Leto XXVIII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 15. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pr j poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Izhaia ▼sako sredo Sestanek trgovcev z modnim in galanterijskim blagom V četrtek 5- aprila je bil v sejni sobi Trgovskega doma sestanek trgovcev z modnim in galanterijskim blagom. Za sestanek, ki ga je sklical agilni predsednik sindikata g. Franc Pavlin, je vladalo veliko zanimanje, zlasti ker je bila glavna točka sestanka razprava o novi ureditvi plač in mezd v trgovinski stroki. Na sestanku so se članstvu pojasnile vse podrobnosti nove ureditve ter se zlasti pojasnili tudi vsi konkretni primeri, ki so Jih navedli nekateri člani sindikata. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli navzočni člani sindikata poročilo predsednika Pavlina, da se bo po novih izvršilnih določbah moglo v kratkem začeti prodajati blago na oblačilne izkaznice v obsegu 2. kontingenta oz. za drugo četrtletje. Končno se je pojasnila še nova naredba o osemurnem odpiralnem času za trgovinske obrate. Sedaj je ta izenačen z delovnim časom. Po tej naredbi se morajo trgovine odpreti zjutraj ob 7., popoldne pa ob 15., zapirajo pa se trgovine ob 11. in ob 19. Četrtkov sestanek je bil že tretji sestanek trgovcev z modnim in galanterijskim blagom v 1 mesecu. Iz tega se vidi agilno delo sindikata in njegovega predsednika Pavlina, kateremu je članstvo za njegovo požrtvovalnost hvaležno. Liubliana, sreda 11. aorila 1945 Preis-Cena i 2’- Težave naše lesne trgovine Popravek k tabeli O plačah in dajatvah za trgovinsko osebje V št. 14. »Trgovskega lista« z dne 4. aprila 1945. naj se napravijo v objavljeni tabeli naslednji popravki: V rubriki 1. pod »plača nameščenca« se podrubriki morata glasiti: a) bruto, b) skupina (ne bruto a) in skupina b). V rubrikah 10. in 13. so prispevki za Bolniško blagajno računani pomotoma z vštetim starostnim zavarovanjem, kar pri nameščencih, ki so že zavarovani pri Pokojninskem zavodu, ne pride v Poštev. Znesek v rubriki 10. a) osn. prispevek, se mora pravilno glasiti Lir 77.60, zato se neto plača pod rubriko 2. mora zvišati za lir 23.80. Prav tako je prispevek podjetja za Bolniško blagajno pravilen lir 191.20 (rubrika 13), izdatki podjetja, navedeni pod rubriko 14.), pa se zmanjšajo s tem skupno za lir 23.70. Na splošno je k tabeli pripomniti: Primeri v tabeli so izračunani samo za moške, poročene nameščence brez otrok. Pri ženskah je od zneska pod rubriko 1 a) odšteti 20% in samo od 80% bruto Plače naj se računajo vsi odbitki. Neporočeni moški morajo vs' plačevati sainski davek. Pri nameščencih z otroci se davek zmanjšuje (rubr. 3). . Podjetje si mora torej bruto plače (rubrika 1 a) za nameščence in naineščenke pod 20. letom starosti ter vajence samo izračunavati, ker teli primerov tabela ne upošteva. Čim pa je spremenjen znesek (rubrika ta), se avtomatično spremene vsa ostale postavke. Kakor že navedeno, je objavljen* tabela z zgornjimi popravki uporabljiva samo za moške nad Že v mirnih časih je veljala Slovenija kot agrarno pasivna dežela, ki je morala znaten del njej potrebnih živil uvažati. Relativno še v večji meri pa mora uvažati za prehrano prebivalstva potrebna živila Ljubljanska pokrajina. V mirnem času je Slovenija z lahkoto krila izdatek za uvožena živila z dohodki svoje industrije, obrta, trgovine, denarništva in tujskega prometa. Danes pa so ti dohodki silno padli, deloma pa se celo popolnoma ustavili in za kritje najpotrebnejših potreb je ostal naši pokrajini le les. 'Dejansko je les naše edino bogastvo, ki nam je še ostalo. Vse naše življenje zavisi zato od dohodkov, ki nam jih daje les. Baš zato, ker je danes les naše edino bogastvo, bi morali tem bolj gledati na to, da dobimo za naš les čim večje dohodke in da ga čim bolje uporabimo. Dohodek od lesa pa je zadovoljiv le, kadar je lesna trgovina živahna in kadar ne zastaja zaradi neugodnih razmer. Že v mirnem času se je neštetokrat izkazalo, da mofe zagotoviti dobro ceno našemu lesu le legabia lesna trgovina. Kadar so prodajali les šušmarji ali pa manjši producenti direktno tujim kupcem, je bila cena za naš les vedno slaba. A ne samo to! Lesna trgovina je tudi tvegana in kdor dobro ne pozna inozemskega trga, je vedno v nevarnosti, da nasede sleparjem in da je ob ves izkupiček za prodani les. Milijone in milijone smo na ta način izgubili pred vojno. Silno zmotno in napačno je zato mnenje, da je dobra cena lesu le v interesu lesnega producenta in lesnega trgovca. Dobra cena našega lesa je v interesu nas vseh, kajti tem manj nam je treba plačati za uvožena živila, čim boljša je pena našega lesa, čim večji je izkupiček za izvoženi les. Nizka cena za naš les in doliodek vse pokrajine pade, dobra cena za naš les in stanje vsega našega gospodarstva se zboljša. To je naravnost aksiom za naše narodno gospodarstvo. Iz tega aksioma pa izvira za vse nas dolžnost, da skrbimo za ugoden razvoj naše lesne trgovine in da jo sprostimo vseh težav, da bo mogla doseči za naš les čim boljšo ceno in s čim manjšimi stroški. To je danes tem bolj potrebno, ker je naša lesna trgovina zlasti pod italijansko zasedbo silno trpela in doživela tako močne izgube, ki so bile težak udarec tudi za vse naše narodno gospodarstvo. V kako težkih razmerah je morala poslovati naša lesna trgovina, o tem nazorno poroča poročilo Sindikata trgovcev z lesom za čas o*l aprila 1943 do aprila 1945. Kako se je gospodarilo z našim lesom Izredne vojne razmere, neprestan interes italijanskega trga za naš les ter zelo visoke potrebe italijanske vojske so ob prihodu Italijanov v našo pokrajino nujno zahtevale prav vestno ureditev naše lesne proizvodnje in trgovine. Formalno je tudi kazalo, kakor da se to hoče storiti. Nabava lesa je bila otežkočena, vse faze 20 let stare, poročene nameščence brez otrok, za katere podjetje ne plačuje javnih in socialnih dajatev. Namen objave tabele je predvsem »oznaniti prizadete, kako se odbitki zaračunavajo in zato priporočamo, da si vsakdo nabavi [>otrebne pripomočke pri davčni upravi, Pok. zavodu in Bolniški blagajni. S temi podatki se lahko izračunajo dajatve za vsak primer. Združenje trgovcev r Ljubljani. proizvodnje so bile pod kontrolo in na zunaj je izgledalo, kakor da se hoče ščititi naše lesno