Our Write U« Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ELEPHONE: CHelsea 3—1242
mm 8*tmad C »m. Matter Stptrmber 21« t, IMS mt tbc Fort OffW* Srst	N. wider Act •( Uopw mi March Sr*. 187».
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvčemi nedelj in praznikov).	00
^ ^NAJiTO ^AD^OGJZDA^^ |
No. 265. — Stev. 265
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15, 1939—SREDA, 15. NOVEMBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
ITLER ZAVRNIL POSREDOVANJE
Zavezniki so prvi odklonili ponudbo/' pravi Fuehrer
BERLIN, Nemčija, 15. nov. — Nemški vnanji linister Joachim von Ribbentrop je posamič spremi v avdijenci belgijskega in holandskega poslani-ter ju obvestil o besedilu nemškega odgovora ta skupno posredovalno ponubo za mir belgijskega kralja Leopolda in holandske kraljice Viljemi-ki st^ skušala doseči mirovno poravnavo v se-lanji evropski vojni. Nemški odgovor v lepih besedah pove, da je femčija odklonila posredovalno ponudbo, ker sta jo Je prej zavrgli Anglija in Francija.
tELGIJA IN HOLANDSKA STE SE DALJE NA RAZPOLAGO
Belgijski in holandski poslanik sta von Ribben-(ropu zagotovila, da ste obe vladi navzlic temu, Ca Nemčija sedanjo ponudbo odklonila, vedno pri ►ravljeni posredovati za mir, kadarkoli bi za to »rišlo priložnost, ki bi obetala kak uspeh.
fEMSKI ODGOVOR JE ZELO KRATEK
Besedilo nemškega odgovora sedaj prestavljajo francoski in holandski jezik, nakar bo odgovor jutri vročen belgijskemu kralju in holandski kra Ijici. Odgovor obsega samo poldrugo stran in ga jo ustavil von Ribbentrop.
VRHOVNI POVELJNIKI NEMŠKE VOJSKE
Nemci so zmedeni
Ljudstvo razmišlja "angleški" zaroti.
Med AFL in CIO ne bo nobenega sporazuma^
Najnovejša prizadevanja predsed. Roosevelt? niso rodila usoeha. —Posvetovanje v Beli hišT.
NGLESKI RUSILEC ZADEL OB MINO
LONDON, Anglija, I 5. nov. — Angleška admi-aliteta naznanja, da je nek angleški rušilec zadel >b nemško mino in se potopil. To je že peta bojna |adjo, ki so jo Angleži izgubili v sedanji vojni. — Jradno je tudi priznano, da so bili potopljeni trije ingl^ski tovorni parniki in en norveški tanicer. idmiraliteta ne izda imena rušilca Admiraliteta ni objavila niti imena, niti kraja in -asa nesreče. En mornar je bil ubit, 6 jih pogrešajo, I 5 pa jih je bilo ranjenih. Rušilec je najbrže r.adel ob mino v nedeljo ali pondeljek. Nad 70 lornarjev so iz morja rešile obrežne ladje.
»popadi ob finski meji
HELS1NSKI, Finska, I 5. nov. — Finski vnanji urad poroča, da je prišlo včeraj na meji med Fin-.ko in Rusijo do več spopadov na koipnem in v zra-V zračnem spopadu je bil izstreljen en ruski leroplan. Finski uradniki priznavajo, da vlada veka napetost v "živčni vojni" med Finsko in Ru »ijo.
'intki delegati so odpotovali iz Moskve
Do spopadov na meji je prišlo 24 ur zatem, ko-so |*e razbila pogajanja med Finsko in Rusijo. Finski delegati so se 24 dni pogajali s sovjetskimi diplomati glede ruskih zahtev. Rusija je od Finske zahtevala, da ji odstopi nekaj strategično važnih krajev, česar pa Finska ni mogla dovoliti, ako ni hotela izgubiti svoje neodvisnosti. Ker ni bilo nikakega upanja na uspešni izid pogajanj, so finski delegati odpotovali iz Moskve.
Slika nam kaže vrhovnega poveljnika nemške arma« rala Walterja von Braiichit.sHiu (-redi) z dvema nin častnikoma.
Parnik City of Flint more odpluti
Nemška vlada je zapovedala bojnim ladjam, da naj ne nadlegujejo ladje na povratni vožnji.
1SKKLIN, Nemčija, 14. nov.
V naeijski Nemiri j i mogoče danes vlada večja zmeda, kot pa leta lTO, ko ju prišel Adolf Hitler na krmilo vlade.
K temu položaju so prispevali naslednji činitelji: skupi.a J>elgijska in iioland-ka ponudili za posredovanje za mir; nameravani atentat na Hitlerja v sredo prejšnjega tedna i». odklonitev nemškega vrhovnega poveljstva, da bi nemška armaria vdrla v kako nevtralno državo v namenu, da zlomi sedanji vojaški zastoj na zapad ni fronti.
Poleg tega pa poveljmVi podmornic nočejo odpluti na široko morje, ker imajo povelje, da morajo priti s podmornico na površje, predno torpedi rajo kak sovražni trgovski parnik. Zavezniki so namivč zadnje I'-asc vpeljali tako velik zračni kontrolni sistem, da a<--roplani takoj prieno spuščati.„ |IIMl bombe na podmornico, predno | |;, vski
Navzlic ponovnim prizade vanjein predsednika lioosevel-1 ta, <la l>i zavladala sloga v a,-1 inenškem delavskem gibanju, I se mirovna pogajanja med A-meriško delavsko iederacLo j
in Lewlsovim Kongresom zi Stavka v Vermontu uidustrijalno organizaeijo naj-j brž ne !>•>«h> obli iviia.
Delavske vesti
WAS H IN <»T( > N, !>.('., 1 1 .Lilo bojnim ladjam, da ameri-nov. — Nemška vlada je naro-Ukega parnika v nobenem ozi eila nemškim bojnim ladjam, I ru ne nadle-ujejo. da naj ne nadlegujejo amen- , škega tovornega parnika City
VEHOVEC V CLEVELANDU IZVOLJEN
(ouiteiliuan Anton Vehavee iz 32. vande, Clevelanda, ki jo dan po volitvah nik-iil, da je izgubil volitve za dva glasova, jc zvedo1, da ni l|il |kjrazen, ampak inia deset glasov večine, kakor je pokazalo uradno štetje glasov pri volivnem odboru V»e je prcftenetila moč, ki jo je pokazal Edvard J. Kova-čič v 23, vsrdi, ki je dobil 4U63 glasov, proti sedanjemu coun« cilpi- nu Novaku, ki je dobil ^375 glasov.
of Flint na vožnji v Združene države.
Ameriški nadomestni poslanik Alexander C. Kirk <v Bei-linu je bil po nemškem vna-njem uradu obveščen, da je nemško vrhovno pomorsko poveljstvo z ozirom na to, da }• prejelo zatrdilo, da je bil tovor iz ameriškega parnika zložen v Bergenn na Norveškem, nar>
Nek ur adnik v nanjega de-partmenta je rekel, da je bi'o to nemško povelje prostovoljno in ni bilo izdano na prošnjo washingtonske vlade. Znano pa je, da se je ameriški državni department obrnil na angleško in nemško vlado, ko je bil parnik pod poveljstvom nemške posadke, s prošnjo, da skrbe, da se ameriški posadki ne zgodi kaj želega.
ima priložnost torpedi rat i se. v razno ladjo.
I>a je ta zraeni -istem v rc-siirci zelo učinkovit, je razvidno iy. tej^a, ker že dalje časa v bližini an<rlyških otokov ni b. bi potopi jena nobena ladja
Četudi je nemška tajna poli- ; eija takoj spočetka obdolzi'a { Anglijo, da je zasnovala bomt»-j ni atentat v Monakovem, ven dar je bilo samo v Berlinu a-retiranili .'UMI sumljivih oseb J Lewi Zato se Nemci vprašujejo: Ako so Angleži zasnovali na pad, zakaj pa je toliko Nemcev aretiranih, o katerih policija domneva, da bi mogli dati po jasnijo glede bombe? Slednji, pa se sumnja obrača proti ne kemu delaven, ki
Koinji prejšnjega t<*dna se je predsednik Hoosevelt lore no posvetoval /, William.,m <!i' ( ih»iii, predsednikom AFL, .n »Johnom L. Lcwisovim, na •"inikom CI<). Posvetovanju -o se vršila ločeno in vse ka že, da se po njih položaj ni bistveno izpreinenil.	1 (Ireen je rekel pozneje časnika rjein, da se, kar se ti"-« Federacije, pogajanja lahke vsak trenutek obnove, doeim se Lewis ni hotel izraziti o tej zadevi. Omenil j«> le, da je pr<*dsednikom razpravljal .» vsakovrstnih ]»roblemih, ne-d njimi tudi premirju nud delita taboroma, ni pa po
vedal nobenih podrobnosti.
Jz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da -i Lewis ba-sedaj prizadeva povečati šle j vilo članstva Ciu in da j« vs led tega zaenkrat proti mi rovnim pogajanjem. In na
proto\aI jim l»o tako do!gor d<»kler ne bo |>ovsem pr.-pr: čan o njihovi uspešno.-t i.
