Stran 332.
Politični pregled.
Nagodbena pogajanja. — Minolo soboto so bila končana nagodbena pogajanja obeh ministrskih predsednikov. Kakšen uspeh so imela pogajanja, se ne ve. Listi poročajo tako, kakor da se tudi to pot de ni doseglo popolno porazum-ljenje. Ministrska predsednika Korber in Szell sta bila skupno pri cesarju v avdijenci in povedala ter utemeljila vsak svoje nazore glede tistih točk, o katerih se ne moreta porazumeti. Pri tej avdijenci se je določilo samo to, da se morajo takoj zopet pričeti obravnave z vsemi resortnimi ministri in strokovnimi poročevalci ali na Dunaju ali pa v Budimpešti in sicer se začne to delo dne 22 avgusta. Misliti se sme, da sta oba ministrska predsednika dobila obširnih navodil la naslednja pogajanja.
Državni zbor. — Listi poročajo, da namerava vlada sklicati državni zbor tekom meseca septembra in sicer okrog 22   septembra.
Socijalno-demokratični   strankarski   shod.   —   V
Ustju na Labi se je začel 15. t m strankarski shod nemške skupine avstrijske socijalne demokracije. Naša naloga ni, da bi se bavili z razpravami na tem shodu, pač pa si štejemo v dolžnost, zabeležiti dva jako značilna pojava. Pernerstorfer je namreč z veliko vnemo zagovarjal stališče, da morajo biti nemški socijalisti v narodnih zadevah narodnega mišljenja in pobijal nazor, da mora biti socijalist breznaroden. Radovedni smo, kaj poreko na to takozvani slovenski socijalisti. Isti Pernerstorfer je tudi obširno razpravljal o obstrukciji. Zastopal je stališče, da je obstrukcija dopustna le tedaj, kadar se gre za kako kršenje pravice, sicer pa nikdar. Ker je „Slovenecu v št. 188 ta shod omenil, smo radovedni, kaj poreče o tej izjavi Pernerstorferja
Cehi in vlada. — Češki listi so začeli zastopati mnenje, da naj vlada sploh ne skliče državnega zbora, dokler nima zagotovila, da bo isti mogel zborovati, ker bi bilo zborovanje le nepotrebno tratenje časa rn denarja, dokler niso Čehi pomirjeni.
Italija. — Itatijanska poslanska zbornica dobi v kratkem 40 novih mandatov, 40 starih pa se razveljavi. Zgodi se to vsled prememb v gostosti prebivalstva. Ljudsko štetje je izkazalo, da imajo nekateri okraji razmerno njih prebivalstvu preveč mandatov, drugi pa premalo in to se izravna na rečeni način Italija ima sedaj nov velik škandal. „Banca di Sconto e Sete" v Turinu je vsled zveze s pariško „Banque Industrielle" zgubila 10 milijonov lir. Stvar ima sleparski značaj in je zapletenih tudi več poslancev. Ti so namreč v tej mešetarili in si napolnili žepe.
Francija. — Skoro bi rekli, da se je na Francoskem začel odločilni boj mej republiko in mej monarhisti. Zaklju-čenje redovniških šol je dalo monarhistom in ž njim združenim klerikalcem zunanji povod za ta boj. Zaključen je redovniških šol je na sebi nepopularno in zaradi tega je bilo lahko naščuvati ljudstvo. Zdaj prihajajo skoro dan na dan vesti, nazna-njujoče, da je tod ali tam prišlo do krvavih bojev. Posebno veliki boji so bili v Bretoniji. V raznih krajih so bile cele bitke in so ljudje delali barikade. Vlada je doslej seveda zatrla še vsak upor, ker ima na razpolaganje vojaštvo. Toda — tudi vojaštvo ni preveč zanesljivo. Zgodila sta se že dva slučaja, da sta dva višja častnika odrekla pokorščino in da nista hotela asistirati s svojimi oddelki pri zatvoritvi redovniških šol, češ, da je to proti njiju prepričanju To so znaki, ki potrjujejo, da so tudi v armadi elementi, ki le čakajo na priliko — prestopijo v tabor onih, ki vodijo boj proti republiki. Z ozirom na vse to je pač naravno, da je vsa pozornost osredotočena na Francijo in da sledi ves svet z velikim zanimanjem dogodbam na Francoskem. Ministrstvo hoče, tako je njega predsednik izjavil šele te dni, z vso odločnostjo uresničiti svoj politični program  —  če bo to moglo storiti, se kmalu
Stran 333.
pokaže, če to stori, bo monarhistom   zadan   smrtni   udarec in bo republika za dolgo časa utrjena.
Nemčija. — Nedavno se je zgodila v bavarskem ministrstvu važna sprememba. Dolgoletni učni minister, pristaš klerikalne stranke, je moral odstopiti Klerikalna stranka je vsled tega iz proračuna črtala 100 000 mark ki so bili določeni za umetniške namene. To je bilo občno ogorčenje, kajti Bavarska ima velikansko korist od tega, da je središče nemške umetnosti. Temu občnemu ogorčenju je dal izraza nemški cesar in ponudil bavarskemu princ-regentu tistih 100.000 mark iz svojega Princ-regent je to ponudbo odklonil, ker je že neki bavarski rodoljub daroval onih 100 000 mark iz svojega. Klerikalci so s tem dobili izdatno zaušnico. Cesarjev nastop pa je vzbudil tudi v drugih krogih nevolje, ker ima v resnici značaj, kakor da se hoče cesar utikati v notranje zadeve posameznih nemških držav — kar seveda nemškim partikula-ristom nikakor ni po volji.