bogastvo. Dejansko pa je bilo drugače. Milizia Nazionale Ferestale, ki je odločala v vseh vprašanjih lesa, ter njeni prosluli pomagači, med katerimi so se že kazali prvi elementi poznejših badoljevskih izdajalcev, so zagrešili velike protipravnosti. Brez vsakega dovoljenja so se izseka-vale lepe gozdne parcele, les so izvažali neupravičenci in mnogo tehničnega lesa se je kratkomalo uporabilo za drva. Dostikrat ni dobil gozdni posestnik za posekan in od-vožen les primerne odškodnine, dogodilo pa se je tudi večkrat, da gozd-ni posestnik sploh ni smel prestopiti meje svojega posestva in da ni dobil za svoj les niti najmanjše odškodnine. Da se vsaj to grdo izkoriščanje gozdnega' posestnika prepreči, je lesni sindikat pokrenil akcijo, da se pred vsakim posekom sestavi posebna komisija, v kateri morata biti zastopana tudi zainteresirani gozdni posestnik in občina, na ozemlju katere naj bi se les posekal. Čeprav je bila akcija lesnega sindikata globoko upravičena, je vendar naletela na gluha ušesa. Izvoz lesa Glede izvoza lesa je izšla cela vrsta predpisov. Tako je uvedla ministrska naredba z dne 7. 1. 1941 za blagovni promet potrdila o izvozu vsega blaga, ki se je izvažalo iz biv. Jugoslavije. Ta potrdila je izdala direkcija za zunanjo trgovino. Dne 25. 6. 1941 so izšli predpisi glede proizvodnje in prodaje celuloznega lesa ter je bil izvoz tega lesa trgovcem prepovedan. Kmalu nato pa so bili ti predpisi izpremenjeni in je bil neposreden, izvoz lesa dovoljen tildi trgovcem. Obe ti naredbi pa sta bili ukinjeni dne 17. 9. 1941 in tedaj so se izdali novi predpisi za izvoz lesa. Predpisala se je izdaja izvoznih potrdil, ki jih je izdajalo carinsko ravnateljstvo na podlagi potrdil Zbornice za T0I. Določili so se izvozni kontingenti, uvedel se je razdelilni načrt, prijaviti so se morale izvozne pogodbe Zbornice za TOl in določilo se je, da smejo les izvažati le pooblaščene tvrdke-izvoznice. Dne 26. oktobra 1942 je izšla še dopolnilna naredba o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov. Dne 12. 5. 1942 je odobrili Visoki komisariat seznam izvoznih tvrdk, v katerega so se smele sprejeti le tvrdke s pravilnim obrtnim listom, morale so biti registrirane pri trgovskem sodišču in vpisane v trg. register in v 1. 1939. do 1941. so morale letno izvoziti najmanj 1000 m3 lesa. Samo te tvrdke so smele na podlagi posebnega nakazila (asegnazione) korporacijskega ministrstva izvažati les, predhodno pa je moral vsako nakazilo registrirati in vidirati Pokrajinski gospodarski svet. Postopek pri izdajanju izvoznih dovoljenj je bil zelo kompliciran in se je večkrat spremenil. Enako tudi seznam za izvoz dovoljenih vrst lesa. Prvotno se je izvažal les po načrtu Comitato Corporativo distribuzione legnami le notranjemu ministrstvu oz. posameznim pokrajinskim prefekturam, pozneje pa tudi direktno lesnim tvrdkam v bombardiranih krajin Italije. Ves izvoz je kontrolirala do septembrske kapitulacije Gozdna milica, ki je tudi odločala o nujnosti in vrstnem redu lesnih pošiljk. Vsak izvoz se je moral zaradi preskrbe vagonov javiti vsaj teden dni prej Gozdni milici, ki je tudi vidirala izvozna izpričevala in fakture, za kar si je zaračunala 2 odstotka od fakturnega zneska na račun trgovca-izvoznika. Pravi monstrum pa je bila kolavdacija odpremljenih vagonov. Ta se namreč ni izvršila na odpremni postaji, tem-več na namembni v odsotnosti našega dobavitelja. Zato so se mnogokrat »ugotovila« nesoglasja glede količine in kakovosti dobavljenega lasa. Utemeljenost teh ugotovitev se naravno ni mogla kontrolirati, temveč je bilo to možno šele po prihodu kolavdacij-skih zapisnikov v Ljubljano; tedaj so se tudi šele računi likvidirali, in sicer takoj le do 80 odstotkov fakturnega zneska. Ostanek se je plačal pozneje, nekateri ostanki šele po kapitulaciji. To je trajalo do poletja 1944?, ko je začela Gozdna milica sama prevzemati na odpremni postaji les in takoj izplačevala račune po odbitku prej omenjenih 2 odstotkov. Do tedaj pa je padal ves riziko na našega izvoznika, ker je italijanska železnica (v nasprotju s starim zakonom o železnicah) odklanjala vsako odgovornost za blago. Mnogo je trpel naš izvoznik tudi zaradi raznih šikan pri kolavda-cijah in je bil skoraj vsak izvoznik pri vsakem vagonu oškodovan za par kubičnih metrov. Pa še druge težave so ovirale izvoznika. Dočim je naš trgovec-izvoznik moral vse to prenašati, pa so mogle privilegirane italijanske tvrdke brez posebnih težkoč in v takšni meri izvažati naš les, da je bila resna nevarnost, da nam naše lesno bogastvo popolnoma propade in da bo naš lesni trgovec čisto izrinjen, kajti ta režim r,e je dosledno izvajal. Po kapitulaciji je za več mesecev popolnoma zastal izvoz lesa in šele v začetku 1. 1944. so se na našem trgu pojavili nakupovalci lesa za nemško vojsko. V začetku so ti plačevali dnevne cene. Vse priznanje treba izreči slovenskemu lesnemu trgovcu, da je pri vseh teh velikanskih težavah sploh še mogel delati. Vprašanje cen Že uvodoma smo povedali, kako velike važnosti je za vse naše gospodarstvo cena našega lesa. Zato je tudi treba, da posvečamo vprašanju lesnih cen vsi največjo pažnjo. V mirnem času so se cene lesu na našem trgu regulirale same po zakonu o ponudbi in {»vpraševanju. S prihodom savojske vojske pa se je položaj iz temelja izpremenU. Zaradi vojnih razmer bi se moral uvesti na vsem blagovnem trgu — in tudi na lesnem — strog red. Pohlep po našem lesu pa je bil silnejši in zaradi tega pohlepa se je vrednost našega lesa namenoma denarno nizko ocenila, da bi si s tem zagotovil italijanskim interesentom po nizki ceni naš višjevredni les, ki ga je Italiji tako zelo manjkalo. Pričakovati se je moralo, da se bodo zaradi vojnega gospodarstva maksimalne cene za les kmalu odredile. To se pa ni zgodilo in prvi maksimalni cenik za stavbeni in mizarski les je izšel šele 26. 6. 1942, za tehničen okrogel les pa 13. 