Po zatrdilu voditeljev !>.•-■ liivske leileraeije mora sedaj določiti dan obnovil ve pogajanj, ki mi se po njegovem' predlogu mescea aprila omI^o-dila za nedoločen čas.	|
Ako bi predsednik Ifoo-eVe't izrecno zahti'val, naj se pogajanja obnove, bi Lewis najbrž ne imel ničesar proti temu. to-
, ,	J? '>ri',rav-[<!a zdi se, da noče Roosevelt i--
Ijal dvorano za naeijsko zbore- ,. •	,	. , ,
, vajati v tem pogledu nobeiieua
xan|('*	priti>ka niti na Ureena niti na
" «e\\
BAKRK, Vermont, lil. nov državi Verniont traja že nad teden dni stavka razvazajcev in zaenkrat se nič ne kaže, da bi bila končana. Ciover-ner Aiken je rekel, da mu J.i mogoče izsiliti nobenega sporazuma.
Stavka šoferjev v N. Y.
Cornell Taxicab Co. v New Vorku je začasno prenehala obmtovati, ker se olM) stavku-jočih šoferjev noče vrniti n.i delo. Po stari pogodbi, ki je bila veljavna do :J1. oktobra, -o imeli šoferji -K> odstotkov k" misiia. Ker jim je kompani..i znižala komišn za pet odstotkov, so za«Javkali.
Wm. Green — pisatelj
WASHINGTON, I>. ('., i:;, nov. Ibie Mi. novembra bo izšla knjiga "JMo i:i demokra-eija," ki jo je spisal William (ireen. predsednik Allien«;« delavske federacije. knjigi dokazuje, da je organizirano i tela \ st vo 1'den najvažnejši li bistvenih delov v-ake demo-kraei je.
Delavska konferenca
ZKNKAA,
Sviea, 12. nov. •John 11. Winant, bivši syuvrr-ner države New Hampshire i i sedanji ravnatelj mednarodnega delavskega urada, je < dp<> toval <lanes firoti Kubi. V I lava ni se bo konci tega meseca vršila delavska konferenca, na kateri bodo zastopane vse a-meriške države.
Velik požar na petrolejskem Senator Norris obsoja
polju Venezuele	delavske voditelje
----------- ---------------------------------- Kongres naj pobota nasprotujoča si tabora.
CARACAS, Venezuela, 1.J novembra. — Mesto Lagunil- | las, ki je zgrajeno na kolih j jezeru Maracaibo in kjer -e | nahajajo velika skladišča |*e-troleja, je simjči uničil požar, v katerem je zgorelo nad ljudi, največ otrok. Nekateri celo pravijo, da je »gorelo d«; KOn ljudi.
Ogenj se je na^lo širil po Jila-ti petroleja na vodi in objemal na kolih zgrajene in < petrolejem nasičene kolibe, v katerih so živeli delavci. Zgorelo je okoli 2<»0 lesenih liiš.
Mesto z 25(>0 prebivalci je popolnoma pogorelo, predno je bilo sploh mosroče misliti na kako gašenje. Prebivalci so bili večinoma domačini, Indi-Janei.
Mesto, ki je s petrolejem	I T R * A
največ zalagalo Anglijo, je go-1 *	» A relo kot grmada; ljudje so b* i li zajeti v svoj h hišah.
Po štirih urah od mesta ni o stalo ničesar drugega, kot jezeru plavajoče deske in tra-! inovje.
ZAVEZNIŠKIH AEROPLANOV
Berlin, Nemčija, I 4. novembra. — Nemško vr Cradno p<»ročilo na vlado'Hovno poveljstvo nazna-pravi, da je požar nastal v.-le-i nja, da so Nemci, odkar eksplozije v nekem skladišči SQ ge pri6ele SOVraŽnost. petroleja, drugo iKiročrlo l»ai	i ■ r • •
pravi, da je v neki gostilni ek J na ZaP-dni fronti, IZStre
ploilirala j>etrolejska peč. — | lili 77 zavezniških aero-l)o sedaj so našli samo HMr planov in 3 privezane ba-ožganih trujiel.	j lone jn da SQ sami izgu.
Ob času požara so bili stari- bili samo l 7 aeroplanov. ši večinoma v filmskem gleda-, A ^ sq	hi]{
Jiseu, otro<'i pa so bih donir, ^	.	- ,	.
zato je tudi med otroci največ
r rancozi pa oi aeropia-žrtev.	nov.
WASHINGTON, D. C., I:J. nov. — Znani progresivni -e nator Norris iz Nebraske je mnenja, da je naloga kongresa napraviti slogo v ameriškem delavskem gibanju.
Norris je ostro kritiziral nekatere delavske voditelje tvr rekel med drugim :
— .laz sem trideset let delal z <lelavstvom in za delavstvo. < e bi imeli edinole delavci odločevati, bi že zdavnaj zavladala sloga med obema velikima delavskima organizacijama.
»—• Ne bom dokazoval, da je krivo vodstvo te ali one organizacije, prepričan ?em p« skoraj, da je nekaj narobe z delavskimi voditelji. Odločujejo izključno le delavski voditelji,
dočini beseda delavca ne zaie-j že dosti.
Spor v ameriškem delavskem gibanju izvaja svoj vpliv | tudi na National Labor Relations Hoard.
Najprej je delavski urad kritizirala Ameriška delavska federacija, sedaj ga pa kritizira Lewisov odbor.
Po Norrisovem mnenju naj •bi kongres sprejel razne pred [lagane amend men te k AVag-[ ne rje v i postavi. Posebno De lav-ka federacija je predlagala nekaj zelo značilnih in ko ristnih. Senatni odbor za delavske zadeve je že sredi septembra uvedel zaslišanja gkt'c amendmentov, svoje naloge pa ni zavrsil.
iXBPD — New Toif
M^^p^pg—	I	III Mill—
JVednesday, November 15, I 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
■P
99
(foua op tub rwpeif)
QVMd m£ FobllalMd hi ,
AOVDIIO rCWflHOTNO COMTAN1 (A Coamtlqft) '
J. Lapaha, Bm. of above officer«: NEW YORK, N. 1
of UM corpora do« and
46th Year
IMOBD aVHBT DAT HXCEPT BONDAY8 AND HOLIDAYS
ldiMtlaemcst on Agreement
la Ku>4« .............fCOC 1 Zm. vol xa................
t* pol 1«U ............| Zwl inoaenutro a oelo loto ..
ZaCeCrtfcCft	fl.SC ;Zt pol let« ................$8.00
Yearly
2 "8U8 NABODA- IZHAJA VSAKI UAN IZVZJGMfll NBD1LJ W
PRASKIJtOV
-OLAB NARODA", Blf WIST IS* STREET, NEW TORE, N. 1.
POMAGAJTE nam IZBQLJSATl
LIST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi čajuu Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
AMERIŠKA PAROPLOVBA
NEVTRALNA ZONA NA MEJI
Peter Zgaga
E T 1 K E T A (Moj prispevek k poglavju o "Oliki in umiki"
S
— Etiketa je, — no, ne veni, njata ter sta danes taki, juti i
kako hi rekel, — etiketa je nauk o lepem in dostojnem vedenju. O lepem vedenju doma, v družbi, na cesti in vse po v so i, kjerkoli pride človek z ljudmi v dotiku. Kako je treba jesti, se oblačiti, kaj in kako govoii ti, da ga ne smatrajo za neoli t kanca, neotesanoa in surovino. Etiketa ima nešteto pravil, predpisov, določb, ki so pa sk« -ro v vsaki deželi drugačne. Etiketa in moda sta si sestre, ker se kakor vreme izpremi -
Trgovski problem na francosko švicarski meji rešuje nevtralna zona. Ker v vojnem času Francozom ni dovoljeno prestopiti meje, postavijo švicarski kupci svoje košare in svoji strani ograje, Francozi pa jih napolnijo s sadjem in zelenjavo.
Registracija inozemcev v Pennsylvaniji
Čedalje jasnejše postaja, da ameriški kongres ni storil deželi i »osebne usluge s tem, da je prepovedal voziti ameriškim ladjam v bojujoče se, kakortudi v vse važnejše nevtralne evropske dežele. Omejitev v tako velikem obsegu nikakor ni bila potrebna. Samo zaradi Hitlerja mora počivati devet deset ameriških trgovskih ladij, ki imajo na<i devet tisoč mož posadke. Doslej se v vojnem času ni še nikdar nobena nevtralna velesila tako zelo omejila.	,
Poudariti je treba, da je po medna rodnem pravu taka paroplovba dovoljuna, dočim je #nieriškim ladjam transpo t vojnega materijala itak prepovedan |kj takoimeuovani 4'casli and carry'' postavi. Edin riziku bi bil, da bi utegnil nemški Nubmurin napasti te ladje, aku bi prevažale blago, ki je na nemškem kontrabamlm*m seznamu.
Ta postava je bila sprejeta in bo ostala v veljavi. Že se pa pojavljajo usodne posledice.
Največja ameriška parobrodiia družba, t'uited State?-JLine, je prosila mornariški urad če sme osem izmed svojih dvanajstih prekooceciuskih painikov vknjižiti kot lastnino nove družbe, ki ima svoj sedež v Panamski republiki.
