Razne stvari. I^ «fona«lffe tor^Jev, Zavednim slovenskim žnpanom! Do konca meseca morate vposlati na glavarstvo prvotno zapisnike porotnikov. Porotno sodiSče |e velikega pornena. Možje iz Ijadstva so poklicani soditi čez svoje acdržavljaBe. Tod». to bi morali biti samo ugiadni možje s postenim in treznim naziranjem. Ia da pridep taki moije n& porotao klop, za to imate ^krbett vi, zavedui Bloveaslii župaai! VpiSite vse poStene sioveoske može, ki Jmajo pcstarne sposobaosti, v prrotni zapumik. Ne dajte se posebao zmotiti pri rnbriki »Govori deielne jez'ke.< Pri katerem zspisite, da zna samo slovenski, iatega ne vzaniejo za porotniks! Ia mnogi iapaai so preozkosrSni v tem oztm! Kdor zna le par besed nemSki, zapisite o ajera , da govcri n e m 8 k i. Nikjer ni doiočeno, k oI i k o bese 1 mora ravao kdo znati, da se iahko o njem reče: ta zua neiapki! Kdor pove »Gufan Tagl«, on zna po aažem mceBju tudi aemSki! Zavedai slovenski župsai, nikar ne bodite ozkosrčni. Za porotaa sodiSča zaa pri sedanjih rasmerah slehern slovecsVi moi dovoij aemški! lz deželnega sbora. V seji, dne 18. oktobra ;e g. dr. J u r t e 1 a utemeijevai jako srečno svoj predlog, aaj se dajejo podpore dijaSkim kuhinjara v Mariboru, Ptnju in Celju. Mokrač Resel je govoril za svoj predlog, naj Solska poslopja zida država. Pri tem je strastno napadal duhovnike tor rabii psovke »popje«, >popovstvo«. Posiauci neraSks krSčanske ljudske straoke ao že med govorom ugovsrjaii in pozaeje storili to tudi pismeno pri deželnem glavarja. Da bi tadi alovenaki posl&cci v tem oziru kaj storili, nam ni zaano. A tudi tega ne vemo, ali bodo s takim zadržanjem oni duhovniki zadovoljni, ki ,;o pri volitvah vedno ? a svojem mestu vkljub strastaim aapsdom od atraai aasprotaikcv! PoročU se ie ua Dobrni pri Celju gosp. dr. Ljud. Filipie, odvetnik v Celju z gospo Ano K e r n. S šole. Eaorazredna ljadska 3ola v Narapljah se bo razSirila v dvorazredno. NastavIjeni 80: kot nadučitelj na Ijudaki Soli v PiSecah g. Jakob Medved, učitelj v Št. Petra pod Sv. gorarai, kot učitelj in šolski vodja na ljudski Soli v Skomrah dozdajsnii 8ol8ki vodja v Mariji Reki g. Avgust Cajnko, kot učitelji oziroma učiteJjice: kot učitelj v Rajhenburgu g. Pet J a a k o v i č, ačit. v Dobovi. Preatsvljeoi so: nadacitelj «. Klemeas Vračko kot iSolski vodja k Sv. Etai, učitelj v Goraji Polskavi g. Robert K o 8 a r kot acitelj na Ruače, učiteljica v Hočah gdS. MarijK Vučaik k Št. Rupcrtu v Slov. gor. ia učiteljica v Cadramu gdc. Cecilija Teržan v Hoče. S pošte. PoStna oddajalaica se uataaovi v Nazarji, ki bo iroela vsak dan dvakrat zvezo z pošto v Mozirji. Umrl je v Spod. Radvaaju pri Mariboru dne 11. t. m. g. Mihael Obreht v 73. lem 8voj8 starosti. N. v m. p.! Mariborski porotniki za jeaeako zasedanje. Giavni porotaiki: Fraac Oebm, bi8ni posestnik, Jurij Menbart, miz. mojster, Iv. Peiikan, sladčioar, Joiel Potočnik, oro*. straimojatar v pokoju, Janez PreSern, hisai posest., Ant. Spes, hi3ni posestnik, Jurij Stera, hisni poseatnik, Aloj. Weis3, hiSai posestnik, ysi v Mariboru; Ignac Alt, gostil. v Cerkevnjaku, Jakob Kramberger, poaestaik v Sp. Jakobskem dolu, Martin Kramer, poaeataik na PlederSaici, Janez Goraik, posestnik v Jelenčah, Jak. Welle, usnjar v