7.1943. Z odločbo Vis. komisariata je bil dovoljen veletrgovcem pri prodaji lesa 7 odstotni pribitek, v nadrobni prodaji pa 12 odstotni pribitek k osnovni ceni kot zaslužek. Ti ceniki so ostali v veljavi do kapitulacije Italije, čeprav že od vsega početka niso ustrezali osnovnim zahtevam lesne trgovine, zlasti še .zaradi zvišanja gozdne takse in zelo naraslih produkcijskih stroškov. V ilustracijo neustreznosti teh cenikov naj navedemo, da so bile v Reški pokrajini maksimalne cene za 100 odstotkov višje. Še bolj nevzdržne so postale te cene po septembru 1943, ko je posek prenehal in so začele zaloge kopneti. Tako je javil lesni sindikat Pokrajinskemu go-spodarskemu svetu, da so mezde od septembra do konca leta 1943. narasle za 70 odstotkov, cena lesu na panju za 100 odstotkov, obdelava in spravilo lesa do 300, delo na žagali za 150 odstotkov, plače za 60 odstotkov, na splošno produkcija pa za 200 odstotkov. Preobširno bi bilo, če bi podrobno navajali vsa prizadevanja lesnega sindikata za dosego primernih cen. Sindikat je v zvezi z drugimi organizacijami stavil celo vrsto predlogov. Končno je 2. 10. 1944 izšel nov maksimalni cenik za stavbeni, okrogli, rezan in tesan les. Pc* tem ceniku so bile cene sicer za 150 odstotkov višje, toda bile so še vedno prenizke, kar posebno jasno dokazuje to, da velja danes v Ljubljani na panju kub. meter smreko-vine do 2000 lir, osnovna cena za deske I. vrste pa je tudi določena na 2000 lir. Posledica tega je, da mora naš trgovec oddajati les globoko izpod njegove dejanske vrednosti. Tako se vse težave, ki jih mora premagovati lesni trgovec jasno zrcalijo v vpraša-nju lesnih cen. (O terjatvah lesnih trgovcev do italijanske države ih o vojni škodi, ki so jo pretrpeli lesni producenti, industrialci in trgovci, pa bomo poročali zaradi pomanjkanja prostora prihod-njič. Prav tako tudi o živahnem delu lesnega sindikata.) Gospodarska obveščevalna služba V velikih 'in malih državah je čedalje večje zanimanje za gospodarske razmere pri sosedih in ni ta vedoželjnost samo izraz opreznosti* in samopomoči v vojni dobi, temveč tudi priprava na povojno gospodarsko tekmo in borbo. Gospodarska obveščajna služba je prišla do velike veljave in njene nove organizacije presegajo stare daleč po svojem obsegu in svoji temeljitosti. Pni organiziranju gospodarske obveščajne službe so zelo aktivno tudi južnoameriške države, zlasti Brazilija in Argentina, ki sta nadalje razširili svoje poročevalsko omrežje, Kanada pa je svoj urad za razširitev izvoza napravila za središče svoje gospodarske obveščajne službe. V USA je močno razširil organizacijo obveščajne službe državni urad za trgovino, zelo pa so povečani tudi informacijski aparati raznih trustov in koncernov. Prvenstvu pri ameriški gospodarski obveščajnj službi Imata Nelson - Rockefeller in Fo-reign Economic Administratiou. V Evropi ima največ javnih in zasebnih gospodarskih informacijskih uradov Švica. Švicarska centrala za pospešitev trgovine in Institut za zunanje gospodarstvo pri visoki trgovski šoli v St. Gal-lenu sta središči švk^rske gospodarske obveščajne službe. španski ribolov Lani je imel ribolov v Šp*»iji po količini sicer večji, po ceni pa manjši uspeh ko prejšnje leto. Nalovili so 481.600 ton rib in je bila vrednost vsega plena 1079 milijonov pezet. Ena tona rib je «t«l» lani 2288, prejšnje leto pa 1971 pezet. »Celični stavbeniki« Zračim vojna je mestnemu prebivalstvu naložila dela, katera so nekdaj opravljali samo strokovnjaki. Vsako mesto ima sicer svoj gradbeni urad, ki je v mirnih časih vodil in izvedel vsa dela pri }K>tresih in drugih katastrofah, zdaj pri pogostih zračnih napadih pa vendarle ni, kos vsem nalogam. Če mora (istočasno 30 do 40 tisoč ljudi na stoterih krajih od-ko}>avati ruševine, popravljati hiše ter graditi zasilna bivališča, je vodstvo takih množic delavcev od centralnega urada nemogoče. Glasilo >Die nationajsozialisti-sche Gemeinde« opisuje naslednjo dobro organizacijo samopomoči v takih primerih: V nekem velikem mestu, ki ima 10 okrajev, so za vsak okraj ustanovili, gradbeni urad, ki mora s svojim maloštevilnim strokovnim osebjem skrbeti za 25 do 4(0 tisoč prebivalcev. To ne bi bilo mogoče brez Pomoč Nemciie pri industrializaciji iužnovzhodnih dežel Nekdaj se je mnogo razpravljalo o tem, ali naj se jugovzhod Evrope po primernih načrtih industrializira ali pa naj se industrializacija tega dela Evrope opusti, ker gospodarska struktura teh dežel ni primerna za industrializacijo in ker ne spada v gospodarski organizem Evrope kot celote. Nemčija je na vprašanja industrializacije južnovzhodnih dežel pozitivno odgovorila. S trgovinskimi, pogodbami, ki jih je imela v zadnjih desetih letih z južnovzhodnimi deželami, je dajala primere in zglede učinkovite pomoči pri zgraditvi za življenje in napredek sposobne industrije na jugovzhodu. Na razpolago je dajala stroje, popolne tovarniške naprave, strokov- v. . , , . . , *aa i njake ter delovne moči, da bi pomoči stranke, ki le za okrog 400 . 'v . , . , . Ijuznovzbodnim deželam pri zgra- svojih odboroV alti celic določila »celične stavbenike«. Ti izvoljeni možje, ki. imajo več ali manj strokovne izobrazbe in prakse, vodijo vsa dela v svojem okolišu, 'kjer so že prej organiziral; svoje pomočnike in sodelavce ter zbrali tudi potrebno orodje in material. Industrija umetnih vlaken v USA Združene države Severne Ame- ditvi in ureditvi industrijskega temelja nudila aktivno pomoč. Industrija na jugovzhodu ni bila za Nemčijo nikdar nepotrebna ali neprimerna in ob vsaki! priliki se je izkazalo, da je Nemčija dobro (ocenjevala gospodarske težnje in potrebe južnovzhodnih dežel. Da je bila njena presoja vprašanja industralizacije jugovzhoda1 pravilna, kažejo tudi izvajanja znanega romunskega nacionalnega ekono- rike, ki so največji pridelovalec ma prof. Manolesca, ki je za glasi-bombaža na svetu, imajo v zadnjih lo Instituta za svetovno gospo-letiih tolike presežke bombažnega darstvo v Kielu napisal daljšo raz-pridelke, da jih morajo za izvozi pravo o gospodarskih problemih subvencionirati, ker bi drugače južnovzhodnih dežel. Glavne misli omejitev pridelovanja gospodar- in poudarke poglavja o industria-sko uničila veliko število pridelo- I lizaciji označuje »Deutsche Adria valcev. V istih letih, ko so se Zeitung« iz razprave romunskega močno nakopičile zaloge bomba- znanstvenika in strokovnjaka ta-ža, se je pa tudi močno dvignila kole; proizvodnja umetnih vlaken in Predvsem je treba razčistiti1 na-tako je nastala' med industrijo slednja vprašanja: Ali je kak pri-bombaža in industrijo umetnih vilegij za posamezne evropske de-vlaken huda konkurenca. žele, d« smejo samo one predelo- American WIsoose Company