysson pa sodelovanje z državami v razvoju. Skoraj na istem je ostal tudi Wilhelm Haferkamp, ki bo tudi naslednja štiri leta vodil zunanjetrgovinske in gospodarske zadeve, dodali pb so mu tudi pogajanja z drugimi državami o sodelovanju na jedrskem področju. Italijanski socialist Antonio Giolitti je obdržal Fegionaltii skla ', ki mu e-vropski parlament skuša dati večjo težo, poleg tega pa bo Giolitti koordiniral tudi druge sklade EGS. Njegov kolega in podpredsednik komisije Lorenzo Natali, ki mu je Luksemburžan Thorn dal včeraj javno priznanje za dobro vodenje pogajanj o razširitvi skupnosti (pred vrati deseterice čakata še Španija in Portugalska, s prošnjo za vstop pa grozi Turčija), je prav tako obdržal dosedanji portfelj, dodali pa so mu še sektor informacij ter novo oblikovani resor za sodelovanje s sredozemskimi deželami. ytem bo e-vropska skupnost morala pomiriti tradicionalne trgovinske, partnerje / strateško pomembnem sredozem skem območju, ki se glasno pritožu: jejo, da jim vstop Grčije ter bližnja včlanitev Španije in Portugalske zmanjšujejo možnosti za prodajo južnega sadja in kmetijskih pridelkov na sploh na trg EGS. Toda pri tem vprašanju bo Natali deloma posegel na delovno področje zahodnega Nemca Haferkampa, ki je zadolžen za pogajanja z drugimi državami, a tudi Francoza Cheyssona, v čigar resorju so dežele v razvoju, to je tudi severnoafriške države. ■ Govorice, da bodo Olava Gundelacha »razbremenili* ribolova so se deloma uresničile, toda tega pomembnega resorja ni dobil Britanec Richard, ampak grški predstavnik Kontogeorgis. Toda dokler se le ta ne bo popolnoma vpeljal v motne vode ribiških zdrah, si bosta »mokri* portfelj delila z Gun-. delachcm, ki ima poslej v rokah samo kmetijsko politiko. Predstavnik nove članice skupnega trga je poleg tega dobil še pomembno vprašanje transporta in za nameček tudi turizem. Imenovanje Kontogeorgisa na čelo transportnega resorja bo nedvomno vpbvalo tudi na bodoči večletni razvojni načrt, saj si bo grški predstavnik bržkone prizadeval okrepiti prometne vezi čez Avstrijo in Jugoslavijo. Zadnji dotedanji član komisije Cristopher Tu-gendhat, ki je z odhodom Roya Jenkinsa napredoval v «starejšega» člana komisije in bo tako dobil še podpredsedniško mesto, je obdržal vroči portfelj proračuna, dodali pr so mu še koordinacijo davčne politike. kar je posredno v zvezi s proračunom. Najmanj zadovoljni so vsekakor Nizozemec Frans Andri-essen, Britanec Richard in Irec Michael 0’Kennedy. Bivši haaški finančni minister je dobil sektor konkurence in odnose z evropskim parlamentom, britanskemu laburistu so dali zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, novi irski član komisije pa je obtičal skoraj brez dela. Vtem ko je njegov predhodnik Richard Burke imel v rokah transportni resor, je nekdanji irski ministrski predsednik (in predsedujoči v ministrskem svetu EGS prod letom dni) dobi) vodstvo statističnega urada, politiko osebja (torej skrb za dobrih 8.000 uslužbencev komisije) ter novo funkcijo »predsednikovega predstavnika*. Kakšen je njen praktični pomen ni mogel natančno razložiti niti zgovorni Gaston Thorn i očitno gre za poskus, da irskega predstavnika, ki je ostal malone praznih rok, kratkomalo potolažijo z zvenečim nazivom. Luksemburški politik je na včerajšnji .tiskovni konferenci priznal, da so »nekateri ostali razočarani*. V