Fraaiu, GaSper Lampreht, po^est. m KameBG, Janeg Jauk, po36si. v Lembahu, Ivan Sernc, posestnik v Lobnici, Ant. Schilhan, posest. v Št Lovrencu nad Mariborom, Alojzij Glaser ia Karl Lingl, posaslaika v RuSah, Joi. LeSnik, poaeatnik v Št. Nikolaju, Jož. Kreiter, pos. v Rogozaici, Fr. VVitzmana, posastaik v Ruti, Lak. Hieb, pr.sestaik ? Smolaiku, Karl Filaiero, notar, Jož. Goriap, anajar ia Franc Hifcl, trgovec, vsi v Ptniu, Janez Graher, posestuiV v Sp. Hajdini, Janez Kautzhamer ia Al. Martinc, trgovca, Adoll Stamen, poa. knjigovodja, vst v Ormoiu, Aaton Sančar, oskrbnik v Vsliki Nedelji, Alb Novak, pak iu Janes Strasser, gostilničar, oba v Ljutoraeru, Ig. Potschiwau8cheg, trgovec 7 Muti, Franc Kasper, posest. pri Sv. Primoiu na Pohorjn. Nadomestni porotniki: Franc Bernhard, hiSni posestuik, Janez Bregar, hiSni posestnik, Jožef Dufak, madižar. Aut. Kosar, krojaSki mojster, Jak. Kotnik, pek, Maka Kugler. pek, Janez Kuttner, gostilaičar, Jak. Lipaik, hižai posestnik, vai v Mariboru. Slovenski zgodoTinarji izamirajo. Poslednja leta neusmiljeno kosi bela iena one redko rodoljube, ki se bavijo z doniačo povestnieo. Drug za drugim odhaj&jo v večBOdt. Premifliii so: vztraini preiskuvaiec sioveaske cerkvene zgodovine cistereiiaaec Josip Benkovie; prvak naSib zgcdovinarjev profesor Simon Rutar; neumorni povestničar svojega rojstveaega mesta Liubljane profesor Ivaa Vrbovec; kakor bnčelica marljivi raziakoraleo sloveBske minulosti konsistorijski svetaik M»tej Slekovee; vrli Jtonaervator uftiteij Konr jd Craoicg-ijr in žo eden — dae 7. t. in, je moral uosreti cvet aadarjenosti. Bada niovoaake zgodovine, profesor pemSkega prava aa vseučiliSču v Freihurgn v Šviei dr. Vladunir L e v e i, sin c. kr. doždneca Soiskega nadzornika gospoda Fraačiška Levca; oj koliko načrtcv je Slo s tem jedva sedemindvajsetletnim učeajakom v grob. Spominjaje se sveSih gomil naSib zgcdoTinskib pisateljev opozarjcmo slovensko mladino — duhovao ia svetno, da aaj se posveti proučevaaju aaSih starin. Njihova dolžaost je, da zadelajo vzirajao dilujoči sč-aaoma vaaj nekoiiko Siroko vrzel, ki |o je vaekala smrt naSi zgodovinski vedi. Nesreče. V začetkn tega meseca se \e ponesre&l v Poaik vi 24letai delavtc Marko Novnk. Pri popravljaaju studaflca je pede) v Bjega in 86 tako nevaroo na g'avi poSkodova!, d& je 6e% nekaj dni umrl. — Dae 4 t. tn. so potegnili iz vode Velka v obcini Janževivrh, župaija Ribnica, utopljenca po iraeau »Lakas« Baje je žgaaje pil, ter menda zaSel po noci v vodo. — Prva protestantinja v ribniiki žu pniji je 26 let stara Amalija Pok iz Lehna, katera je radi svojega ienica dne 8. okt. pri glavarstva v Mariboru na?nanila svoj izstop iz rim8ko katoliske cerkve. Škoda! Baje odide t Slavonijo. Tatvine. V aoči od poadeljka na torek, dne 11. t. m. je bila ukradena Barbari Bnkovnik v Lokrovici pri Celja ediia krava. Orožaistvo je aesraraneraa tatu ie na sledn. Ia občine Ščavnice. Nebo se je zopet razvedrilo in pokazalo se je zopet rumeno aolace 8 svojimi zlatimi žarki. Valed dolgotrajaega deževja je potok Ščavoica tako carastel, da je obrežnim posestnikom naredil veliko škodo. Še aismo pozabili zadEje povodflji, ko je spodajim ŠčavBičarjem podaeala deželaozborski stolec, na katerega ao z