je vati iavenevropske surovine? Ali na (večji producent umetne svile v raste morda bombaž v Manchestru USA, pri industriji umetne svile in Muhlhausenu? Ali je mogoče um drugih umetnih vlaken pa ima- prepovedati južnovzhodnihi deže-ta velike interese tudi velika ke- lam predelovanje izvenevropskih mična koncerna Du Pont in Ko-1surovin? Kakor bombažni, tako se dak, ki uveljavljata v tej 'indu-1 nasprotuje tudi železni industriji, atrijski panogi razne svoje iznajd- |ki je deloma preskrbljena s tujimi be novih tvarin. železnimi rudami, vprašati pa je Tako dela USA industrija sama treba, koliko je na zapadu Evrope sebi konkurenco ter so izvozne domače zelezne industrije, ki ne premije za bombaž in drugi vlad- bi delala tudi z uvoženo železno ni- ukrepi samo neuspešni poskusi rudo. Ali je morda tudi Anglija za izhod iz nezdravih gospodar- brez tega uvoza? skih razmer. I V zvezi s takimi vprašanji raz- Ivija romunski nacionalni ekonom Ameriški bombažni problem industrializacije jugo rl umni n o vzhoda. Če se juznovzhodm mdu- p g striji očita, da je prevelika in Amerika bo, kakor znano, svoj |,jZUmetničena, potem jo ta očitek ne zadene takšno, kakršna je temveč takšno, kakršna bi šele utegnila postati. Slaba stran industrijske strukture južnovzhodnih dežel je v prvi vrsti dejstvo, da je industrijska izraba kmetijske proizvodnje še premalo razvita. Pri vsem velikem razvoju živilske industrije na jugovzhodu so še vedno mnoge možnosti, ki niso dovolj izkoriščene, kakor na primer proizvodnje mesnih konserv, predelava sadja in sočivja, proizvodnja mlečnih izdelkov, sladkišev, piva, dekstrina itd., ne samo za domačo potrošnjo, temveč tudi' za izvoz. V agrarni deželi, domača industrija od narodnega gospodarstva ne zahteva nobenih žrtev, temveč mu mnogo koristi že od vsega svojega začetka. Seveda, če se domača industrija prenaglo ustanavlja in razvija, potem je pri nabavi svojih naprav navezana na tujino. V tem primeru razda dežela za plačilo teh naprav preveč svoje kupne moči1, namesto da bi jo uporabljala za uvoz inozemskega kon-sumnega blaga in izdelkov, ki so potrebni. Ce so nabave industrijskih naprav v inozemstvu prenagle in prevelike, potem je nevarnost, da se žrtvuje za nje preveč narodnega1 dohodka. Nerazmerje med proizvodnjo domače indu-strije in med konsumnim blagom ter izdelki, ki jih je treba uvažati, je narodu vedno v breme in škodo in narod bo izkoriščan in žrtvovan, dokler se pravo razmerje ne doseže. Domača industrija mora čimprej doseči drugo svojo fazo, v kateri se njene naprave po ve- izvoz bombaža finansirala, da pri' delovalci ne bi bili prikrajšani in da ne bi bilo treba omejiti pridelovanja. Izvozne premije bodo začeli plačevati meseca novembra in se bo njih višina ravnala po ceni na svetovnem trgu. Ameriška vlada bo skušala svetovno tržno ceno bombaža znižati, oči-vidnai pa je tudi njena nakana bombažnega dumpinga. Ameriški državni zunanji urad namerava sklicati konferenco mednarodnega odbora za trgovino z bombažem. Povabljeni so Egipt, Indija, Sudan, Sovjetska unija, Brazilija, Peru, Mehika ter angleške in francoske kolonije, ki pridelujejo bombaž za izvoz. Angleški list »Economist« je v svoje poročilo o tej konferenci vpletel vprašanje; j Ali namerava ameriška vlada, ki k? že tolikokrat glasno in odločno grajala mednarodne kartele, zdaj sama organizirati tak kartel?« Moda čini izdelujejo doma. Po teh splošnih ugotovitvah je prof. Manolesca naglasil, da v južnovzhodnih deželah industrijske investicije niso v nevarnem nerazmerju z narodno gospodarsko močjo, pač pa da je narodno gospodarstvo v nekaterih deželah trpelo zaradi preobsežnih in prenaglih nabav industrijskih nabav. Zatorej ima južnovzhodna Evropa važno in nujno nalogo, da svojo industrijo tako preosnuje, da bo v dvojnem smislu služila socialnemu napredku. Na eni strani mora industrija zaposliti domače delovne moči, na drugi pa koristiti najširšim slojem domačih potrošnikov. Industrijska proizvodnja južnovzhodnih dežel mora zboljšati življenjske razmere naroda in nacionalna industrija jugovzhoda naj bo v prvi vrsti industrija, ki je v službi vasi in kmetijstva. V nekaterih panogah bi se dala na jugovzhodu industrijska proizvodnja tako poceniti, ker je na razpolago dovolj surovin in delovnih moči, da nastane skušnjava industrijske ofenzive. Ta skušnjava pa nas ne sme zapeljati, ker prevelika intenzivnost nasprotuje življenjskemu načinu in temperamentu južnovzhodnih narodov ter bi tudi preveč izčrpavala njihove duševne in telesne moči. Prevelika industrijska intenzivnost pa bi bila neprirodna tudi zaradi tega, ker živimo v dobi, ko tudi največji narodi Evrope hrepenijo po vrnitvi k zemlji. Zablode gospodarskega liberalizma Pod naslovom >Boj za liberalizem« je objavila »Deutsche Adria Zeitung« članek o zablodah in prevarah gospodarskega liberalizma, ki- je zastarel in tudi tako razkrinkan, da se ne bo mogel obdržati. Gospodarski liberalizem ima še vedno vnete zagovornike, zanj se vodi huda borba, vse to pa ne more prikriti dejstva, da je velika razlika med gospodarstvom, ki ga tvoni mnogo malih podjetij, in gospodarstvom, v katerem irna-jo mogočne organizacije kakršni so trusti, monopol nad vso proizvodnjo. V razdeljenem gospodarstvu učinkuje avtomatično zakon ponudbe in povpraševanja, pri čemer je konkurenca gonilna sila. Če je ponudba kakega blaga na KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM zadruga z neomejenim jamstvom V LJUBLJANI, TAVČARJEVA ULICA ŠTEV. 1 Telefon št. 28-47 — Rač. pošt. hran. 11.257 Sprejema vloge na knjižice in žiro račune — Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tek. rač. — Eskontuje menice — Daje kratkoročna posojila — Izvršuje vse ostale denarne posle svobodnem trgu večja, je cena nižja in posledica tega je omejitev proizvodnje. Na drugi strani pa povzroči pomanjkanje kakega blaga zvišanje njegove cene ter povečano proizvodnjo. Osnovno načelo liberalizma, po katerem se država ne vmešava v gospodarsko žiivljenje, ima tu svojo veljavo. Drugače pa je v gospodarstvu, kjer so monopoli za razno blago. Trustu ali koncernu se navadno ni treba bati konkurence na trgu, ker sam odloča o blagu in njegovi ceni. Svobodna trg služil v razdeljenem gospodarstvu sicer širokim masam potrošnikov, v gospodarstvu z monopola pa služli