Goriške vesti. —g— DrustTO krščansko mislečega udlteljstra je imelo predpretekli četrtek občni zbor. Pri pozdravnem nagovoru se je spominjal predsednik sv. Očeta in našega prevzvišenega vladarja, ki je ravno istega dne praznoval 61 letnico svojega slavnega vladanja. Blagajnikovo in tajnikovo poročilo je bilo stvarno. Pri točki Bprememba pravil" se je vnela živahna debata in sprejela so se izpopolnila nekaterih paragrafov. Obširen je bil tudi razgovor glede visokih šolskih naklad in učiteljskih plač. Končuo se je izvršila volitev odbora, ki je tako sestavljen: predsednik: Ant. Eustija, podpredsed.: Avgust Poberaj, odborniki; Kolene, J. Štanta, Ciril Vuga (denarničar), L. Likar (tajnik), Gulin, M. Oej. —g— Dopolnilna voliter na Goriškem, ki se vrši namesto ponesrečenega poslanca Jeriča 19. t. m., je razburkala celo deželo. Soc. demokratje so postavili za kandidata dr. H. Tumo; agrarni kandidat je Jos. Vran, župan v Tomaju, klerikalni Fr. Zlobee, župan v Ponikvah ;na Krasu, naprednjaki kandidirajo Andreja Vrtovca iz Tolmina. Klerikalci so se z vso silo vrgli zopet na Kras. —g— Shod za slorensko šolstro r Gorici se je vršil v nTrgovskem domu". Bil je jako dobro obiskan. Govorniki so poudarjali posebno *potrebo, da se Lahi sporazumejo s Slovenci ter se začno skupno boriti nevarni nemški invaziji. Lahi so dandanašnji zaslepljeni, ali pred časom so bili drugega mnenja. Tako je še pred 40 leti takratni goriški župan dr. Eismondo zahteval v deželnem zboru goriškem, naj se otvorijo slovenske in laške srednje šole, ker da ni niti senee nemštva n& Goriškem, srednje šole pa so vendarle nemške. Kazalo se je, kako se nam izgubljajo dijaki na srednjih šolah prav zaradi sistema in nemškega jezika. V prvi razred srednjih šol jih vstopi dosti, ali koliko jih napravi maturo? Zahtevalo se je tudi, naj se potom zakonodaje določi dvojezičnost goriške dežele: slovenski in laški jezik naj imata veljavo, kakor jima gre, nemščina, ki ni deželni jezik, se nikjer ne pripoznava. Kazalo se je shodu, kako skrbi vlada za nemške otroke pri nas; v Gorici vzdržuje nemške šole za Nemce, ne Slovenci, ne Lahi pa nimajo takih šol, kakršnih bi potrebovali. Nekaj posebnega pa so vadnice v Gorici. Tam obstoji štirirazredna deška slovensko-nemška vadnica, štirirazredna deška italijansko-nemška vadnica, v obeh je od III. razreda dalje učni jezik nemški; otem je osemrazredna dekliška Tadni.-a in tirirazredna nemška vadnica. Ta ima tudi vojega ravnatelja ter je vzorna šola za Nemce, akršne nimajo ne Lahi ne Slovenci. —g— Iz sežanskega okraja nam piejo: Dovoli naj mi cenjeni nTovariš" tudi otiček, kjer se nekako ponižno stisuem in po3m prav po ježevo našopirim svoje bodice. lorda se oglasi kak bivši raoj tovariš, češ, saj i nimaš ničesar tu opraviti in molči — a zaomni naj si, da jaz, dasi gledam šolo od rani — nikakor pa ne Bpo strani" — imam udi dobre oči in vidim, kar bi ne videl rad. — Za danes naj omenjam le en slučaj : V iokvi, r aežanskem okraju, se je razširila sicer ie nevarna, vendar pa nalezljiva bolezen — sepnice. Oudom sem se čudil, ko sem gledal ilede otroške obraze, ki so zahajali v šolo, endar dne 3. t. m. jih je ostalo 40% šolobvezuih otrok v postelji, ostali pa, dasi bratci q se8trice bolnih, so vkljub temu zahajali v olo. Gosp. voditelj poro&a okrajnemu šol. svetu, la je prisiljen zaradi tega prenehati s poukom. sta oblast pa, namesto da bi skrbela za zdravliško pomoč — je molžala. čez teden dni >ride slučajno t Sežano član krajnega šol. iveta iz Lokve — sreča se z nekim gospodom, d mu izrazi svojo neroljo zaradi omenjenega joroSih, oziroma prenehanja šol. pouka. — Tu le že vse preneha! Slavne c. kr. oblasti naj edo, da smo tudi mi Kraševci davkoplačeralci, ne le da izpolnujemo dolžnosti, temreč udi da tirjamo svojih pravic. lmamo pač c. kr. >kr. zdravuika, ki je rsekako vesten in strotovnjak v STOjem poklicu — ali kaj more sam r tako obširnem okraju — dobro voljo ima, a rendar ne more biti povsod pričujoč. Vsekako tudi v normalnih razmerah ima en sam zdravaik t takem okraju dela čez glavo. Gospodom skolo c kr. okr. šol. sveta pa svetujem, naj v prihodnje pazijo, da se važni dopisi rešijo točleje — malo bolj stvarni naj bodo in manj aedantni. Ako tem gospodom ta dopis ni po rolji, Tzamem v roke svoj ročni zapisnik, in potem jim bo še bolj v spominu izrek: ,,Eesuica bode v oči!" Bivši učitelj.