istem stavku pa je zatrdil, da so se vendarle strinjali z delovnimi obveznostmi, ki so se izkristalizirale po dveh dnevih in pol razprave, kar velja predvsem za Irca 0'Kennedy-ja, ki mu tudi intervencija Margareth Thatcherjeve ni pripomogla do uglednejšega fotelja. Letošnji boj za stolčke v evropski komisiji, ki je močno prekosil debate izpred štirih let, je tako končan. Ostanek prve seje — torej včerajšnji popoldanski del — so člani Thomove garniture posvetili izdelovanje programa nove komisije, določanju prioritet in začasnega koledarja z neprikrito namero, da v štiriletnem mandatu zagotovijo komisiji vplivnejše mesto v sistemu odločanja v EGS. BOŽO MASANOVIČ špranje v krmnem vhodu, skozi katere je prihajala reda v podkrov-je. Že teden dni so od svete odrezana vsa manjša otočja v Tirenskem morju, da bodo že danes dostavib prebivalstvu živež s helikopterji. Nedvomno pa je zimska stihija najhujša v Abrucih. Noč je bila dramatična v tej deželi, kct je ne pomnijo niti najstarejši, kljub temu, da so tu snežne padavine nekaj povsem običajnega. Več kot ICO občin je popolnoma odrezanih cd sveta. Šole, uradi, obrati so bili včeraj prazni, saj je promet skoraj zamrl po pozivih prometne policije, naj se nihče ne poda na ceste, vsi raje ostajajo doma. A tudi tu ni najboljše, številna območja so brez električnega toka in telefonskih zvez. V gorskem svetu je položaj dramatičen, saj so v visokem snegu in zametih obtičali celo snežni plugi. Povsod so imele karabinjerske izvidnice polne roke dela, da so reševale avtomobiliste, ki so obtičali v snežnih zametih. Vsi čakajo predvsem na razjasnitev, saj so celo rezkači nemočni od takih snežnih padavinah. Le malenkostno boljše je stranje v Moliseju in v Umbriji, a tudi tu bo stanje dramatično že v prihodnjih urah, če ne bo prenehalo snežiti. Vsekakor pa snežna stihija najbolj ogroža prebivalstvo v krajih, ki jih je prizadel nedavni potres. Stanovanjske prikolice in celo platnene strehe so preboma zavetišča, ko temperatura pade globoko pod ničlo in se trhle strehe rušijo pod težo snega. V Lukaniji sneži neprekinjeno že 30 ur, oblasti se trudijo, da bi v mejah možnosti omejile topljenje ljudi, ki niso upoštevali nasvetov, naj se vsaj za zimo preselijo v letoviščarske kraje ob obali. Navezanost na rodno grudo sedaj plačujejo z mrazom, obolenji in strahom, da se stanje lahko še poslabša. Že včeraj je bUo več krajev odrezanih od sveta. O podobnem stanju poročajo tudi iz drugih srednjih in južnih italijanskih dežel. Izredne težave so predvsem v vseh višjih legali, v masivu Sile v Kalabriji so številni kraji odrezani. Od vsepovsod pr poročajo tudi o večjih in manjših prometnih nesrečah. Na avtocesti sonca pri Or-vietu je zaradi zglajenega snega in ledu trčilo 50 vozil, v večini tovornjakov. K sreči ni bilo mrtvih, le deset ranjenih. Medtem ko je Apeninski polotok v objemu snežne stihije, vlada v severni Italiji suho vreme. Kot rečeno, so temperature nizke, a v mejah normale. V Furlaniji - Julijski kraj:ni so včeraj zabeležili letošnjo najnižjo temperaturo na mejnem prehodu pri Beli peči (Rateče) kar 20 stopinj ped ničlo, a tudi drugje je bilo le malo topleje: v Trbižu —16, v Saurisu —11, v Vidmu —A. Podobno je bilo tudi drugje po severni Italiji. V Benetkah so na primer namerili kar 5 stopinj pod ničlo, da je »mrtva* laguna že pričela zmrzovati. Nizke temperature