samo interesom trusta in koncerna proti interesom širokih mas. Za tak trg se ne morejo zavzemati potrošniki, pač pa velekapitalisti. Trust je na razpotju dveh možnosti: Če hoče služiti' interesom širokih slojev narodu, mora svojo proizvodnjo racionirati in poceniti, da bo dostopna, čim širšim krogom potrošnikov. V tem primeru mora svoje dobičke omejiti. Če pa tega ne stori, kar se navadno dogaja, {>otem pač zvišuje svoje cene, da ima svoje pričakovane dobičke tudi pri omejeni proizvodnji. To ima seveda daljnosežne posledice. Vsaka omejitev proizvodnje povzroči brezposelnost in že prvi brezposelna, ki niso več potrošniki, povzročajo nove omejitve proizvodnje in nove brezposelne delovne moči. Če vse to vemo, moramo tudi priznati, da je liberalizem napredek samo v epohi razdeljenega gospodarstva, a da je svobodnega trga takoj konec in da se liberalizem spremeni v izkoriščanje mas, ko nastanejo trusti in koncerni, s svojimi monopoli. Narod potem nima več interesa,, zavzemati se za liberalizem, kajti zakona ponudbe in povpraševanja ni več. Anglija in Združene države Severne Amerike se borijo za liberalizem v gospodarstvu. S časopisa, knjigami in drugimi sredstvi propagande se skuša dokazati, da gre za gospodarstvo svobodnim trgom, ki služi, v prvi vrsti malemu človeku. Vse to verjamejo samo še tisti, ki ne vedo, da v USA in An-glijti ni več gospodarstva ma,liih podjetij, temveč da so tam kralji železa, jekla, sladkorja in druge veličine trustov in monopolov. Znano je tudi, da ie bila pred sedanjo vojno strašna brezposelnost v Angliji in v USA. Združene države so imele stalno 13 do 14 milijonov brezposelnih, Anglija pa približno 2.5 milijona, široke ljudske množice pa so se tolažile, da bo prišla prava demokratična vlada, ki bo to gorje odpravila. S tem zaupanjem v demokracijo je tako kakor z ladjo, ki ima na kompasu zamenjane znake ter pluje v nasprotno smer meneč, dn je na pravi poti. Kdor se boni za liberalizem v gospodarstvu, 6e bori za brezposelnost, namesto da bi se boril proti brezposelnosti in proti izkoriščanju. Liberalizem se je izživel, in preživel in gospodarstvu so potrebne nove osnove in oblike. A rini C Slavko specialna Sčeturska delavnica Izdeluje omela, Metke 1. t. d. po naročila Ljubljana - Tržaška cesta 47 JO S. VODNIKA DEDIČI kimrna, zganjarna in vinska trgovina LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 12 .... ............ ............. BaaaaaBaaaaaaaaaaaBaBBaBBaaB* »ČEŠKI MAGAZIN« M. GAJSKI, MANUFAKTURA Ljubljana — Miklošičeva cesta 36 ........................................................... aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaai ......................................................... | T. EGER ; Ljubljana, Sv. Petra c. ji R. WILLMANN, STROJNO PODJETJE Ljubljana — Slomškova ulica štev. 3 Ljubljana Resljeva 28 aaaaBaBaaaaaaBaaaaBaeaaaaaaai aaBaBaaBa«"«"1 BRLEČ JOŽEF, POLAGANJE PARKETOV Ljubljana — Kolodvorska 28 ______—BBBBBB*BBBa•BBBBaBBBBBBBBBBBBaBBBaBBBBBBaBBBBaBBBBBB® l»l»MBBBBBB*aBaaaaB*iBBBailBB»BBBBa«BBaaB«IBB»i»»' ■■«a»»Ba,,,,,,BaaaBBaaaaaa«aa«BB»BBBBBBBBBBBBB*BaaBBBii ■■aiaaBBiaaiaaaflaHaaaiaaiaaiaaiaaiiiiBiii*11*1 POPOVIČ, MANUFAKTURA NIKOLA Ljubljana — Kolodvorska 26 Telefon štev. 41-38 ........................................ ANTON MARKUN, LJUBLJANA trgovina z usnjem Naravni in umetni kavčuk Proizvodnja naravnega kavčuka se sicer po prvi svetovni vojni precej pospešuje in dviga, a proizvodnja umetnega kavčuka, ki se je najprej uveljavila v Nemčiji in v zadnjih letih tudi močno razširila v Ameriki, se je v kratki dobi tako dvignila, da bo kmalu dosegla proizvodnjo naravnega kavčuka. Računa se, da bo po vojni proizvodnja navadnega kavčuka dosegla 1.5 milijona ton na leto, proizvodnja umetnega kavčuka pa okrog 1.33 milijona ton. Producente naravnega kavčuka skrbi konkurenca umetnega kavčuka, nastalo pa je tudi vprašanje, če ne bo kavčuka obeh vrst sploh preveč. Lani v jeseni je bila postavljena posebna komisija, da prouči vprašanje proizvodnje in potrošnje naravnega kavčuka. Ta komisija je zdaj ugotovila, da je treba računati z daljšo dobo nerazmerja med potrošnjo kavčuka in kapaciteto naprav za njegovo pridobivanje, ker potrošnja ne bo dosti presegala 1-5 milijona ton, kolikor bo znašala po vojni letna proizvodnja naravnega kavčuka. Pred desetimi leti je znašala ta proizvodnja samo 507.000 ton. Od tega je prišlo na Nizozemsko Indijo 198.120 ton, na Malajske države 193.040 ton, na Ceylon 46.740 ton, na Brit. Indijo 9350 ton, na Indo-kino 9140 ton, na Brazilijo, ki je pred prvo svetovno vojno dajala po-lovieo svetovne produkcije, pa 34.550 ton. Leta 1913. je bila svetovna proizvodnja naravnega kavčuka samo nekaj nad 120.000 ton. Shranjevanje živil in gospodinjskih pripomočkov spisal Ličen Vladimir, založila Knjigarna Tiskovne zadruge, Še-lenburgova ulica 3, je nujno potreben in zelo koristen priročnik za trgovino in gospodinjstvo. Vsak trgovec, ki danes z veliko težavo pribavi živila, mora paziti, da se dragoceno blago po nepotrebnem ne kvari in zametava. Koliko se mu ga lahko pokvari že z nepravilnim vskladiSČenjem. Namen navedene knjige, na katero opozarjamo v inseratu današnje številke, pa je, dati trgovcu in gospodinji izbor navodil za sodobno, gospodarno in higienskim predpisom ustrezajoče vodstvo trgovine in skladišča, odnosno hišne shrambe. Knjigo zato vsem trgovcem in gospodinjam najtopleje priporočamo. | Robert Goli | ; Ljubljana, Šelenburgova ul. j Galanterija - Igrače - Kozmetika Jugopatent dražba z o. z, Ljubljana - Gosposvetska cesta l i ■ i LEGAT ŠPECERIJA DELIKATESE zajtrkovalnica LJIIBLIAiA MIKLOŠIČEVA C. 28 Franc Pavlin galanterija in moda Ljubljana - Kongresni trg •■••■••■••■■■■■■■■■■■•■■■■•■■i ■bbbbbbbbbbbbbbbbb- Ponesrečena grška valutna reforma »Trgovski list« je že ponovno poročal o dolgotrajnih konferencah anglo-ameriških finančnih strokovnjakov o bodoči ureditvi valutnega vprašanja1. Na konferenci v Bretton Woodsu je sicer bil teoretično dosežen načelni sporazum o tem vprašanju, toda praktično ta sporazum ni prinesel nobene rešitve. To so najbolj težko občutile vse one evropske države, v katere so po tej konferenci vkorakale zavezniške čete in prinesle v te dežele svoj denar ali pa za vsako teh dežel posebej ustvarjeni nov papirnati denar, kateremu