Postava bi tudi s tem ne bila prekršena, kajti na teli paruikih pod panamsko zastavo bi ne smel biti »služben noben ameriški mornar. Posadka bi bila izključno inozemska.
Kot se zdi, je vlada spočetka nameravala odobriti ta načrt, z ozirom na odporno stališče ameriške javnosti in čh-sopi.?ja se je pa 'začela obotavljati.
Ali bi ne bila taka transakcija dela ameriške trgovski mornarice nekoliko pre poniževal na za ugled Amerike, ki je vendar najbolj mogočna svetovna velesila?
Poleg vsega tega bi pa tudi izgledalo, da ameriška vlada ne smatra svoje nevtralnostne postave za kdove kako res-sno zadevo.
Nepravilnost je bila stol jena že v začetku pri odredbi tako ostre omejitve. Storjene nepravilnosti pa sedaj skoro iii mogoče popraviti z raznimi triki. To bi za tako ugledno vlado kot jc vlada Združenih držav, ne bilo prav posebno častno.
Zastopniki vlanle, naroda, pa rob rod s tv a, trgovine in mor-m Jov bi bili morali o vsem prej razmišljati. Sedaj ne pomaga .loben izgovor, nobeno iskanje skritih izhodov. Sedaj je prepozno.
O tem bo najbrž spregovoril prihodnji kongres, ki je nevtralne - tno postavo sprejel, pa jo tudi lahko izpremeni ali razveljavi.
iiuzun v slučaju da bi fedc-Mje druge informacije ralna ~odišča proglasila posta-Jdatike, ki jih oblast ute vo o registraciji inozemcev, nedavno .sprejeto <m1 zakonu laj-
htevati. K e u: i s t rac i ja
m
se
poznima
vršiti vsako let-o v mesecu de-
Zakaj je poljsko le talstvo odreklo
nega zbora države Pennsvlva- cemibru. ali vsak inozemee. ki nia, za protiustavno. I h ) 11«> mo-jse preseli v Pennsvlvani jo. we rali vsi inozensei, stanujoči v,mora registrirati v roku .M) dni državi Pennsylvania, registrirati se in nositi s -eboj identifikacijo, izdano od državnega d opartmolita za delo in industrijo, in to začenši odi.januarja 1940. Več organizacij v mestu Philadelphia >odno izpodbija ustaATost te postave in nekdaj tekom tega meseca se bo vršila razprava v tej pravdi •pred federalnim so« 1 iščem v Serantonu.
Alien Registration Act, ka-
kor se ta prt* Ipit-m je inozen*?ev, ki Pen«nsyl van i a <-tari ali več.
postava imenuje,;
etno registracijo živijo v državi in ki so 18 let Razne vrste ino-
zemcev pa so izvzete iz registracije. Oče ali mati sinova ali hčerki1, ki so služili v ameriški vojski tekoči kake vojne, ne mora registrirati se. Tudi inozemci, ki imajo "i>rvi pa pir" in več kot tri leta star, kajti postava določa. da dekla- ) rant (inozemee «-* prvim papirjem) mora postati 'državljan v dobi treli let potem, ko je izjavil namen postati ameriški državljan. Zdi se. da tudi inozemci. ki stanujejo neprestano v Združenih državah od 31. decenrbra	in ki ni-o bili
nikdar kaznovani. so ozvzefi od te dolžnosti registracije.
c: -kar se je nastanil v p\j državi. PrMojtbina za registracij** znaša $1.00. Spričevalo identitete (alien identification •-ard) >e izda vsakemu registri-rar.-eu, ki ga mora no>iti s -e-boj ve»- čas in pokazati vsakemu redarju ali 'agentu department!, ki bi ga zahteval. Kdor ne bi ugodil tej zahtevi, zapade zaiporu ali glO'bi. Določena ; j<* tudi kazen za one, ki bi se .ne regi str hal i; kdor bi bil s]>o-znan krivini, zapade g'ol»i o l ne več kot $100 za]w»m in ne več kot (»O dni ječe. Zakon tudi določa, da inozemee ne more dobiti license 7~\ avtomobil, nko ne bol v tekočem letu registriran in tudi tie -me dobiti vozne license.
Xi znano, koliko tujerod-cev v Pennsvlvanoji bo podvrženo temu zakonu. V zadnjem ljudskem štetju leta 1930 je živelo v Pennsylvaniji 1,23:»,07)1 inozemcev —• priseljencev iz Italije, Poljake. ČVliosIovaŠke, Rur-ije, Nemičije in drugih dežel — ki so predstavljali približno C>0 odstotkov vsega tujerodnega pre>bival-tva. Seveda m!nogo izmed njih je od tedaj iw)>*alo naturaliziraiiih. na drugi strani se ie mnogo ino-zcmicev od tedaj priselilo v Pennsvlvani jo.
letalske zaščite. Zaradi tega so se sprehaja i nemški bomle niki nad poljskim zaledjem kakor na manevrih. Že 1. >ep*. zjutraj so izvršile nemške letalske eskadrile množinske na-|M?de na vwa poljska vojaška in civilna letališča. V tem prvem naletu je bilo uničenih H2 polj-skih letališč. Xemci so imeli Beograjski listi objavili raz- Zborno službo ter so zvedeli
govor nekega jugoslovanskega teko,u 24 ur 7'a vsako zaHluo 'letalskega strokovnjaka s JK>1^ko vojaško letališče, ki so pol pskimi letalskimi oficirji,!napadli m olwlelovab ki so se zatekli ,h> zlom.u svoje I z »Hmilmiiu. Na ta naein so v države v Rumunijo. E<len teh ! rwnicl ,in,(',h vt'llko oficirjev, ki je znan kot kon-1 T**1	U'tal'	I,r(Ml"n so ......, je pri po
vciovaI:
Dne 1. septem'bi'a ob fj. zjutraj me je prebudil strašen t re-k, ikatereiiLii je sledila ekk-
Stinkter lovskih	i-	Dosegla v boj.
PREUREJENO VESELJE.
Hitite
1 • • 1 »i* z božičnimi danih
Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo pošilj^tve pravočasno dospele za prazni)te.
. Lk ! -
SU>vqoc
PUBLISHING CO. JtaSS
18th 8TBEET
NEW YORK, N. Y.
Postopanje za registracijo.
Department of Labor and Imlustry, države Pennsylvania je pooblaščen z upravo in izvršitvijo registracijske postave. I>ne 1. januarja ali poprej morajo ise Vr\ inozeimci- ki imajo vef kot 18 let in ki ne spadajo med zgoraj omenjene izjeme, regiistrirati s tem departmen-tom. Za registracijo služijo jKhsebne tiskovine. Zahtevane informacije /so: ime, starost, nas^lm-, j>oklic, ime delodajalca, ct=ie(bni orpis, ime moža ozi-
NEMŠKE PRITOŽBE PROTI POLJSKIM VOJAKOM.
Xenuski listi objavljajo izjave generala Cochenliausena, ki je vrhovni poveljnik nemških čet v Varšavi. General se pritožuje, da so -polj-ki vojaki, ki >o se razorožili brez kontrole nenaškjh čet, pri tem postopali zelo čudno. Velik del eet je odložil svoje orožje še kar nabito in nezavarovano. Zaradi tega iso bili li'Jnogi nemški vo-
ronia žene, imena in starost j ia'ki P»*i urejevanju za plen je-
\iseJi otroik pod 18. letom, ki -ta nuje jo z regi-1 rančem, na da
;|fl<*lllt«||j.1llHI»li,| .milili:,, .nilUJi,,. (1V« J*8Hii»iii*n|nimiiH»!thlliml|il'iiillmilliitUII1
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno

nega orožja po nesreči <lo siiir ti pošikodovani ali pa hudo ranjeni. Številni poljski oddelki ki so se predali v Varšavi, so svoje orožje r>red predajo sskri-li. Nekateri so ira celo-zakopali poleg vojaških grobov. Prej so ga se dobro namazali, da bi kljubovalo rii. Nemiške čete -o neka i lakih skrivališč že našle. T^kanie pa je zvezano z velikimi težavami ker so namestili Poljaki ponekod med zakopano orožje tn'di mine, ki ek-podiralo i>ri neveščem od-kopavan.Tu. Xekatere eete so zakopale svoje orožje v jame. ki so jih potem uredile kot vojaške grobove e križi in cvetlicami. ,
plozija za eksplozijo. Pogledal sem .skozi okno in videl dva nemška hoiujbnika, ki sta letela zelo nizko in obmetavala z bombami našo tovarno letal. Bilo je to v trenutku,'ko nihče med nami še ni rosno mislil na izbruh vojne. Napad >e je ponovil opoldne. Proti večeru je priletelo zopet 18 bombnikov, ki so razdejali s svojimi bombami nolovico tovarne. Xato so prihajali vsak dan trikrat in /.metali več ^to bon A). Samo na dvorišču tovarne smo našteli 400 lijakov, ki so jih iz-vrlale bombe. Od naše lepe tovarne so (\stale samo Še gole stene. < ez par dni smo dobili povelje, naj se umaknemo proti ruiiumstki meji. Vozili smo 1 se z avtomobili samo ponoči, ker je bil zaradi stalnih letalskih napadov podnevi vsak promet nemogoč. Podnevi smo <e skrivali p° gozdovih, a so n.-».s tudi tam le p rečeš t o izsledili nemški letalci ter nas obmetavali z bombami in obstreljevali s strojnicami.
Drugi pojkki letalski oficir je pri pr vedo val:
Dne 1. swptenJbra je imela {»oljska vojska kakih 1000 do 1200 letal prve linije, čeprav se je splošno mislilo, da jih je najmanj 2000. Poljsko vojno letalstvo spioh ni bilo resno pripravljeno na izbruh sovražnosti,, ker je bil generalni štab prav do izbruha sovražnosti prepričan, da do vojne ne bo prišlo. Tako je na primer dovolil poljski generalni štab,<da so prevzeli letalci neke sosedne države še dva dni pred iz-brubon* vojne večje število najmodernejših bombnikov in lovwkih letal, ki so jih izdelale poljske letalske tovarne. Poljaki generalni .štab ni veroval v totalno vojno, pri čemer se je skliceval na izkušnje kitajske in španske vojne. Bil je mnenja, da Nenwji nevarnost letalske vojne namenoma pretiravajo, da bi nap. aplašili. Večina poljsikih letal je bila poslana meje. Ozadje je ostalo povsem nezavarovano in samo v najvejih mestih je ostalo za zaiščito nekaj loVski'h letal. Prav tako je bila poslana na mejo sik or o vsa protiletalska artilerija in so ostala skoro vsa poljska mesta brez proti-
O nedavnem mirovnem alarmu v Berlinu poroča berliiu-ki dopisnik "Neuo Zuricher Zei-tung" da je laž o odstopu angleške vlade in o premirju na zapadli izzvala takšno vznemirjenje dci so nekateri gostilničarji dajali zastonj kosila mimoidočim.. v trgovinah pa so lastniki poklanjali kupcem majhna darila. Ko je nemška lvlada jMvzneje izdala obvestilo, da je vse skupaj potegavščina, je zavladala med prebivalstvom velika pobi tost in razočaranje.
KEMIČNE PASTI ZA POD MORNICE.
Lz Wadiingtona poročajo, da rso anieri/škeinu ministrstvu predložili novo vrsten iznm za ugotavljanje podmornic lxal morsko površino na zelo preprost način. Izum temelji na kemičnem postopku. Xeko kemično snov izlijejo v morje in ta pobaiva morstko votlo na poseben način, ko se pomeša z iz-pušninsi plini podmornice.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo tpčno in zanesljivo po dnevnem kurzu. _
V ITALIJO
$ 6.00 11.85 17.50 28.00 56.00
Lir
>>
>>
t j »»
100 200 300 500 1000
KEB SK CENE SEDAJ HITRO
Menjajo so navedene cene PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVKSU-ŠJEMO TO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 81« W. ISHi ST., NSW YOKH
f-	. .. . j _
pa zopet drugačni.
Jaz se sicer na vso etiketo prav pošteno požvižgam, ven- i dar bom pa objavil par nasvetov, ki utegnejo temu ali onemu koristiti, ko bo prišel v de-tiko z ljudmi, ki se etiketi sa-ženjsko klanjajo, >e ji brezpogojno pokore in skušajo izpolnjevati njene nestevilue določ- j be.
Po-ebuo ženski družbi oziroma v občevanju z ženskam:, je treba velike previdnosti, kajti moderni ženski -vet je skoro tako prepojen z etiketo kakor z nikotinom in alkoholom.
Ko si ženski predstavljen, -e nikar ne zaleti proti nji. nikar je ne zgrabi in pumpaj desnice. Mirno obstoj tam, kjer stojiš in se prav ualabko prikloni. Pri tem moraš nekaj zami-mrati. Kaj, ni važno. Lahko Z".-mrmraš: — Me zelo veseli, ker me je doletela tako velika east, da se mi je nudila prilika, -poznati vas,—lahko pa tudi z-.- . mrmraš: — Vrag naj te pori- ! tra, presneta gos neumna! — Poglavitno je, da te nihče no sliši, najmanj pa ona.
Drugače je, seveda, če ti ona ponudi roko. V tem sljiirajn se. moraš njene desnice prav narahlo dotakniti in si ne smeš potem svoje roke obrisati o»> hlače, kajti s tem bi dokazal, da ne zaupaš stanovitnosti rde-eila, - katerim ima nohte na-dehelo namazane.
V nekaterih slučajih je tre!-.i predstavljeni dami poljubiti roko. Ta navada je bila dolgo let precej iz mode, toda sedaj -se čedalje bolj uveljavlja.
Pri tem je treba izredne in posebne previdnosti, da ga ne polomiš.
Mlada dekleta si običajno ne puste poljubljati rok, — saj jim še poljub na usta dosti ne zaleže. Vendar se pa tuintam dobi katera, ki koprni jm» tem dokazu moškega ponižanja, suženjstva ali kako naj že rečem.
Za poljubovanje rok >o >* najbolj dovzetne kakšne staie tete ali o vene le device, katerim je-že zdavnaj odklenkaln mladost in vse, kar je bilo kdaj v zvezi z njo. Edinole etiketa še gospodari v njih, žive on nje, ob nji uživajo ter je prevzela vse njihove misli, vse njihovo življenje in nehanje.
Običajno so to visoke suhe, koščene dame, špičastega nosu, vdrtih oči, z naslikanimi
obrvmi, kupljenimi zobmi in lasmi, našminkane kot piruh, in po brazu močnate ko mlina rs k i hlapec.
Po zdravih naših slovenski ii 'družinah ni takega osata, pač pa precej živahno poganja v takozvani visoki družbi. In ker med nami ne more nihče garantirati, da ga slučaj ali nesreča tudi v tako družbo ne za-neseta, ne l>o odveč, če povem, kako je treba ravnati.
Žensko, ki hrepeni po poljubu na roko, po gornjem opisu
družbi kaj lahko spoznaš.
Ko ji boš predstavljen, bo dostojanstveno pokimala z glavo in nekoliko dvignila desnico. Skloni se k nji, previdno primi konce njenili prstov, po-ljubi svoj palec, istočasno s» pa njene roke z nosom dotakni.
Tak poljub se posebno obnese, če si nekliko nahoden.
Zadovoljstva bo plavala v de vetih nebesih. »
Jutri pa kaj več o tem.
} L A 8 HiBDDP- New Toi«
Wednesday, November I 5, I 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
CA\VAl.fc\V10S:
IZ GROBA K OTROKOM
hledtcm ko telo primi in Sina prtvunilo >rce s .»edinimi »ti i}Mfiiiinjajo v prali., -e nWi, da veš,, kako neizrekljivo l' ve niaraikateio v grob za Imdo je materi, ki ne more po-o -rce. Zaikaj gorje, ki tare majaHi >vo jemu Ijubijeneufti >jfove n a j« 1 ražje na svetu, "t roku. Glej, jh> meui se jih ne da poivati v miru. j še-t j«>ee tako, da >o me abudili Vene kateri od mrtvih milo velo iz spanja v grobu! Kako
jo Bogiu, kako težko jim j< pokopališču, ko <»:i nimajo lovi < vi ratoli o* roe i člove-Ivi bi ijan |K)tiiiagal v >ti-ili r-aMirga življenja in jim iazal na pravo pot. Samo egadelj Vsemogoonega go-e prosijo, naj jih ptts£i podat k sirotam višaj za kra-
tremitek. foda njihove prošnje so red-vdaj uslišane.
je milosti polna mati božja že nekajkrat izprosila pri gu, da je -mel kdo celo iz i vnostncgfi sveta mrtvih nana -vet, da svoje potola-druge pa še o pravem času »varil. .
tokoe se je zgodilo. da *o ic>li na božjo njivo mater, je morala umreti /. naglo rtjci in zit|nip>titi š<i?*t otrok.
•kaj ča-a ž«* je iMM'iv da v ■•nt sT«»lm. ko j«i }4- pr**milji-JtvjinV zbiidib» iz najtrdm-j-a -panja.
ti bi je »redi mri. ko j«- pri lini a in "pteiitoehi. da tar-jo njeni olriM-i. ^ihtMiin klicali nazatj in najbolj iri*i :o najiolaj^i. In na iiImis*) :opam> »rc«' v |r«»hue«"eiii u j«* lejrla n«-/.no~na maka. «ni mofflo v<r utoniti. VIal i je v v eliki nemoči in mki žalosti dvignila »klene. i/MiŠ<-ne mrtve roke -lobico Matere božje in zače inolVti k najlmli usmiljeni Lt»ro<njiei trpkih. . 'O, -veta Mati božja! Tebi trpljenje Tvoje-« edim'ira
se morajo čutiti zapuščene, kako jim more biti straišjio! Sveta (»♦».--pa, UMiiili fše me. u-mili se mojih otrok in preprogi svojega Sina, da me pusti nocoj k njim.
" Dobrot I ji va varuhinja za-
vra* on i, ki SO -e v tistem hipu sama odprla. Bilo je, ko da tudi koča komaj čaka, da že prest opi prag.
Kakor jm trnovi i»oti je šla }h> veži in -topila v izbo, kjer je zagledala dreveneti otroke na golih tleh. Ckl mraza in lakote ni bilo nobenemu moči spati.
Kpmiaj da je stopila lif-eid nje io jo -poznali v-i. celo najmlajši. Takoj ji je pomolil rokice in ji začel lesrti naproti. Za-
NOVI POVELJNIK PARNIKA "REX'
Ko je prejšnji teden prišel v New York italijanski parnik Rex, je velikemu parniku poveljeval kapitan Vittorio llli-vari, mesto kapitana Attilio Frugone. ki je bil Vpokojell po 40 letni službi na morju.
Do pred kratkim je bil kapitan Olivari poveljnik parnika Roma. rojen je l»il v Camogli "J8. avgu-ta.	Svoji- kapi-
talsko izpričevalo j»* prejfl v staro-ti JO M.
puščenili. zavaemi s*e zame! vzeti od Mrahu in hkrati od Kaj greni, naj greni k otrokom!! veselja so v^i vikali le edino
Saj bom sjpot nazaj v grobu, še p realen pojde isonee na obzorje. Le za prav malo časa me pusti na svet! Le za toliko, da pri-
be-sedo: 14 Mati, maiti —"
Ko so se malo opogumili, so ji po vnsti začeli razlagati, kaj morajo trpeti, odlkar imajo na-
vijem otroke na -rqo in posva- mestu nje pisano mater. Vise iim trdo mačeho."	vpre'k r-o hiteli, da najmlajši še
Tedaj ise je grob iz.no nad a odprl in pokrov kTtste je sam jKipustil. ko se je mati uprl'a vanj. Bilo je ravno polnoči, ko je stopila yl groba. .
Po t oni i je prehodila že vso va*. ko -o jo začutili in začeli viti. Toda njej tega bilo mar; -vojo po] je -|»ela da-Idokler iii on'^la na kraj \a-i do ko«"«-, kjer r^a imkI okni ra-tla «Ka -b-zova ltiiiii. pr«-d
vrati im -1ara hruška.
Iti odontod je in*preiijemlji-\o udarja o v n«**'- žab »si no o
zidaj ni shodil, da so dan za dnem lačnii, da je celo najstarejša deklica pozabila moliti Zdravo Marijo. Bosi, komaj za največjo silo oblečeni in premrli -o -e -tipkali k njej in jo p?o-ili, naj o-tane pri njih, da jim bo - j m * t kakor nekoč.
Materi .-o pri tem <mI bridkosti zalile • m""5 - -olzami. Spričo l»«-df. ki	ji je razkazo-v; .ji. j«* ti"|H*la t<»koM bi ni mogla niti *«pn govoriti. Iztrgala -«• je otrokom, ki .»o ji poiiuju-li ko paiičir«- drobne rokice in
Naročilni listek
ZA KNJIGE, KI BODO V KRATKEM IZ&LE
Zaradi vojne, nam ni mogoče sedaj določiti, če bomo dobili dovolj veliko zalogo starokrajskih knji^ za vse naše odjemalce. Zatorej ste naprošeni, da jih rezervirajte sedaj.
m e
N
a s 1 o v
M
e s t o
Drža va
Kapitan "KRI"GONE
Med svetovno \ojno je prevažal vojaštvo iz Združenih držav v Brest v Franciji na parniku I * ■ • d Italia. I*o vojni .i«* najprej poveljeval parniku Kan Ro--ore. ki je vozil v Avstralijo. pozneje pa je bil za-[m-redoma |n»v»*Ijidk parnikov:
BLAZN1 KOVA FKATIKA — 194» (Ona 25 centov) KNJIGK VODNIKOVE DKLŽBE—Štiri knjige — za
letu 1940
(Cena $1.X"»).
KNJKiE DKIŽBK SV. .MOHORJA — Še}»t kiijij: —za leto 19tO ...
(Cena $1.35)
SLOYENSKO AMKRIKANSKI KOLKiiAR za I9J0 (Cena 5«;r.) Ali želite katerikoli knjige, ki jih imaniu v zalogi, prosim jih tu
navedite:
»Skupaj
Naslovite vse naroČilo: KNJIGARNA GLAS XARt)D.\, JI« WKST ISth NTRKET, NEW VoRK, X. V.
tn^ko ilitenje in tr^ib* materi «edla na klop «>t«*ni.
-ree. |>«. ^la-ovih j«- r;ai<**il«, • la «mI vim-Ii -m—*ih niti e len ni -|»al.
Pit -«• /.bet«* in -i oj»omore. u ta t i malo |H»-<ala pn*«! vrati k<N*e. k ier je bi lil nekdaj doma. In tedaj je celo staro hru Ško za-li^ala - tihim otožnim i«d»--tenjem praviti, kak-ni reveži -o njeni otroei. mHcar jili namesto nje ravna mačeha.
^Trej »eta >e je -«*ir:a z roko k
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SI OVFNSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
(J hI a dotI jena 2. aprila 18U4-, lnkon>oriraua 12. januarja 1SS« * Uržavi Illinois « seaeiem v mestu Joliet, IlUnoia roSLCJE že 46. LETO Olmvni urad v l»*tiH-m domu: WW No. Chioiso St. Joliet, Itliooia.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,45«,60« SOI.VKNTNOST K. S K. JEDNOTE ZNAŠA 110.80%
K. 8. K Jednotm ima nad 35.6#0 ilanor in ilanic * odraslem In mladinskem oddelku.
skupno -Število krajevnih ijrutev i8c
SKUPNIH PODPOR JE K. 8. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7,009,000
GESLO K.»S. K. JEDNOTE JE: MVSE ZA VERO, DOM in NAROD r
Ce se bočeS zavarovati pri dobri, poSteoi in solVentnl podpori-1 or^unlzarlji, zavaruj ze pri Kranjska Slovenski Katoliški Jednoti, kjer ■e lahko zavarujed za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jeilnota sprejema v avojo areuo Člane in flanlce od 10. do «1 leta : otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se
lahko »-i I2S0 fio $.1000 iaismrtnine.
V	Mla.llnzk. iu oddelku K. S. K. J. »e otroci lahko zavarujejo v r.zrwtu "A" ali MB.M Mesečni prispevek v miadinskl oddelek Je seto nizek, saino za razred "A" in 30c za razed "B" in ostane stalen. iIhhI zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otio ka zavarovanega v razredu "A" ne plača do $450.00 In zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne.
BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ ne lahko za $2.00; $U00 in 50c na dan ali $6.00 na teden. AseHineur primerno nizek.
K K. K. 'Jednota nudi čianatvu pet najinodernejšUi vrst rovanja.
Člaoi lo članice nad 60 tet atari lahko orejmejo pHoadaJočo Jlu rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let atari člani in članice ao prosti vaeh nadaljnih aatea-mentov.	t
Jednota Ima avoj lasten Ust "Glaatlo K. 8. K JsdujlB". ki isoa-J« enkrat na teden v slovenskem In angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član In članica.	'
Vsak Slovenec In Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot le Hiši član ali članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi se in p.4-stopl takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih drŽavah bi moralo biti društvo, spadajoče b K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli še nimata društva, ■padajočega k tej katotUkl podporni organizaciji, ustanortte ga; t*e-ba je le osem oseb v starosti od 18. do «0. leta. — Za nadaljna po-jaanlla t* mavodUa pišite na glavnega tajnika:
ZALA«, m WO. CHICAGO IjTgfcgT, JQLJCT. ILLINOIS
3EBBE55SS' ......... T—a irrrr 11 ■ ■ ■ I rmmsmsmms^
*-*•■/. m'kaj «"-a~a r-i j«- pri brala -jm-t nove iimh-i. T«*«iaj j«-v-ta a, zakurila v |n-»'*i in -ku j bala otr<4vom kakor prej. ko j«-j liila živa. In kukor nekdaj jim je nalila v -skledo in |>o*lro-I ila kruii. najmlajšega |ia jej vzela v naroč je in mu no-ila v u>ta. Ko >o (jojeilli. jili je naj-prej Ae umlla in |HH'e~ala. tlej |ki sla in |Hiklekni a ž nji-j mi preti sveto (mhIoIio. da -o -e v.si iskik|Kij Ziilivalili Hoirn za vsak4anji kruli.
Mati je iroreee prosila ne-la škeira i KVta. naj prizanese ! otrokom, ker >o pozal»ilo skoraj vse molitve, odkar je ona v erneni srrolni.
4'<fclpusti nam. naw* dolue." je molila in se grenko jokala. (Mroei j«i -o zvrnjeni okoli nje se|Motnje |K>tiavljali lie>ed»\ ki jili je i z reko va. a.
PRI BRITSKIH VOJAKIH NA ZAPADNEM BOJISCN
jmiiK-evaltr I ri i t«*« 1 1 ^i*— \V»-l»l> Miller >e j.- mudil , skupino amerv^kili in In it -kih vojmii |Mtr<M-**valee\ v o • z* ml ju na zapadni fronti, kjer anuie^ke eete zavzemajo -voje [m»ložaje. Potovali >o v Fran-eijo na krovu pievozne-a parnika. ki :;a je novinar |M>znaI •^e iz mirntMfa «*a>a pa je I»i 1 daj tako pre pies k a n in -pre-I men je n. da ira je komaj 'zual. Na krovu }♦* l»ilo vee ti-
5	CLA5 NARODA §
6	2 j pošiljamo v staro do- J
1 j| inovino. Kdor ga ho- |
4 dc naročiti za svoje t
i^ftorodnike ali prijate- ^
g Ije, to lahko btori. — |
ka /. n.-njer isii pa-om in na-i\i na rariit iiili. kj«-r )♦• z zlatimt < i kami napi- **luor-tl ani vojni |M»ro«-.-val»M-.** ,\a toki imajo pirtiia-t | ovoj na » epiei (ki
zlat "IV*
ZA
Kapitan OMVAK1
|kih"* nut/., ki nit-o kazali iiol»ene-vn razHurjen.*ra. Tudi z "juna k t votli" niso ltaliali. Videti
ie
(j Naročnina za stari S
i
V
ne poši-
SKLADISCE ŽIVIL
VOJNO. _
\ stanovanju nekega 74 let ii.-^a kolarja '/.> n-a na iHina jti oblasti o« Irk ri »• velikansko za!«»iro živi' ki -j jih j,- naloži? >taree iz -trahn pr«*d vojno \
nad vs«» ^motreiio izilelana naim n ji j«-, da obtain na tu li v naj!»o|j neiiiroiinik
iii
p rak tie
'• Rozina «1 'Italia, Prin.-i|»e <ii " u«'ifo I dine, t onte Ko<>o, t'onlv i V4'j»e. Ven le. < onte Kiaueamaiio. | ,',>,,ra t'onte (irande, Aiiicustu> in Roma.
V svoji >iužlii je pri jel /a Ko ko |M>molili se za očeta in'WM". odlikovanj, poprosili V-enio^FCH'-nejra. da l»i i____
n4u Kil vselej mik>stljiv. jili'
je mati s tre-oeo se roko vse	ČRNE MADONE. po vrsti pok r i žal a na reio in|
spravila -pat. i	^ zaeetku nemškega vpada Xato je stopila v dru.iro izl»o na Poljsko je ves -vet govoril
hi zbudila ntaeeho. ki se je ne- «»	|»oljskem >\eti-V-u v ('eiiKto-nafdejane prrkaani takti uKtra
p kraj stane $7. £ (talijo lista 4 Ijamo.
ZVeJti - -Vojo .~tO-Iettm Ž*'llo. ( '»• (o -t ran i ■»♦*«* j»* Kilo na|M>nj««no do vrha /. živili, ki -o l»ila »le j lom« /»• f-mkvarjena. j Me»l drturim -o našli vih" okoliščinah. S -vojo udoUno moke. ^ \ rlža '1 vre,"i slad Muzo namesto nemlohne vojn- korja. _M -teklenie ikerja. fUm ami, ki -e tes- litrov vina.	litrov mošta
»jo elenkotu in -e da- itd. Vse lila-ro so ohladit. x Ipeti ter z mnoifimi kolikor ni Kilo že pokvarjeno žepi je za služho na dale na razpolago soeialuenni
ski'U-tvu. Zens in njeifova že na pa lmsta daljši ea- preiti la v skromne^eiit in -lal»>e zaloti ljudje na krov,|eer uniformo lu itskeira ea>tnt-1 ženem prodoru, obleei rešilni jo-
e Itilo, da ve v-ak	vojak, zai-i. , • ..v
, i • i -i	i - >ke Kiiknje, lilaei
iaj itre. «luti je I>iI	»inivraeen ,, -. • _
.»11	7 no prilepijo eleH
pr
v-e
v orvih dneh >vetovne ■ T
i -	- i i do v-e o«
\ splošnem je vladala Vt.[ikil||i
volja, ki oznaeuje Hri- ■ --------„ . , , ,„
,	ii-	11 • oojrseti na ravno-1 idealna. 1 u-
tanea. kakor ima pred -eooi i* * •*
, . . ,	i««i tuji vojni poriH-evalei n«»i-
poselmo tixl orcli.	'
jo |mi predpisu uniformo, in -i-
šila, <la je \>a omahnila in le izbuljenih oei lnilšT-ala vanjo. >talo je manjkalo, da ni od grirze, pri priei umrla, ko jo je prikazen i»odiivolklo na£r<ivo-rila:
4 4Glej, celo iz ^roiba sem prišla nazaj, da te imsvarim in jra-nom. Žena. ne imuei vee mojih otrokT*
Žalostnega in stro^e^a pogleda jo je Še ne,k a j easa molee glodala, nato pa izginila v temo.
Vtem so zunaj zal'ajali psi.
Maienha se je na jxil živa pri-dlvjpwla v postelji in i-znonada znova ol*strmela. Temino izbo je na celem oblila jasna mtvse-eina in v beli -zarji je zagledala zdaj Ramo Mater božjo. Sveta Gp.-ipa je resnega obličja obstala poleg nje in dela:
"Pametuj to noe in nehaj pokorili pastorke po krivem! Ke fjjozabi besede njihove mrtve matere in spremeni svoje srce. dokter utegneš!'*
'Mati božja se je vznpisfa iz koče in sij je minil. Noč je .spet razložila svoje Kence. in nekje vdal ji so tulili p>i.
Materin d »h s«* jo vračal v grob.
hove in o "črni Ma^om." Povedati je treba, da je čensto-lio\i<ka jmhIoIui Marije zare> (»opolnoma čnie barve. Te vrste slik Matere božje je pa na svetu več. ko bi >i človek mislil. Najprej znane -o, poleg imenovane, še čudežna podoba Matere božje v Koelnu, pri Sv. Janezu v 1 .uk-semlburgu in pri Spifczu ob dolenji Donavi.
Glede na vzrok črne barve razlikujemo tri skupine črnili Madon. V prvi skupini so podobe, kjer izhaja rrna barva iz kemične sestavine sorodnih
barv. Slikarji so uporabljali, da bi ponazorili mesno barvo, tovoiTvoinTje po"MiHerjevi'o-
< 'mi so pri so -i morali pič. ki ira niso smeli odložiti, dokler nir-o .-topili s}H*t na kopno. K|tali so oblečeni pov-<nl na ladji. Zjutraj so pripluli na Francosko brez v»sakih ]h»-selmili dogodkov in takoj se je začel pohod kilometrsko dolgih motoriziranih kolon. Ta silna motorizacija je posebna značilnost, današnje angleške vojske. V tempu 50 km na uro so drdrale dolge kače motoriziranih enot prpti bojišču. Poročevalce, ki se je udeležil tudi •svetovne vojne, se je čudil, s kakšno brzino prevažajo danes tudi najtežje topništvo. Sele če vidiš te prevoze čet, razumeš. kaj je pomenila ugotovitev briti-kega vojnega ministrstva. da je na Francoskem že 2."i,000 aingleškili motornih vozil. Za prevažanje enakega števila vojakov kakor v sve-
Nova-
barvi cinobor in meni." Sčasoma sta se obe, na srebrni podlagi spremenili v črno barvo. V drugi skupini eo sliko, kjer je črna barva nastala na primer od dima sveč. Stoletja .stare podobo so so v tej dolgi dobi pač morale nalosti saj in dima in počrnoti. V tretji Skupini, kamor spada tudi čudežna eonstoliovaka Madona, pa so podobe, ki .so bile že spočetka naslikane p črno barvo.
fDruge razlage za črno barvo Madon so v-e napačne, posebno vse tiste, ki pravijo, da so črne Madone Iz31e iz črnili slik eiriptovske l»oginje T.-ide ali črne efeške Diane.
cenitvi treba danes deset do petnajstkrat tolPko teli vozil kakor tedaj.. Ogromno Število težkih tovornih in dragih mo-tornfli vozov, ki jih je morala Anglija iztovoriti na Francoskem, je napravila odposilja-nje bribskega ekiapedicijskega Zbora dosti bolj zamotano nego v (svetovni vojni. A to izredno nalogo je Anglija rešila bpez izgub. .
Mjller pravi tudi, da radost, s katero sprejemajo bribske vojake na Francoskem, gotovo ni v zvezi z njihovo vojno uniformo. Z lepoto te uniforme se gotovo ne morejo livaHti, je pa
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felirita Kalinšek svoj'o veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama.
Na vri kakor 700 straneh j« strnila odlična In priznana avtorica vm stara in najnovejša dognanja kuhinjska umetnosti, ftnov Je »hdelnna nad rse pregledno. Izbira reeeptor je iztrpna. TO JR NAJPOPOLNEJŠE DFI.O. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI*. Oprema knjige je rMko&na. Nešteto ja slik v besedilu, 34 pa > novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Draffotin Humek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z t, zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knji-go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmotno-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo lintfda tudi svoje goste iznenaditi n posebno izbranimi Vdili Za vse to ji ho najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHATITCA
Četudi je osmi nalisk knjige t vseh pogledih na samo vsebinska, ampak tudi tehnifno popolnejši od vseh dosedanjih Izdaj. Ja ena knjigi sedaj znižana.	(Po*tm»a plaža«, mi.)