vso svojo ailo hoteii posaditi svojega kandidata Wratschkota. Pa takrat ie v beaediski iupniii ataBujočim posestaikom voda pnzaneala; kajti na3a občiaa leži v treh farah. Spada namreS v negovsko, petrovsko in benedisko iupnijo. Pa Bonsdičani so ^a3tao vaM\i svojo nalogo; so brez raab izjeme vsi volili g. dr. M Ploja. Dobil je tukaj 32 glasov. Poaebne zaalage sta si pridobtla Wiatschkova agitatorja Wogrin!sz ia Wratschkov zet Kriachan, ki je *?ojega hiapca za cel uac poailjal okoli nagovariat volilcs za Wratshka. Pa tadi Niedl ni zpostsl za avojima tovsrišema. Pcsabno na vse kriplje je a&govarjal Žižek volilce, rekel fljiai je: »Zakaj pa nikar z nami aemcami aem^kega poaianca ns volite, da vam tega ne inore v glavo zabiti, z nerafiko besedo se ja dalje pride.« Hajl! vs3a nem3čina! Sme3no! V petrovsko žapnijo spadajoči volilci, in brei male izjetne v negovsko, so jim Sii na limanice. Sramota! Vsm, obialcvanja vrndni prmieaci Wratsehkovi klicemo: le žs Wratschkom Vam krSčaasko aarodai volilci, pa kličemo: le aaprej po poti reaaice in praviee! Zreie. Občmski odbor je gospoda ivipana Petra D o b n i k iraenoval za časta-jga občana. T? \& n».jv8<Va fiast, s kakordno občina zamore odlikovati ^aslažii« osebe. Dobrova pri Zrečah. K tukiiiSnji kmotiji1. »Rak« spadate dve ko3i. V enem poglopji je s svojo ženo prebival GaSpar Mlia3ek. Tega je tovarišica minoli četrtek zjutraj naSla aa njegovem ležiSSu mitvega. Pod drugo streho prebivs druiina konjakega baraatavca Jurija Sieble. Ta je pa rsteg« dne tndi nagloma umrl na Frankolovem. Moi je satnreč vkljub srarilu zaSe! nevarnemu konju rep spletati. Pa mrha ne bodi iena, zadela je s kopitom JurijR v prsa, da je revež čez eno uro izda- hni! duSo. Iz Sv. Jnrija ob Tabont ae nam poroča, da 86 je vael straSen boj dne 13. t. m po aoi;i med Stirimi berači. Eden |e bil z vreco hudo raDJeu. Dragi jo \& pa v goSčo popihal. Nj So dogaano, kaj je bi',o 7 vreei. Občicske volitve na Teharjib. Zadaji pondelj k, dne 17. t. m. ob mraka je posiala tehsrakft omrezeaa črna taaia pri obeinski pisarni prav zan^miva, (?aj ie prisla na njo pr&? tiborDa listain^, ki razn&r.ja Tebardaaom, Ah ie volilni imenik za občinsko volitev skozi oseffl dai na ogled razpoložea v občinski pisarai. Vrli tebarski možjo, da 88 vam ne sgodi, kakor pri zadaii deželnozborski volitvi, ko vas je »vcatBi« tajnik toliko prezri, ter vam tako sabranil vcliti. Pojdit? do poadeijka eakrat pogledat, če je vaie ime v imeniku, in če ai, naznanite to takoj domačemu poiitičnetnu draštvn. Moije in žeae posestnice, ta teden do prihodnjega poaedeljka porabite, polem boditc prepričani, da ste rediii leharsko in svcjc čast, tako, da vam v bodoSe ne bo ireca vedno paziti, kedaj bode kaj prislo ob mraka m obSinsko desko. MoSje, sa raiumemo! | Virštaiij pri Podčetrtku. Kako zaspano ijudstvo, kako zaspani Ijudje brez vsake samostojaosti bivajo na VirStanju, bode pač vsakteri spozaal i« nasledBjega članka: Ko so se vržiie v tem kraju deželao zborako volitve, pridli so seveda možje voiilci z dobrim nameaom, da volijo moža poslanca, ki bi bil vreden te časti, pa tndi zmoien nalogi, katera 86 mu sto častjo aalaga. Ali glejte! takorekoč vtihoiapila sta ae med te voliice dva, bi rekei, nezrela nevedaeža, ki sta bila tako predrzaa in agitirala za nasprotaiskega kaadidata Vračka. No prodrl je sicer ta orehovaki prerok na Vir8taBja, ali sramota ostane le vam virStanjaki moije, ki si daste v uSeaa trobiti od takanih neizkaSenib ljudi, kajti vedite, da to niti Bajmanj ni skodovalo aaSemu vrleraa poslancu dr. Ploja. Stavila sta si ta dva hlapca Vračkotova vodilao miael in prigovarjala: »Kmet aaj kmeta vcn.