je bil odrejen visok obračunski tečaj, pa čeprav je bil brez vsakega pravega kritja. Še bolj neprijetno za vse te »osvobojene« dežele pa je bilo, da so zavezniške vojske prinesle le nov okupacijski denar, ne pa tudi živila in za obnovo narodnega gospodarstva teh dežel neobhodno potrebne surovine. Neizogibno je zato bilo, da se valutno vprašanje v teh deželah ni moglo urediti, pa1 čeprav so nekatere vlade posegle po zelo radikalnih sredstvih. Tako je v Belgiji na prav robusten način rešil grozeči inflacijski problem finančni minister Gutt, ki gA je pripeljal s seboj iz •emigracije ministrski predsednik Pierlot. Kratkomalo je dal zaseči vse bankovce v obtoku in vsa bančna dobroimetja ter je dovolil v prosto razpolaganje na glavo prebivalca le novih bankovcev za 2000 frankov. Ostanek zaseženih bankovcev in dobroimetij, si je moral njih lastnik šele priboriti, če je mogel dokazati, da si je ta denar pridobil že pred vojno in če je mogel izpričati tudi svojo politično zanesljivost za časa zasedbe. Ker se ti dokazi vsem pač ne bodo v polni meri posrečili, bo naravno ostalo za državno blagajno mnogo milijard, ki se bodo mogle uporabiti za odškodninske zahteve emigrantov in drugih Belgij. cev. Podobno se je skušal rešiti valutni problem tudi v Franciji, kjer pa je rešitev še bolj zapletena, ker koleba de Gaulle tako v političnih ko tudil v finančnih! vprašanjih med komunističnimi in liberalnimi metodami. Najprej je skušal dobiti nakopičene in prometu odtegnjene bankovce z razpisom notranje-ga posojila. Tudi se je zamenjal le del starih bankovcev za novo izdane. Izdali) so se še drugi ukrepi, ki naj bi rešili težko finančno stanje Francije. A vsi ti ukrepi niiso bili podprti od pozitivnih ukrepov za obnovo gospodarstva in preskrbo dežele s potrebnimi živili in s potrebnim blagom. Valutni problem je ostal zato v Franciji še nerešen in prav tako tudi v vseh drugih »osvobojenih« deželah, kar se posebno jasno vidi v Grčiji. Tu se je valutno vprašanje »uredilo« na posebno robusten način v škodo malih ljudi. Vsi bankovci so se kratkomalo proglasili za neveljavne in za 50 milijard drahem starih bankovcev je dobil lastnik en bankovec za 1 drahmo. Deset ničel se je enostavno črtalo. Denarno gospodarstvo Grčilje je prišlo že dolgo pred izbruhom sedanje vojne v nered. S pomočjo angleškega stabilizacijskega posojila se je pokrenila v 1. 1928. devalvacija drahme v razmerju 100:6.73. V začetku 1. 1930., ko se je Grčija priključila šterlin-skemu bloku, je bila potrebna nova devalvacija. L. 1936. se je ve-ljava grške drahme znova znižala in tečaj funta je bil določen na 550 drahem. Inflacija pa se s tem še ni zaustavila, temveč je rasla še naprej in v znatni meri tudi zaradi tedanjel finančne] upčave. L. 1941. je stopila Grčija v vojno, njene finance pa so že takrat bile v obupnem položaju. Obtok bankovcev je narastel od 9 na 22 milijard drahem pri celotnem prebivalstvu 6 iin pol milijona ljudi. Iz stiske je pomagal samo še tiskarski stroj, drahma pa je dejansko izgubila vsako vrednost. Ob nemški zasedbi Grčije je bila drahma že popolen nonvaleur, da se je grško gospodarstvo popolnoma odvrnilo od domače valute v korist nemške klirinške veljavo. Grška zunanja trgovina z osnimi državami se je najprej orientirala po zakonito določeni veljavi državnih blagajniških kreditnih bankovcev in tečaj drahme je bil določen na 2 feniga, kasneje pa na 1.7 feniga. Drobiž je popolnoma Izginil iz prometa. Ko je po koncu nemške zasedbe odpadla opora za grško valuto, ni bilo za tiskarski stroj nobene ovire več. Pod geslom »reši se, kdor se more« se je začela divja tekma med papirnatimi ničlami in stvarnimi vrednotami. Ob pojavu britanske zasedbe z njenim vojaškim denarjem je že dosegel tiskarski stroj popolno zmago nad malimi ljudmi. Po podatkih, ki1 jih pa ni mogoče popolnoma kontrolirati, je dosegel obtok bankovcev že ob koncu oktobra 1944 fantastično vsoto 2500 bilijonov drahem, kar pomeni, da je bila vrednost drahme dejansko enaka ničli. Zato ima tudi v obtoku objavljeno notiranje zlatega angleškega so-veregna v višini 2.5 milijona drahem le anekdotično vrednost. Zaradi tega je napačno, če je govorila vlada Papandrea o devalvaciji v razmerju 50 mili- T. MARINKO trgovina z mešanim blagom Ljubljana — Prisojna ulica 7 ■■■■•■•■■■■■a •■■■■■■■■■■■a KAVKA KAREL, STAVBENIK ■ - ' ' i Ljubljana — žibertova 11 Telefon Stev. 20-50 Telefen štev. 20-50 '"'""'""""■■■■■■■•■■■■•aaBanBBnBamanBBnaaaaaBiaiBBaBBBBenBnBnBnaaeiaaaaanaaaaaaBaaanBa« • BBBtBBHBBBnam* •BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB LIVARNA OGRINC Ljubljana — Jernejeva 74 • BBBBBBBBBBLBBBBBBBBBBBBBB*BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi A. K A S S I G Ljubljana — Miklošičeva 17 Vzajemna zavarovalnica *BSa<,aMaaBMa*BBaaBaSBaaai|*aaBBBaaflaBaaBaBBaBSBBBBaaaaBsaaaasaBaaaaaaBBaaasBanBBSaaaflSBaaBaBBaBaBi jard : 1. Dejansko je bila drahma popolnoma razvrednotena, kar je najbolj zadelo najrevnejše sloje, ki niso mogli svojlih bankovcev ali prihrankov pravočasno zamenjati za stvarne vrednote. Da ®e novo ustanovljena grška valuta naslanja na angleški funt, se po angleški zasedbi Grčije razume samo sebi. O notranji vrednosti nove valute se trdi med drugim, da je do sto odstotkov krita z zlatom in devizami. Na to pa je treba pripomniti, da notranja vrednost neko valute za njeno dejansko vrednost še nič ne pove, ker zavisi ta predvsem od gospodarskega .in političnega položaja v deželi, ki pa je vse prej ko zadovoljiv. Pa ne glede na to, je grško zlato in devizno kritje zelo dvomljivo, ker razpolagata z gr-grškim zlatom le Angleška banka in ameriški zakladni urad, ker v tresorjih teh bank je blokirano grško zlato. Pa še to je značilno za slabost nove grške valute, da je bil določen obračunski tečaj za angleški papirnati funt na 600 : 1, za angleški zlati funt pa na 2400:1. To bi kazalo, kakor da je razmerje med papirnatim in zlatim funtom stabilno, kur pa ni res, ker danes niti Angleži ne že- le, da bi se že sedaj določilo bodoče razmerje med dolarjem in funtom. Iz vseh teh razlogov se ne more smatrati nova grška valuta kot uporabna {»odlaga za zunanjo trgovino temveč kvečjemu le kot zasedbena veljava s prisilnim tečajem. Zlasti pa se ne more govoriti o rešitvi grškega valutnega vprašanja, če