so tudi na Južnem Tirolskem, kjer so vsaj turistični operaterji zadovoljni, saj ne bo v takih pogojih skopnel bonii sneg. Stanje v Italiji je torej precej zaskrbljujoče, še najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so meteorološke napovedi skrajno slabe. Dotok izredno hladnega zraka v višjih legah se bo v prihodnjih dneh nadaljeval, kar bo povzročalo obilne snežne padavine v srednji in južni Italiji. Konec tedna bo lahko poslabšanje zajelo tudi severno Italijo, a bo izrazitejše le v vzhodnih Alpah, saj bo val slabega vremena prispel s se- Zima tudi drugje Nizke temperature, padavine, megla, sneg, ki iz ure v uro bolj greni življenje, so bili značilni za včerajšnje vreme po Evropi in v večjem delu sveta, razen južno od severnega povratnika in na južni polobli, kjer je sedaj poletje. Sneži nad Skandinavskim polotokom, v Švici, Avstriji, Italiji, Jugoslaviji in Grčiji. Jasno je samo nad Pirenejskim polotokom in nad drugimi manjšimi regijami (severna Italija). Najhuje pa je v Evropi zima prizadela Avstrijo, kjer je preko 6.000 turistov obtičalo v zimskošportnih središčih zaredi neprevoznih cest. Zaradi snežnih plazov je več oseb izgubilo življenje v švicarskih in francoskih Alpah. Plazovi so tudi prekinili najvažnejše mednarodne ceste skozi švicarske Alpe, S snegom se ubadajo tudi na Japonskem, kjer je na severu države snežni plaz zasul neki hotel. V nesreči je zgubilo življenje 8 turistov. Japonska policija je že ukazala evakuacijo iz najbolj ogroženih naselij. Včeraj je sneg pobelil tudi Tunizijo, kar je za to sredozemsko državo, povsem neobičajen dogodek. vera ali severovzhoda. Meteorologi so ob tem skrajno previdni, bolj gotovi so le za jadranska območja srednje :n južne Italije, kjer se bo po njihovem sneženje nadaljevalo. Zvone Dragan na obisku v Iraku BAGDAD — Včeraj je bila prva seja mešanega odbora za gospodarsko in znanstveno tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Irakom. Delegaciji, ki jih vodita podpredsednik ZIS Zvone Dragan in minister za trgovino Iraka Hasan Ali, sta preučili konkretna tekoča vprašanja dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Pri tem so poudarili, da so vse oblike gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Irakom dosegle zavidljivo raven. (dd) PO PORAZU «EVROKOMUNIZMA» NA KONGRESU KATALONSKE PARTIJE RAZPOKE V ŠPANSKI KOMUNISTIČNI PARTIJI Santiago Carrillo je spregovoril o široki debati znotraj KPŠ - Osrednja pozornost organizacijskim, idejno- političnim in strateškim vprašanjem Dopisnik DELA Primorski dnevnik MADRID — tNisem politični bolnih, — je ugovarjal Santiago Car-rillc radovednim novinarjem, ki so že na veliki z,von obesili nostro krizo v komunističnih vrstah» in začeli pisali o skorajšnji zamer javi na krmilu španske komunistične partije. Na sedežu španske partije, 1zate■ Tega vrqta so, dobro zabarikadirata zaradi terorističnih napadov faši Pohištvo in volna žrtvi «ognjene noči» PORDENON — Novo leto se za številna podjetja ne pričenja preveč spodbudno. Serija nenadnih požigov — sicer med seboj popolnoma ločenih — je včeraj zjutraj zaposlila številne gasilce iz vse Italije, ki so se ponekod uspešno, drugje pa zaman prizadevali, da bi ukrotili uničujočo silo ognja, ki je povzročil več milijard lir škode. V Pordenonu je požar, ki je nenadoma izbruhnil ob dveh ponoči, do tal razdejal 4 