< Ja eeveda, ko bi bili vsi aloveaski kmetjo takSni zadrsraanci ia brez vaake 8amoatojaosti, kakor ate se aedaj Vir3tsBj5aai pokazaH pred vsem svetorn, tedaj bi 86 Se Sopirii Vračko v deželaem zboro, a ne pomislite pa, da bi potem zdibovali vi pod tujim jarmom in da bi vi mogli noaitiV vae, kar bi vam in nam na3i aaaprotaiki milostno nakladali. Prav sramotno pa }e za Slovenca, podlo in nisko, in priti8ajem mu je znak akrajae ostadnosti in zasramovaBja na čelo, če pravi, kakor je storil to jedea izmcd agitatorjev, C88: »ko bi nam bil Ploj plačal gulaia in piva, bi ga ie volili.« Ljudi 8 takim naziranjem nam je vzgojil »Štajerc«, kateii «e vedno ljadem govori, da pregaaja »temo« in Siri »Bapredek.« Stenski koledar za 1 1905 je izdal g. Jeraej Bahovec, trgovec 8 pspirjem v Ljabljani. Cena mu je 40 v. po posti 45 viaarjev. Ob straneh ima koledar kolkove lestvice in poStne atvari, kar Bjcgovo rabljivoat znatno povekSaje. Sadna rastava v Radovljici. Kakor nam poroča osnov&lni odbor sadne razntave, ostaae razstara na sploiuo feljo odprta 8e do koaca t. m Do tega sklepa |e odbor priSel oaobito zaradi tega, ker 89 mu haznanja obiak razstave z raznih krajev, aku b» vreme lepo. Osebne vesti. Njih ekselenca na3 prem. knea in akof dr. Mihsel Napotnik, so dae 13. t. m. prisegli v roke cesarja kot tajai svstni?';. Marijino razstavo so naredtfi r zlati Pragi na proslavo jubileja brezmadežne Device. Trajala |e pod aaCelaiStvom metropolitskega kanonika dr. Aatona Podlahe od dae 19. vel. arpaah do dns 2. viaot. Semeaiska obedotca v KlementiSča je bila prenapolnjeaa z nairazličnejSimi razstavnimi re<5mi. Ta je bilo na stotiae Marijiaib podob in podobic, kipov in kipcftv, svetih posod, moaStrmc, molkov, Tezaia in rezbin, pisaaih i> tiskanih kajig, umetnih izdelkov in de! poboinib samonkor, prodalaega blaga in dragocenih zasebnih umetaia. DmiitTciii p«*r<e><iiil$u Gledalidie v Narodnem domn. V Bedeljo, dae 23. okt. se bo nprizorila v maribonkem Narodnem doma barka »Cev1 jar baron« 8 petjem in godbo. S tem sa zašno zopet gleda!i3ke preda*ave v Narodnem domn. Upamo da bodo Sloveaci iz mesta ia okolice ostali zvesti alovenakim predsta?ara. Pri »Čevljarju baronu« }e tudi petje na daevaeai redu, kar bo poaebao agajalo. Na srideaje! — Vsebina igre: Nacelj, rodom baron, je čevljarski ačeaec, ki ravao doaeže doatojanstvo pomočaika. Pri tej prUiki izve, da je plemenitega baronskega ataau. Z vesellem zapasti ftevljarstvo ter ae poda v hiso svoje matere, baronice RoSičke. Tarn pa naredi celo vrsto čevljarskih razposajeacsti ter tako spravi vso hiSo v rasburjeaoat in obup. Končno Nscelj izprevidi, da s svojo priprosto odKritosrčBoatjo ne spada v afektirane, plemeaitaSke kroge. Po presmesnem dvobcja radoatao prepuati svofemn podtakBJeaemu predniku. grolu RodiSki, dozdaBjo ma baronstvo