si angleška zasedbena oblast niti najmanj ne prizadeva, da dvigne grško proizvodnjo iin da z obnovo grškega go-s]x>darstva ustvari trdno podlago za novo grško valuto. Tako je presodil pred meseci Reich«, iz katerega posnemamo ta izvajanja, poskus rešitve gršk. val. vprašanja. Da je bila sodba »Reicha« pravilna, dokazujejo naj novejša grška poročila, ki govore o novi inflaciji v Grčiji. Tako je bil pred kratkim zvišan tečaj za angleški papirnati funt od 600 na 784 d rakom, za zlati angleški funt pa od 2400 na 2850 drahem. Vzporedno s tem pa so se -zvišale tudi cene in mezde in kvalificirani delavec prejema že dnevno mezdo od 250 do 300 drahem, kar pa mu ne zadostuje niti za kritje najnujnejših življenjskih potrebščin. Samo z določanjem novih obračunskih tečajev se ne more rešiti valutno vprašanje, če ni istočasno poskrbljeno tudi za obnovo vsega narodnega gospodarstva. Grški primer je za to absolutno prepričujoč dokaz. Portugalski industrijski Portugalska je lani sestavila, letos pa že izvaja svoj 81etni načrt o reorganizaciji industrije. Namen načrta je temeljita izraba vseh domačih surovin ter čim večja proizvodnja kon-sumnih izdelkov, ki so jih morali doslej uvažati. Izračunali so, da bi se dalo na ta način pri uvozu prihraniti najmanj 20 odstotkov. To bo gotovo tudi doseženo, kajti že zdaj izdeluje domača industrija razne izdelke, ki so jih še pred letom morali uvažati. Industrijski načrt ima dva dela. Prvi del obsega načrte za ustanovitev novih industrijskih obratov, drugi pa načrte za razširitev in modernizacijo starih industrijskih obratov. V prvo skupino spadajo predvsem obrati za proizvodnjo bele pločevine, ki je zelo potrebna za izdelavo konservnih škatel. Konservirane ribe so važno portugalsko izvozno blago in ker je v deželi tudi že precej razvita konserv-na industrija, je domača industrija bele pločevine nujno potrebna. Uvajajo in ustanavljajo se tudi industrije železa in bakra ter umetnih gnojil in sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev, Industriji železa in bakra je doma na razpolago precej surovin, kemični proizvodi za gnojila in uniče-vanje rastlinskih škodljivcev pa so potrebni zlasti v vinogradništvu. Ustanovljena bo velika tovarna za dušik, v načrtu pa je tudi ustanovitev industrije staničnine. Drugi del načrta obsega razširitev in modernizacijo industrij za cement, tobak in vžigalice, potem pa mlinske, pivovarniške, sladkorne in tekstilne industrije. Posebna pozornost je posvečena razširitvi in modernizaciji obratov za predelovanje plutovine, da bi to važno izvozno blago z zboljšanjem kakovosti obdržalo svoje mesto na svetovnem trgu. Prav tako važna je tudi znatna razširitev vseh podjetij in obratov za izkoriščanje vodnih sil za proizvodnjo energije, ker je od njih v veliki meri odvisen uspeh obeh delov industrijskega načrta. Telefon 27-31 Telefon 27-31 FR. B R C A R MLINSKO-TEHNlCNE POTREBŠČINE Ljubljana — Kolodvorska 35 MBaaaaBaaaa B BaaBaBBB BBBBB BBBB BBBBBB BB BBBBBB BBBBBBBIBBBBBIBBBBBBaaBIBBBaBBaBBBaaaaa BBB BBaBBBaaaaai ■ 2. C. M LjuSlja na PREDALIČ DANILO, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18 kožuhovina cepice aaBaBBaaaaaaaaaaaaBaaaa .aBaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBi BBBBaBiBaaaBaBBaaaBBBBflaBaBBBBaBaBBBBBBaBaaaiBBaaaaflaaaaaiflBaaaBaaai aaBaaaaaaaBt ELEKTROINDUSTRIJA!: veletrgovina z električnimi predmeti Gosposvetska cesta SL 13 LJUBLJANA .aaBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaB: Miški vestnik Gibanje obrtniškega osebja v pokrajini v letu 1944. Po statistiki, ki jo vodi Odsek za obrtništvo, je bilo koncem leta 1944. vpisanih pri Odseku skupaj 5.347 obrtnikov in obrtnic. Od tega pride na Ljubljano in okolico 2.891, na posamezna poverjeništva, ki jih je 12, pa kakor sledi: Cerknica 239, Črnomelj 175, Kočevje 96, Kostanjevica 147, Logatec 114, Metlika 173, Mokronog 172, Novo mesto 598, Ribnica 204, Stična 126, Velike Lašče 169 in Vrhnika 243 obrtnikov in obrtnic. Obrtniki in obrtnice sorodnih strok, in obrti so razdeljeni v skupine. Vseh obrtniških skupin, katerih interese zastopajo načelniki skupin in načelniki posameznih obrti, je 21, in sicer: 1. lesna obrt, 2. skupine železarjev in kovinarjev, 3. dekoraterjev in slikarjev, 4. inštalaterjev napeljav in sorodnih strok, 5. oblačilna, 6. usnja in obuval, 7. zlatarjev in urarjev, 8. steklarjev dn keramikov, 9. tekstilcev in vezilij, 10. grafikov, 11. fotografov, 12. izdelovalcev godal in glasbil, 13. obdelovalcev marmorja in kamna, 14. izdelovalcev sanitetnih pomožnih naprav, 15. urejevalcev hiš in vrtov, 16. živilskih obrti, 17. lasuljarjev, 18. dimnikarjev, 19. mešana skupina podeželskih obrti, 20. mešana skupina raznih obrti in 21. skupina prevoznikov. Izmed skupin je najmočnejša oblačilna, ki združuje 982 obrtnikov in obrtnic ali 18°/o. Najšibkejša po številu je skupina sanitetnih pomožnih naprav, ki šteje samo 5 obrtnikov ali 0.095 %. Izmed obrti so najštevilnejše zastopani čevljarji, ki jih je v vsej pokrajini skupaj 732 ali 13.5%. V letu 1944. je bilo nanovo izdanih 185, izbrisanih pa 138 obrt nih pooblastil fn dovolil v pokrajini. Izdanih je bilo 47 pooblastil več, kakor je bilo izbrisanih ali 34°/o več. V primeri z letom 1943. se je število obrtnikov v nadziranih krajih pokrajine zvišalo za 33 obrtnikov ali za okroglo 0.60 °/o. Dejansko obratuje 15 do 30% obrtnikov manj, kakor jih izkazuje statistika, kar velja še posebno za poverjeništva, ki ne morejo redno prijavljati nastalih sprememb, ker se nahaja večji del obrtnikov izven sedeža poverjeništva v težje Svetlobna telesa, električne stro|e In aparate, elektrolnstalaclfskl material, tehnične predmete Vam najugodneje nudi tvrdka] Slavo Kolar LASTNIK: MILAN KOLAR 2 Ljubljana, ‘Dtinaisha c. 25a / Tel. 24-66 Ustanovljeno 1943 i TRGOVINO Z ŽELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI j LEON STUPICA 1 LJUBLJANA - GRADIŠČE 2 (POLEG URŠULINK) Siniih« IIHIMMI' DOMINIK BATTELINO NASL. SIN tovarna cementnih izdelkov Ljubljana — Kotnikova 16 GRADBENA KOMERCIJELNA DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana — Kotnikova ulica ŠTEFAN MENZINGER trgovina z mešanim blagom Ljubljana — šmartinska 10 FRAN LUKIČ Ljubljana — Stritarjeva 9 dostopnih krajih. Prednji upadek obratujočih obrtnikov so povzročile