.. ...	Velja samo iJ«
Narooite pri •
k\ JIG ULVI: SLOVLVIC PIBLISIU\G COMPANY
?!6 West 18th Street * New York, N. Y.
r^ GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA IA ¥ASI
J 1J—I
S

»B£XB I lKDDr>-Nff TofC
Wednesday, November 15, 1939
RLOVCm (TTTGCPSLXV7 UA1LY
tnMY^mmiHiiimiK'fyamnmiiiiii ^/v^IllIlIlillIHlIll^^^
Kje si bil tako dolgo?
iz življenja — Za "Glas Naroda" priredil I. H. 72'
44Niti ob nodeljuli človek nima miru/* zmerja. "Sedaj mora najemr.ik telefonirati s pristavi, da je pes Jerry od da-uce zjutraj iaginil. Taka neumnost, kot bi me to kaj zanimalo.
O, premeteni najt umik, mali Jerry, kaiko dobro, da je jjritel ta telefon, si misli Rut. .
Toda navidezno popolnoma striče-vega mnenja, pravi:
44Na psa bi morali bolje paziti. Torej, stric Kurt, kako je, ali mi boš mogel do pojutnšnjem dati osemlsto mark!"
Weyer-iberg t-c cue in žfcle sedaj opazi, da je služabnik odtel.
"Kam pa je Šel sluga."
"Ravno, ko si .-e vrnil, je zopet odšel.. Samo poglej, kako lepo gori. Kmalu boš imel zu»|H"t gorko. Veš kaj, po-tfneje bom prit|>eljala teto, kakonhitro se bo nas*palu. Tudi njo je nekoliko zeblo, tukaj pa bo imela lepo gorko. Najbrže se je že zbudila, kajti flisala selil dobili zvonec in razun naju je t-mno teta doma."
"E, samo pusti jo s-pati."
Toda .-ret"a je bila Ruti še dalje naklonjena. Kot nalašč »'ride tedaj teta, ki jo je gnala velika skrb k možu. Spati
i i mogla.
Kot bi bila rešena velike nadloge, poskoči Rut in |>elje teto k stolu.
"Samo »edi teta; zakuri i smo in sedaj moraš sesti k peči."
(iospa Marija cbme plali pogled na moža.
"Da v resnici j" mogoče prenesli malo <*orkote. Sobe so taiko velike in človeka kmalu zebe. Saj menda ne motim f"
To vprašanje velja njenem« možu. Toda Rut mu ne pu**ti odgovoriti. .
" Prav i.ič, teta Marija, prav nič ne motiš. Že sem hotela po tebe. Tudi v družabni sobi bom naročila zakuriti. i>anes je v hiši zelo hladno. Ali pa morebiti želite, da gremo i-i trije na isjprehod v park * Pri temise človek najprej ogreje."
Rut ima samo eno željo, strica čmilalje mogoče držati pro«" cd pLsjuJne mize. Toda na njo ne snu.' niti najmanj sumiti, kajti kdo ve, eoa VM-<j-a je zmožen, da bi ogroženo pre-incž< nje obdržal za cdbe. .
Kurt AVeyen4>eig sam pri »ebi kolne, da je prišla tudi še lijegtiva žena. Kaj imajo ženske ravno danes opraviti v njegovi -piraimi! Prav nič jih ne potrebuje. Toda zaipoditi jih tudi ne more. Zato hoče ž njima iti nekaj časa na prosto, teda he mi-li kmalu zoj>et vrniti, naikar bo vrata zaklenil in K a ne bo >mel nrtalo več iinotit i.
"Da, da," pravi, "zares mislim, da ne bo škodilo, ako se malo zunaj pregibije.mo. Toda medtem ogenj ne sme ugasniti, drugače 1k> premrzlo.**
'"Boni še malo raložila, stric," pravi Rat in takoj naloži i'a ogenj.
Kurt WeyenNl>e»g medtem izvleče ključe in jih vtakne v iep. Rsreči pri tem predala ni še enkrat odprl.
Ko so že na terasi, ipfeavi Riut:
'"Teta, prim&em ti Še eno ogrinjalo in se takoj zoj»et vr-lieiiv." ter vteee v hišo.
V trenutku je zo|>et v stričevi pisarni, s tresočo roko zlomi vžigalico in vtakne kos v votli ključ. Sedaj predala ne 1k> ji < j-el Kcijet taiko waglo odkleniti. Najprej bo moral dognati vziok, zakaj 'ključ ne gre v ključavnico.
iS tem je pridobila na ča*u in Klaus bo moral potni list pred nadaljnimi .-rtri-čevimi namerami spraviti na varno.
Ko prid** Rut
nanj in čakali, da Ž njim obračunajo. .
(Naravnost čudna je bila slučajna rešitev nadkrmarja z zrakopava LZ-37. Zrakoplov se je v prvem letu bivše svetovne vojne pravkar vračal v letalsko pristanišče Controde pri fteaitu, ko ga je najradlo so-ogrinjabmi na tera-o, ji nepričakovano i vražno letalo in era zažgalo.
DESET LET ZA OBNOVITEV ŠPANUE.
Kakor je bilo že poročano, je Francova vlada izdelala desetletni načrt za gos»podan-ko obnovo po državljanski vojni razdejane Španije. V zvezi s tem je izdala zakone za obnovo rpomšenih krajev in druga važna dela. S takšnimi deli je vlada začela že prej. V desetih letih upajo izbrisati vsako sled za vojno, ki je prizadejala španskemu ljudtetvu neizrečeno srorje.
USODA, SLUČAJ?
Fizik Frauenhofer, ki je pr-vi krenil na pot moderne astronomije in ki je odkril temne črte v tarenici sončne svetlobe, je bil de-eti otrok ubogega steklarja in niti ^ 14 letom ni znal ne brati ne pir<ati. Pa se je pripetil slučaj^ ki mu je obrnil življenjsko pot. Neukega dne se je sesula borna bajta njegovega mojstra, stmgarja v Monakovejn, in je podisula pod seboj mojstrovo ženo in ndade-ga Frauenlioferja. Žena je bila mrtva, on sam je ležal v po-drtinah in šele čez štiri ure so ga našli še živega. Zaradi te čudovite rešitve je postal bavarski knez pozoren nanj in ee je zavzel zanj.
SPET 20.000 ITALIJANSKIH KMETOV V AFRIKO.
In Rima poročajo: Konec oktobra se bo spet 20.000 italijan-rklh kmetov, ki so porazdeljeni na 16,000 družin iz vse Ita-li je, preselilo v Libijo. Največ jih je iz Benečije. 400 iz srenje Italije.'200 iz Sicilije. Prevoz se bo izvršil spet z velikimi ladjami, iz Benetk, Neaplja in Palemifi. Letos se bodo v prvi vrsti naselili na - Cirenajko, kjer bo 1000 družin dobilo majhna po<seH:va za na^eljonje. Dmge družine pa pridejo na obalo Tiipolisa.
PARIZ V DRUGEM MESECI) VOJNE.
Zaupanje Pariza v bodočnost se kaže vsak dan z novkni jxi-budamri, ki vračajo prestolnici ne samo njeno običajno zunanjost, temveč tudi njene navade. Izumiteljski duh skuša sprijazniti predpise za zaščito proti zračnim napadom z estetskim občutjem. Trgovine se vračajo k okraševanju izložb, tradicionalni dobri okus prodira spet na dan. Najdragocenejši kipi so olidani sicer z zaščitnimi stenami iz vreč s peskom, toda poslopja kažejo svoja veličastna pročelja in se varujejo na druge načine proti
Žu^ostno-burkasti slučaj pa j zračnim napadom. Med tem se je prav tako pripetil pri se-j ko so elegantne četrti še pre-
novalee. Med rešenimi pa jej lejsmcali postaja normalen, bil tudi lastnik hiše, ki je bil (Zvečer so razsvetljavo rzbolj-znan kot skojrah in je prav za šali, a pazili so na to, da svet-prav le on povzročil nesrečo, lobni odsev, ki se ustvarja nad ker hiš ni dal pravočasno po- vsalkim mestom, ne seže nad praviti. Slučaj pa je hotel, da neko mejo. Pariški šoferji so je stal njegov stoK na katerem dovol j ripretmi. da je prometnih je vprav takrat sedel, na edi-j nesreč manj neso v vsakem nem delu* zida. ki se ni bil se- drugem velemestu, sni. V spalni halji in z nočno! V restavrantih je videti šte-čapico na glavi, je sedel greš- vilno občinstvo, veleblagovni-nrk visoko zgoraj v ozračju, ee so ob dol oni mi dnevu od-kakor na sramotilnem .-teb ni. j^mIc svoje z i miške isezone in šo-medteni ko so ljudje kričali le well viH so začele s pou-
skoči nasproti Jen v, sede, kot bi hotel prositi iu jo |K>gle<la, kot l i hotel \t|našati:
"Kje pa je ino| gosjxxlai! Že ves dan ga iščem!"
liut se sicer smeje, pa vertdar ji nervoxno^t žene solze v oči. P-a po>boža.
"Iš*'i poi^pedar^, Jerr>', hitro ga pripelji," iii*u prigovarja iu kot bi jo (»es razuimd. naglo >teče proti vratom }Mtrka.
! Ko Rut vtika in teto z(^>et doitle. pravi smeje:
"Pes, zal rdi katerega je najemnik ravnokar telefoniral, )e bil malo prej na terasi."
"Neunsna žrval; samo naj gleda, da gre zojiet na pri-► tavo, diugače mu bom jez pomagal. Vc^dno renči nad menoj, kadar n:e vidi," pravi i^tric jeano.