z obolo neveato vred, njegova plemeaita mati ma priskrbi čovljarsko delavaico. Nacelj se zopet poprime čevljarstva in 86 poda v druibo svojih prejsaih tovarisev ia zaaacev ter v naročje sv.ije ntpozabae Mari6ke Predoo pa zapuuti ban asko hiSo, povabi svuje prejsoe tovariSe in zaaace, kateri a 8TOjim posctom zmesajavo 3e povečajo. Za mariborsko dijaško kabinjo so darovali aledeči p. a. dobrotniki in dobrotnice: kanonik Matek 20 K, tapaik Štrakl 10 K, kaplan Kociper, kot kroh sv. Antona 10 E, iupaik OseBjak 10 K, Poatražnik Marija v Ljatomera 4 K, iapaik Kelemiaa 10 K, Posojilaica v Št. Ilja 10 K, zbirka pri imendanu g. Jupaika LeadovSeka 21 K, gostje pri gostiji Jarc—Roj v Št Jakobu 14 K, kaplan Močnik 6 K, posestaik Thaler 4 K, dr. Firbas, c. kr. Dotar 20 E, Hrdinka Ana iz Stadenc 5 K, gospa Pahernik 20 K, aadučitelj v p. Bregaat 7 K, posestaik Predikaka Ivan v Loafiavasi pri Ptuju 2 K, in 1 vrečo krompirja, 1 vreco zelja in 16 1. fitola. PrsrSnie hvala vsem darovalcem! Vcdatvo kahiBje prosi, da bi 86 blagi rodoljubi spomiajali ubogib dijakov pri vaeh veselicah! Posebno letos ae prosi velike podpore, ker je število podpore potrebaih dijakov valed Stevilnejdega obiska gimDaziji precej naraatlo. Posebno hvaležai bomo tistim, ki nam darujejo živila kakor: krompir, repo, fižol itd. ker 80 ista letos v Mariboru zelo draga. Živila naj se blagovolijo poslati v dijaSko kuhinjo (Kaiserstrasae 6) »Zgodovinsko drnštvo" sa Slov. Stajer. Dae 12. okt. ae je vr3il letni obftni zbor mladega ia za aaa vaiaega »Zgodovinskega društva.« Dasiravao je Se od astaaovitve nedavno leto minolo, vendar je vkijub neugodnim razmeram druStvo razvilo dokaj veliko delavnoat. V svojem mozeju je zbralo že lepo Stevilo zgodovinskih in narodopisnih predmetov, draStveaa kajižaica Steje bliza 400 večjih in manjsih del pretežno zgodovinske vsebine. DraStvo je izkopalo več grobov in gomi! na Hajdini in v Slov. goricah. Priredilo ja tudi dvojao poljudao predavanie, eno t Mariboru, drugo pa v Skokah na Dr. polju. Zlasti pa je znamenito literarno delovanje. Društvo je začelo izdajati zaaaatveao glasilo »Časopia za zgodovino ia aarodopisje«, katerega drugi zvezek v kratkem izide tor bc prvi letaik obsegel kakih.14—15 pol, raznovratae, v resnici znanstveae vsebine. Literarno sodelovaaje so v bodoče obljubili mnogi na8i odlični piaatelji. »Časopis« se tiaka v 700 izvodih. Rednih udov ima druStvo 241, izmed katerih sta dva tekoma leta umrla, namrec predsedaik, g. konz. svet. Matej Slekovee in pa župnjk hajdiaski Joa. Sorglehner. Poverjeaikov je druStvo nastavilo po deželi 17, ki bi naj nabirali udov, zlaati pa poročali o zgodovinskih najdbah. Ravnokar je draštvo izdalo tudi poljudno kajiiico »Skoke pri Maribora«, ki se dobiva pri draStvo po 10 v. Predsednikom mesto rajn. Slekovca }e bil enoglasno izvoljen občespo3tovaai g. dr. Pavel Tarner. Občni zbor je izrekel tudi sožalje g. dež. nadzorniku Fr. Levcu v Ljnbljani zaradi smrti ajegovega aina, mladega ačeajaka, ki je deloval ravno na poljn Stajerske zgodovine. >Zgodovinsko društvo« je ena najvažaejsih kulturaih naprav v organizaciji Stajerskih Sloveacev, zatorej je vredno vsake podpore. Rodoljubi aaj upoštevajo tadi resolaeijo, ki jo je obSni zbor stavil: »Rodoljubi se prosijo, da svoje kajiinice in zbirke za čaa smrti prepuSčajo druStvu, ker le prepogostoma se kajige in raznu starine po smrti pozgabe ali pridejo v aepoklicaae roke.« Slov. kat. izobraževalno drnštvo y Studencih je imelo dne 18. t. m. izvanredni občai zbor, na katerem je enoglasao imeaovalo 6. g. Vinka Krivca častaim filaaom zaradi njegovih velikih zaslug za dru3tvo, kateremu je bil ustaaovitelj in pozaeje največji podpornik z dobrimi aasveti in nenmornim delom kakor tudi z gmotnimi sredstvi. »Kmetsko drnštvo za Lešnieo" imelo je dne 16. t. m. svojo tombolo. Krasea jesenski popoldan privabil je nam vedno prijazae Ormožane polnoStevilno k udeležbi. Zopet so pokazali, da so naSi goapodje vaeti za blagor kmetakega ljudstva. G. Kuhariču gre bvala, da je tombola lepo uspela, kar se mu aepri8transko pripoznati mora Le tako naprej, ljadstvo je zavedoo, in stalo bode kakor akala, za slučai Bevaraosti. Slovensko politično drnštvo s sedežem v Ptnjn izvolilo si je pri glavnem zboru predsedaikom: g. prcf. Joaipa Zeleaik, podpredaedaikom: g. dr. Tomaža Horvat, odret. blagajnikom: g. dr. Frana Jurtelo, odvetnika, tajaikom: g. Miraaa Lorber, odvet. solic. vsi v Ptuju, odbornikom: c. g. Alojza Šato, župnika pri Sv. Marjeti, g. dr. Aatoaa Gregcrec, zdravaika v Ptnju, g. Mihalja BreaSič, veleposestnika in tovaraarja v Žabjeka pri Ptuju, namestaikom: gc. Vinko Bezjaka, krojaSkega mojstra, Petra Ž*rovnik, kaplana in Ferdo Skuhala posojilničaega uradnika vsi v Ptuju. Cezanjevci. Lepe nasledke že kaže mla-deaiSka zveza, ki je nekako sličaa Doa Bos-kovi aravaavi. Čujte, pa občudujte! Cezaajev-ska dekleta so priredala celo na svojo roko,brez vaeh voditeljev, gledalisko igro: »Dre materi« s Stirimi dejanji. Kdo bi si upal 8e pred nekimi leti pričakovati kaj takega, in to, od deklet, ki ao vefldar bolj boječe, aego ianti? Prvokrat so nastopila dekleta 9. oktob. na Kamensčaku, a na občno željo ao igro opotovale 16. oktobra v Ljutomeru v dvoraai g. Kukovca. Igra saraa po sebi že sega vernema do dna občutljivega srca, pa človek Se poataae mehkejsi, če vidi na odru prosta dekleta, ki so brez veš&h voditeljev, po last nem trudu, tako srčos nastopila, in v obče hvale vredno avoje aaloge izvrSevala. Dvoraaa je biia agorej in spodetj natlačeaa s kmetom in odlično gospodo, in vendar igralke niso kazale najmanjSe bojazljivosti, ter so predaaSale, da je bilo veselo posluSati. Med vsemi pa 8ta pokazali tnati in hči posebao nadarjenost. Na vsaki korak se ne bomo ozirali. a glas v govora ste dpreminjeTali jako dobro, kretali k besedam calo primemo, in v njiju očeh in na obrazio si opazil, da sodeluje dub, kakor čuti srce. Vrlo dobro je predstavila deklica Marijo. Katera navzoča mati se n: solzila pri tem prizorn, ko so 3e trdni možaki segali po robce? Žanjice s svojimi srpi v rokah, so predstavile to vrsto težakov, skoraj preveč dobro. Ženjice so pač malo bolj gibčne, toda primerea atrah se res spodobi in prileže človeku, pred podobo božje porodnice. Deklicu, prisrčaa hvala za veseli večer, ki ste nam ga pripravilel Naj vaa veseli obilno Stevilo občinatra, ki vas je počastilo. Le Cvenare 8ino pogreSaii od p<vega do zadnjega, ^e ravno smo tudi te že večkrat občudovali na odra.