izredne vojne razmere, vpoklici v vojno in delovno službo ter pomanjkanje surovin. Tudi je veliko obrtniških obratov, ki dejansko že dlje časa ne obratujejo in teh sprememb niso prijavili poverjeništvom in upravnim oblastem. Koncem lanskega leta je bilo pri Odseku za obrtništvo prijavljenih 3.057 kvalificiranih pomočnikov in pomočnic. Število zaposlenega osebja se je proti letu 1943. zmanjšalo za 263 ali za 8 °/o. Stvarno stanje pa bo še za nadaljnjih 30 do 50°/o nižje, kar so povzročili isti vzroki kakor pri obrtniških podjetjih. Slika tudi ni toč-na, ker dobršen odstotek obrtnikov neredno ali pa sploh ne prijavlja svojega zaposlenega osebja. Največ pomočnikov je vpisanih v oblačilni skupini, in sicer 681 ali 24% vseh prijavljenih delojemalcev. Številčno je vpisanih največ pomočnikov pri čevljarskih mojstrih. V vsej pokrajini je zaposlenih 562 pomočnikov ali 18 °/o. Največ pomočnikov zaposluje 12 čevljarskih mojstrov, ki izdelujejo grafikon Števila o GA IN VAJENIŠKEGA OSE nove čevlje; pri teh je zaposlenih skupaj 271 pomočnikov. Odsek za obrtništvo je imel ob koncu lanskega leta vpisanih v vsej pokrajini 1938 vajencev in vajenk v vseh obrtih. Od tega odpade na Ljubljano 1.166 vajencev, dočim je bilo vpisanih L 1943. 1.145, 1. 1942. pa 1.220 vajencev. V primeri z 1. 1942. je število obrtniških vajencev v Ljubljani in okolici padlo za 54 ali za 4.6 % kljub temu, da je bilo število vajencev zvišano skoraj v vseh obrtih za enega vajenca več, kakor pa je predvideno z uredbo o sorazmerju števila vajencev proti številu istočasno zaposlenih pomočnikov. Pomočniški izpit je napravilo v letu 1942. 316, letu 1913. 391 in leta 1944. 315 pomočniških kandidatov in kandidatinj. Ti podatki pa veljajo samo za izpite, ki so se polagali pred pristojnimi komisijami v Ljubljani. Podatki o stanju obrtništva, pomočniškega in vajeniškega osebja so več ali manj točni za Ljubljano z okolico, za poverjeništva Vrhniko, Logatec, Cerknica, Velike Lašče in Kočevje. Podatki za ostala poverjeništva so vzeti po stanju iz leta 1942. B » T NI !l V #, P 0 M0( IIiIke- BJA V IJ P 0 K R Z DNE 31.12 1940 6issidarske vesti 900 600 700 ftOO - *I as« arff *ll LB' 500 400 300 M* olj w / S J N Y>lt S-.6 J f/. \ , •\ ■ A //» l/uj \ v Vi o\l C / V Ih9 \ A . m r R' j \oi •26J \ 7 v\ /u^ \l M 117 VJi) J J- s\ , 6 \ mn 0 71v-,x v1 a— 55^ ES rt?** / 'i \ vrtr IzvrSilne določbe 0 povečano« pridobivanju oljnih rastlin je objavil »Službeni list«. Vsak obdelovalec kmetijskih zemljišč je po teh določbah dolžan gojiti oljne rastline, i* sicer predvsem sončnice, v krajih nad 500 m nadmorske višine pa zlasti buče, lan, mak, ogrščico ali repico. Določene so tudi količine oljnih semen, ki jih morajo oddati obdelovalci in premije za polno ali več oddane količine, kakor so predpisane. Naredilo o izdaji novih frankornih znamk in portovnih znamk je objavil »Službeni liste. Frankovne znamke imajo pokrajinske slike Ljubljanske pokrajine ter se izdajo v vrednosti od 0.05 lire do 30 lir, portovne znamke z orlom Ljubljanske pokrajine pa se izdajo v vrednosti od 0.10 lire do 10 lir. Francija je dovolila Belgiji pšenični prednjem, ki ga bo Belgija vrnila v naturi, če se bo njena oskrba zboljšala. Zaradi pomanjkanja papirja v Franciji je tudi volilna propaganda eelo omejena. Vsak kandidat sme izdati le Po erJ volilni letak določene velikosti. Pojiavlli »o se pa1 tudi že na roko pjiaani volilni letaki in lepaki. V Španiji je dala vlada Narodnemu industrijskemu zavodu nalog, da ustanovi tovarno za letalske motorje. Del delnic novega podjetja bo na razpolago zasebnikom, vendar pa si država pridrži kontrolo nad pod jetjem. Pomanjkanje surovin občuti veduo bolj švedska industrija. Računajo, da bo padla proizvodnja svinca za 50%, ker je padel uvoz koksa. Dodeljevanje umetnega kavčuka se je moralo «vat-no omejiti. Pri proizvodnji stanifin in e so nastale težave, ker primanjkuje kavstične sode. V Kodanju so mogli med vojn# sezidati novo stanovanje za vsakega novega mestnega prebivalca, dočim je prišlo pred vojno le na 5—6 novih prebivalcev po eno novo stanovanje. V prvih treh povojnih letih nameravajo sezidati 45.000 novih stanovanj. Predsednik trgovinske zbornice t Kartumu je izjavil, da se je draginja v Egiptu zvišala za 280%, v Sudanu za 170, v Palestini- za 248 in v Siriji za 579 odstotkov proti cenam pred vojno. SKUPINE Modni krojaški atelje za dame in gospode žiLdLvifm* 5PciIiop Ljubljana — Prešernova 54 j A. JANEŽIČ Ljubljana, Florjanska ulica 12-14, — Telefon 32-22. 35-62 'Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in poslovnih knjig. Trgovina s papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami. Drogerija ANTON KANC Ljubljana, Židovska ul. 1 8 I Hlade Miha prej Olup Josip st. : manufaktura in konfekcija Ljubljana - Stari trg 2 Telefon št 34-52 Telefon 5t 34-52 EMIL MORE sodavičar in trgovina s kurivom Ljubljana — šmartinska cesta št. 10 Specialna trgovina otroških potrebščin P •». I FABIANI & JURJOVEC j \ manufakturna trgovina | Ljubljana — Stritarjeva ulica štev. 5 k. L J UBLJANA * BLEIWEISOVA 24 * ' HA DE BELO TAVČARJEVA 7 NA DROBNO A. Engdman, Ljubljana —■ Tavčarjeva 3 Trgovina z železnino LJUBLJANA Na drobno Na debelo j FR. P ZAJEC j : iipraSsn opt k in urar ; ! Ljubljana, Stritarjeva ulica 6 - Tel. 44-66 j (pri trimostovju) ARBOR lesna trgovska In industrijska družba z o. z. LJUBLJANA ■ « ■ Pletilna in trikotažna indu- j j stri ja, modna konfekcija [ ■ pletenin in perila : F. Kos l - : : Ljubljana, Zidovska ul. 5 : ------------------------------ ------------------------| V zbirki »Koristna knjiga« Knji- : garne Tiskovne zadruge je izšlo j I »Shranjevanje živil in go- j spodinjskih pripomočkov« j Fr.P.Zaiec I diplomiran optik 1 Ljubljana, Ulica 3. maja (pasaža) j ■ ■ Spisal Vladimir Ličen Knjiga je danes, ko so živila redka in dragocena, vsakemu trgovcu in vsaki gospodinji nujno potrebna. Dobite jo pri založniku v trgovini Knjigarne Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica št. 3 I V A TV K A IT Dr. Th.&G. BOHME Ljub/iona K. Pečenko usnje in čevljarske potrebščine Ljubljana, Sv. Petra c. 41 — T*i ▼ Ljubljani. Za kan porcij »Trgovski list« kat icdajatelj: dr. Iran Pl««. — Urednik: Al©ka«iuier Železnikar. — Z« tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalak.