Delegatska vprašanja
Zasebni vrtci
Alojz Predalič, delegat De-mosa, je zastavil vprašanje o zasebnih vrtcih. Obstoječi za-kon (Ur. 1. SRS 5/80) o vzgoji in varstvu predšolskih otrok omogoča, da bi lahko katera koli stranka to prevzela in sklepala pogodbe z zasebniki. Dati pa bi jim morali določena sredstva za adaptacijo, nabavo oprome ipd.
Direktorica VVO Grosuplje in delegatka WO Dragica Drobnič je na to dodala, da že imajo ustrezne oglase, a da od-ziva ni.
Odgovor Oddelka za občo upravo (Brigita Repar): Ome-njeni zakon ne predvideva, da bi se vzgojna dejavnost lahko opravljala z osebnim delom. Nova zakonodaja bo omogoča-la izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti v ustanovah last-ninske sestave. Pretežni del predšolske vzgoje bo še naprej predstavljal zagotovljeni (naci-onalni) program, katerega fi-nanceija bosta proračun in starši.
Ta način fmanciranja pa ne
bo veljal le za družbene institu-cije, temveč v obsegu sedanje-ga financiranja obstoječih mi-nimalnih standardov tudi za druge, na primer zasebne obli-ke te dejavnosti, če bodo ustre-zale družbeno dogovorjenim merilom in kriterijem. Različ-ne nadstandardne storitve, ki se bodo razvile v prihodnosti, pa bodo financirali starši oziro-ma tudi delodajalci, če bo to v skladu z njihovimi interesi (speciflčni delovni čas, speci-fični programi ipd.). Nova za-konodaja je v pripravi.
Nekoliko drugačne oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok so v okviru sedanjih za-konskih možnosti dane z usta-navljanjem varstvenih družin ali t. i. družinskega vrtca. Nosi-lec teh dveh vrst programov je še vedno WO. Varstvena dru-žina vključuje do 7 otrok na enega pedagoškega delavca, ki poleg vzgojnega dela opravlja še vsa druga dela (nabava in priprava hrane, pranje, čišče-nje). Možna je tudi varianta, da hrano vozijo iz najbližjega vrtca.
V družinskem vrtcu gre za združitev dveh varstvenih dru-
žin. Tako ima oddelek 2 delav-ca in 14 otrok in je strokovno bolje usposobljen. V varstveni družini je varuh lastnik prosto-rov, v katerih se odvija vzgojna dejavnost, medtem ko je for-miranje družbenega vrtca možno v najetem družbenem ali zasebnem prostoru, v de-lovni organizaciji za otroke de-lavcev ipd.
Te oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok so možne tu-di v naši občini.
RAZPIS JE OBJAVLJEN NA TEJ STRANI ZGORAJ!
Čigavi so objekti
iz
samoprispevkov?
KS Grosuplje sprašuje Iz-vršni svet za lastništvo objek-tov, ki so bili zgrajeni s prosto-voljnim delom, tudi udarni-škim ali s sredstvi samopri-spevka krajanov. Krajani so solastniki teh objektov, zato si jih ne more lastiti nobena dr-žavna ustanova, niti jih ni mo-goče odprodati v privatni sek-
tor zasebnikom brez soglasja krajavnov.
Odgovarja Oddelek za občo upravo (Franc Urbančič): Po
sprejemu nove republiške ustave in iz nje izhajajočih za-konov o lastninjenju objektov v družbeni lastnini bo to vpra-šanje urejeno v skladu z njimi. Zaenkrat to še vedno ureja Za-kon o samoprispevku (Ur. 1. RS 35/85), ki določa poostreno kontrolo v času gradnje objek-ta, ki se gradi iz samoprispev-ka in je v njem kontrola obča-nov v celoti zagotovljena. Zgrajeni objekt postane nepre-mičnina v družbeni lastnini in se na podlagi določil zakona o vknjižbi nepremičnin v druž-beni lastnini vpiše v zemljiško knjigo, hkrati se vpiše imetni-ka pravice uporabe. Ta je lah-ko na podlagi 2. čl. citiranega zakona družbeno politična skupnost, krajevna skupnost, podjetje in druga organizacija ter društvo, ki so na taki nepre-mičnini pridobili to pravico ob upoštevanju namembnosti ob-jekta, grajenega s samopri-spevkom. Nadaljnji pravni promet ureja zakon o prometu z nepremičninami (Ur. 1. RS
19/76 in 42/86), ki v 5.61. določa, da se pravica uporabe na ne-premičnini prenese le s pogod-bo, ki mora biti pismena, razen tega mora na podalgi 10. člena istega zakona izdati obvezno potrdilo o prejemu vsake take pogodbe javni pravobranilec. ki lahko vsako prejeto pogod-bo izpodbija zaradi napačne prometne vrednosti nepremič-
Grad Tabor
Anton Trontelj, delegat KS Podtabor, je vprašal, kdo bo popravljal obzidje na gradu Tabor in kdaj?
Odgovor Oddelka za občo upravo Občine Grosuplje (Bo-gomir Sušičl: Ljubljanski regi-onalni zavod za varstvo narav-ne in kulturne dediščine je za 1990 za objekt Tabor Cerovo planiral naslednja dela - nada-ljevalna sanacijska dela na ob-zidju, injektiranje ostenja stol-pa in prekritje stolpa z novo strešno konstrukcijo. Za izved-bo planiranih del je bilo Zavo-du v letošnjem letu zagotovlje-
nih okoli 190.000 din, pol iz re-publiškega in pol iz občinske-ga proračuna. Sredstva se na-kazujejo po dvanajstinah, tako da bo vsa predvidena sredstva Zavod prejel ob koncu leta 1990. Zavod je obenetn obve-stil občinski upravni organ. da letošnja sredstva ne bodo za-doščala za dokončno izvršitev vseh planiranih del. predvsem ne za prekritje stolpa. Zato bo-do v tem letu nabavili le ves potrebni material. Delna koli-čina opeke je že nabavljena in dostavljena v bližino Tabora. preostali del in potrebni les pa bo nabavljen do konca leta.