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče s pohištvom, last industrijskega podjetja «Casaviva». Nekateri očividci so pravočasno obvestili gasilce, vendar je ogenj svoje »delo* opravil tako hitro, da so le uspeli ukrotiti plamene, ne pa tudi rešiti pohištva, ki je bilo shranjeno v skladišču. Upepeljenih je bilo na desetine salonov, spalnic, kuhinj in stanovanjske opreme. Plameni so prizanesli le železni blagajni, ki je vsebovala tri milijone Ur. kar prav gotovo ne more poto- lažiti lastnika, saj ocenjujejo, da znaša skup na vrednost blaga in skladišča skoraj dve milijardi lir. Preiskovalci ne izključujejo mož nesti, da je kdo namerno zanetil ogenj. O izvoru požara, ki je prav tako uničil rimsko skladišče pohištva v mestni četrti Appia, pa ni nobenega dvoma. Policija je pred vhodom velike shrambe našla posodo za bencin in sledi tekočega goriva. Pravočasni poseg gasilcev, pa je na srečo one mogočil plamenom, da bi popolnoma uničili prostor, tako da je bila škoda sorazfnerno majhna. Druga dva požara pa sta v Pratu in Ver celliju prizadela tekstilni tovarni. Neprevid nost in slabo upravljanje rezalnega stroja sta botrovala prvemu. Nekateri delavci, ki so zaposleni v tovarni za obdelavo volne v Pratu so ravnokar ustavljali tek stroja, ko se je nenadoma sprožila iskra, ki je zajela zaboj umetnega vlakna. Ogenj se je nato z neverjetno naglico razplamtel in uni- čil na tisoče odej. Stene skladišča niso vzdržale veliki toploti in so' se kmalu sesule. Kljub občutenemu pomanjkanju vode pa je gasilcem oddelkov iz Firenc i.i Prata vendarle uspelo omejiti obseg požara in onemogočiti, da bi ogenj povzročil še večjo škodo. »Ognjena noč* pa je prav gotovo najbolj prizadela tovarno za prejo in tkanje ToUegno pri Bielli (Vercelli). Poleg velike materialne škode (ena milijarda), je ogenj uničil tudi veliko skladišče. Delavcem druge izmene in gasilcem pa je le uspelo, da so plamenom iztrgali stroje in tako rešili proizvodnjo pred hujšim zastojem. Vendar o|jstaia nevarnost — če ne bodo pravočasno ugodili potrebam tržišča — da bo več delavcev moralo v dopolnilno blagajno. Tovarna v Bielli je ena izmed najpomembnejših v Italiji na področju preje in zaposluje trenutno preko 500 delav cev in uslužbencev. Preiskovalci niso še sporočili, kako je izbruhnil požar, vendar dvomijo, da je bil ogenj podtaknjen. stičnih sil. je Carrillo dejal novinarjem, da se v partiji odvija temeljita in kritična polemika». nesmiselno pa je govoriti o »notranji krizi* in hitrem slabljenju partije. Kljub temu je prav stanje v španski komunistični partiji postalo os rednja domača politična tema. To izhaja predvsem iz ocen komaj končanega petega kongresa združene katalonske komunistične partije PSUC, tako se namreč imenuje komunistično gibanic v tej avtonomni španski deželi. Že nekaj let traja oster dialog med vodstvom španske KP in katalonskimi komunisti. PSUC je po številu glasov tretja partija v Kataloniji in je prejela 17 odstotkov glasov, za špansko komunistične partijo pa glasuje približno deset odstotkov vseh španskih volivcev, Njihove razlike so pomembne, tako programske kot organizacijske. Zato je peti kongres PSUC zelo pomemben, v mnogočem barometer razpoloženja med komunisti. Priča kovalo se je, da bo zelo buren zaradi odnosov z vodstvom španske partije in zaradi zaostrovanja dialoga v vrstah PSUC, med katerimi so se odprle razpoke. Kljub temu pa so rezultati kongresa presenetili. Zakaj? Predvsem so sprejeli ključno resolucijo z zahtevanimi spremembami »struje kritikov», ki se je izrekla vroti tevrokomum zrnu*, to usmeritev pa je zastopala večina vodstva PSUC,. Tako da je generalni sekretar PSUC Antoni Guiierre takoj podal ostavko in je sprožil notranjo krizo. Nasprotniki ievrokomunizma» so dobili 424 glasov, do sedaj večin ska struja 359, 21 delegatov se je vzdržalo glasovanja o resoluciji. Tak rezultat glasovanja napoveduje spremembo odnosov sil v PSUC. To prav gotovo še ne pomeni, da bodo rezultati enaki tudi na desetem kongresu KPŠ, ki ga načrtujejo za junij. Vendar imajo ta različna stališča glede izraza cevrokomunizma» ideološko, programsko in politične vsebino. Glede tega nekateri ooo zarja jo, da je vodstvo sovjetske partije večkrat kritiziralo revroko munizem» španske partije, še posebej pa njenega generalnega sekretarja Santiaga Carrilla. Zato komentatorji domačega ne-marksističnega tiska sedaj pišejo o «zmagi prosovjetske struje», kar je poenostavljanje celotne aktualne problematike v vrstah španskih komunistov. Poleg tega velia vouda riti, da se je večina delegatov PSUC izrekla proti spremembam, ki jih je zahtevala tstruja kritikov» o afganistanskem problemu. V manifestu pripadnikov te struje, ki so ga objavili pred začetkom kongresa katalonske partije, je napisano, da sovjetska vojaška akcija v Afganistanu «ne pomeni več je kršitve ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih narodov» ampak je le apod-pora revolucionarnemu procesu za nevtralizacijo organizirane in oborožene protirevolucije imperializma». V predlogu za kongresno resolu cijo, ki ga je prej sprejelo vodstvo PSUC. je ostro obsodilo sovjetsko vojaško akcijo v Afganista m in te opredelitve tstruja kriti kov» ni mogla spremeniti, njihov manifest so delegati celo obsodili-Objavljanje tega manifesta so oce nili kot «ustvarjanje notranje frak cije*. Iz vsega tega je mogoče sklepati. da se v notranjosti španska partije odvijajo ostra ideološka, politična in organizacijska preverjanja. «Pripravljamo deseti konkres, na katerem se bo vodila globoka in kritična debata o "evrokomuni-zmu" in o tem, kakšna naj bi bila partija, vendar brez sojenja in. obtoževanja*. Tako ie ocenil Carril-lo vsebino sedanjih odnosov v partiji. Dilema je naslednja — ali naj p Španiji organizirajo federacijo komunističnih partij ali federalno komunistično partijo? Na primer odnosi med KPŠ in PSUC temeljijo na načelu neodvisnosti, vendar v okvirit programa in strategije, ki jo skupaj začrtata. Carrillo pravi: «Jedro vprašanja je v tem kako kombinirati znotraj KPŠ, da bi se zagotovila čimveč.ja avtonomija partijam zgodovinskih narodov in posameznih območij Španije. Tako že sedaj obstajajo avtonomne komunistične partije v nekaterih deželah, na primer v Kataloniji. Baskiji, Andaluziji, Galiciji in drugih. Zaradi upadanja števila članov partije in zaradi številnih ostrih kritik na račun njenega delovanja Sartorius zahteva «ireorganizacija partije na vseh ravneh». V sklopu vseh teh problemov govorijo o osebnosti generalnega sekretarja. «Postavitev vprašanja zamenjave 'Santiaga Carrilla na desetem partijskem kongresu bi bila huda napaka», je dejal Sartorius. ki pa nekateri uvrščajo v skupino tistih, ki bodo nekega dne prevzeli vodstvo partije. MOMA PUDAR