Rut ri misli: Pametni Jerrv; sovražnike svojega go-siKKlarja poznaš!
Ko je bil Kurt Weyers»bcrg s svojo ženo, ga boječe vpraša:
"Ali ^i že kaj pomiril, Kurt?"
(Kri mu šine na četlo, teda se obvkada. Kazati se mora, kot da je vtdan v svojo usodo, da ne bi nikido mogel sumiti, da si je prisvojil potni list. Zato pravi mimo:
"Kaj pa pcniaga, moram se pomiriti. Toda, ko bi vse lako gotovo vedel, kot da je dr. Horvat slepar, tedaj bi bil vsegaveden."
"Toda Kurt ..."	' /
4 * Dovolj o tem. Naj pre«d sodiščem dokaže, da je, kar trdi, da je. Toda brc« dokazov -se ne pustim pregnati s prostora. ra katerent stojim."
Za* hi je besede so bile zopet taiko razburjene, da se gospa Ma rija re upa iizreči nobene besede v prilog Klausu.
Tru«di se f-lcmlro z Ruto raaplesti kak raagovor, toda Weyei>benpr ne mara mtnogo go\*oriti. Taka samo na ugodno jHiložnoH, da bi fe nnoirel vmHi v hišo in bi sežgal potni ru*t. Samo, ko je en(krat uničen, potmi inta upanje, da . . .
Vrag in >n»rt! — Odkar je pogledal v potni list, ni več fnofrcl rf\*oniiti, da je dr. Horvat v resnici Klaus Weyerabersr. Potmi li-~t omenja znamenje na goremji lakti. Torej bi moglo biti znamenje tudi pri dr. Horvatu. Brez toga se na znamenje re "bi mogel Alicevali.
T« fotografija na potnem, listo — v splošnem ni več podobna, toda gotove posameznosti so bite še, ki . . .
Nortiipno čHka Rti t, da bi «e#<ftric nw>sroče zopet vrnil v bi«o. Ko pa Kurt le predolgo odlaša, sklene R*k prekiniti '»prehod in se vrniti v hi«oy da zopet pride v Weyerslbergovo * l fi "irmo. .	....
Nadfcnnar se je T>losko vrgel na tla gondole, ki je ž njim vred st 1*111 ogla vila 1">00 metrov srloboko. ^HidiV se je v bolnišnici, kjer čo n hi povedali, da je gondola predrla streho nekega samostana in je obležala na podtstrešju. A nadkrmarja je vrsrlo ven in sicer prav v posteljo,.ki je stala ondi pripravljena.
SK^ilieman .znani raziskovalec davne Troje, pripoveehije iz časov, ko je bil še trgovec tole dotrodo v šč i n o: V letih vojne na Kriniiu je dal' spraviti ra-zno ?»voje blago v vrednosti 150 tisoč dolarjev na ladjo za v Memel, kjer naj bi ga izto-vorili in poslali v Rusijo.
Stihloeman pa se je oez nekaj dni nato pripeljal tja s pošto in je zvedel že blizu Tilsita, da je mesto Memel pogorelo. Tudi sikfladišča da so upepeljena. Neskončno je bil potrt,, saj je bil prepričan, da je izirubil vse svoje blago. A čez nekaj časa je zvedel. Ko so bili iztovoroli ScfhJiemanovo pošiljatev, so bila visa nkladišča prenapolnjena. Zato f»o brž zgradili borno barako. Požar je izbruhnil v skladiščih in je vse pogorelo, le tista baraka, kjer je bilo njegovo blago, je ostala nedotaknjena.
Ce primerjamo ta in oni slučaj, vidimo več čudnih »ličnosti in paralel. Dne 15. maja 1936 na primer, so v Lipskem istega dne umrle naravne smrti prababica, mati in novorojenček iz ene in iste družine, in sicer v različnih stanovanjih in ne da bi vedele za kafc? bolezen druga druge. f
kom. Saino del učencev je od -el v podeželje. Kinematografi tura jo do desetih zveer.
Francoska komedija pa ima svoje predstave i>etkrat todeu-sko do šestih zvečer. Uprizarjajo luisebno Molliera. Ra-cine-a. Cornelilisa, kajti Francija hoče ostato dežela, ki brani naravne in duhovne vrednot. Mkizejs-ki zaklad so skrbno -spravljeni po podeželskih gradovih, vojakom na fronto paTX>šiljajo knjige.
'Francosko prestolnico utegnejo čakati še liude preizkušnje. a med tem ko >o pri pa v-Ijeni nanje, veže lep občutek bratstva vse raz red o in daje narodu moč. Narod ve. za kaj se bori in stoji enodušno za izjavami svojih voditeljev.
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.50
200 Dinar.--— 4.80
300 Dinar.---- 7.00.
500 Dinar.---11.25
1,000 Dinar.---21.75
2,000 Dinar.---43.00
ZARADI RAZMER V EVROPI BO bile naše z vere za denarne po&iljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana eena, ker h« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATEV POSLLŽITE SE "CABI.E ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
It
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : ::
216 West 18th Street, New York
to še dandanes tako značilne zlasti za Holandisko, a tudi te-verno Nemčijo.
V najnovejši dobi pa so na
vanje. Pisarna je, med drugim, izdajala list "Lettres de Rome" ki jih je katoliško ča-.»(4pisje vek lat navajalo. Pi-
razne načine preizkušali, kako'sarna je bila nameščena v po
bi bilo moči v novi obliki izrabljati moč vetra. Nedavno je neki ameriški znanstvenik sestavil 30 metrov visoko vrtil-nico (rotor), ki se, gnana po motorju, vrti v vetrn. Ta raziskovalec meni, da bi postavil na posebne vozove 20 takih ro-torov in bi ves ta "vlak" sapa v krogu poganjala. Dina-mcfetroji. ki bodo na kolesih teh voz. bi proizvajali tisto silo. ki je potrebna za vrtenje rotorov, a odvisna moč bi bila za druge namene.
Po načrtih inženirja Hone f a bi bilo mogoče zgraditi velikanske orjaške mline na vetrn-s kolesi, ki l>i merili po 60 in več metrov v premeru. Postavili bi jih na jeklene, do 2*>0 m visoke stolpe. Bn sam takšen "fonerbniški mlin na veter," bi zadoščal, da bi preskrboval z elektriko mesto * 100,000 prebivalci. Neki drugi inženir pa pravi, da bi postavil dva ne-1 znansko velika mlina na veter, j spojil bi jih pravokotno druge- j ga z drugim in bi se vrtele o-krog mogočne plošče, da bi se tako črpala čim večja moč iz vetra z vsake smeri.
slopju "Collegium Russicum" v Via Carlo Albeit i v Ki um.
Priredila je tri izvivtne proti-komuniistične razstave 1. l!K*>fi. 1938 in 1939 ki so bile Številno obiskane. .
PRAGA — MILIJONSKO MESTO.
Do konca sejrtemibra je število prebivalstva Prage doseglo milijon. Praški listi pripominjajo k tempi, da živi zdaj iV Pragi skoraj ena sedmina prebivalstva vsega češkega j protektorata. Med velemesti Evro]>e je Praga zdaj na' četrtem mestu, kjer je Vsako leto 21 duš prirastka na 10(H) prebivalcev. Beograd ima vsako leto K2 duš prirastka na 1000 oseb. Rim 67. Bukarešta; pa 36.
SMRTONOSNI GLAVNIK.
Monterji neke elektrarne v (< Ikrouhlicali na Češkem s^o te • dni /popravljali .poškodovano I omrežje. Pred začetkom dela j so prekinili t<»k v krajevnem
•Kdaj bi bilo vse to u»-esmee-( tran>fonnatorHi. ki ie v kleti i no, pa ni znano. Najbrž šolskega po d op ja. Ko so lam-' koncu te vojne.	r.ali popravilo, so mislali 171et-
DONEBNIŽKI MLINI NA VETER.
Že od pradavnih dob so ljudje mFeli žito, žagalo les in črpali vodo s starimi, slikovitimi mlimi na veter, čijih orjaške.
' PROTIKOMTJNISTIČNA PISARNA PATRA LEDITA PRENEHALA.
Kakor poročajo iz Rima, je morala protikomfunbstična P<*
popravno, so jmisI nega vajenca Miloslava ftmei-kala k tran^fonnatorju, da bi V>k spet vključil. Ker ira dol-iro ni bi»!o nazaj, so «_ra Š*li iskat, in so ga našli z hudimi ojx^kli-niwni v kleti mrtvega. Poleg njega je ležal glavnik. Po vsej
eanna jezuitskega patra Redita | priliki se je hotel vajenec v ki je bida pred petimi leti v Ri-j kleti počesati in se je pri tem mu ustanovljena, zaradi denar-j ker je bil zelo vi-sok. dotaknil nih težkoč ustaviti svoje deke j voda visoke napetosti.
V PREDPROjjJ
Slovensko Amerikanski
Koledar
za 1.1940
50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA:
Iz mojega življenja.
Koledar je bogato illustriran.
Naročite ga pri:
Slovenic Publishing Company
216 We»t 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. NaroČite jo ie vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —	»
KNJIGARNA "GLAS NARODA-
K 3
216 WEST 18th STREET, NEW YORK