ŠTEVILKA LETO Lil, 25. SEPTEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 6 Izredna seja Gasilske zveze ZSD Možna epidemija covid-19 bo razlog, da se bodo vsi odgovorni povezali Direktor podjetja TRO Sebastijan Suhovršnik nagrajenec GZS Zlati grb občine Nazarje Francu Podrižniku in BSH Hišnim aparatom 20-letna voznica osebnega vozila trčila v gasilski dom PGD Grušovlje Na World top model Slovenia 2020 zmagala Toja Skok iz Mozirja STRAN 9 STRAN 23 STRAN 27 Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Tednik $avIhjskctltvicte/iitboi . j Efllmi,i mosera Jljptuj Sstviiljsicp doiitie. Ob Mi< u Lik'.-. .. mrJ vsemi imeni meSSŠŠS bralci in bralke f ibišl i ime leta z^otnje Savlu jske dokna 2020. i vj Hi! i', l.:n i 2a I nit mesfta septembra 2020 so (po ¿iheccdricm vrstnem redupriimkovj Ni-ijih MiKdlinctZtilar lettnagala v tika )i;i I fhi m na m ¡¡;i atletskem mitingu v kuverti mestu med tefancmlci iz šinili driav. Na Poljskem si na 1 tKr m pritekla peto njfsM. iia ¿sikanj ti&fednta 1 ti kg 150 m I T.L-iil s n-najbnljii rtvulljl v shivuiitkimlfj razdalji. Nj I lrv:ti!n.'iii je; il.i tretja na lutl tn. Srpflto PisuLk |1 zasebni runiskovnl lll" .s lirupe. ki ie ¡¡.- SL"|mu Jnunuti)iCAN 2DZ0vKiin.uhi no^Ki ¡skunloíiS)za djcamLčno :ied<:inc EASEBtdt hvnjmir HM preje! UlIJE r.nl n Lnp 1 fl. üiyici | sk-1 ■ ti ^ k,, i ms p>... I ,n s k. i zbornica itLLi |L-£i!u IjJl/vadjS (Kxicüli brun isto priznanje v kategoriji i nov-jc. i j bi iv. gmitsii>IlllllD podpore. FnmcPniliiinlh Iz liukiLí ¡* |e pfdje I sliili b občine Nna2ruo sest rti sp«nalo veliko 7gu m i?sav infvinov. Tini i i?ven siuiheuega iasa nikoli ne oHrefe pomoti, tni.i Sikok ¡n M«/ir|-L ii- Zmagala ivi zaklluinl tnncfti I reviji enepi največjih modnih projektov v n.iii državi Worid top modri Slovenla £020. Uevern I nn ne odpravlja V Mortlc Carlo m.i niibotj |)iesLiien m t)i[vL¿ji dn^odek v svciu iqndehh^ Wrl it Tnp iliiikL Ii m se.iio potejjnvala za Zini LiHii": fvnjV vredno na^railo, ki |o podarja ena tofleil JSSJViitJ Ih n)i i nl!| S$en il M .gor n loiltl fflsnaj^meali Izpolnite spodnjo (¡tftsovnico ni jp dO torka, Septembra 2020, poiljitu na naslov Savinjske novi i. Smiln ■ ■■:.. ■ esta 2,3'iiio Mo^e. Mvd pravočasno prispelimi ]>lusuvnl«..... bomo ¡'¿Žrebal. dobitnika praktifne nagi-itde Natisnjenih ali kopiranih glasovnic ne upoštevamo! Za ime meseca septembra 2020 glasujem za 1 Moje ime in priimek: : Moj naslov: TetVGSM: VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo.Njivo 10. Mozirje, tel: 839-02-20 .....—"H * Na voijosrifii^am v naši ari ■ Sšjps rnuali, ki obratuje ponedeljek, sreda in petek od 7h do i^h, torek in četrtek od loh do tfth. Naročila veterinarskih storitev sprejemamo vsak dan od 7I1 do 8.30, sobota, nedelja m prazniki od do 8h. Dežurna tel. številka: 041 724 972. Za obisk in zaupanje se vam najlepše zahvaljujemo. Kolektiv Veterine Mozirje Pridružite se riam tudi na Facebooku 2 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Iz vsebine: Mozirje Predstavitev daljinskega ogrevanja na biomaso...... Tretja stran .....................8 Protikoronski ukrepi potrebni, zbujanje strahu nepotrebno Zgornjesavinjski zdravstveni dom Za predsednika sveta zavoda izvoljen Franci Miklavc...............................................11 Zimska turistična patrulja Lučam priznanje za izkazano dobrodošlico in okusne lokalne specialitete..............................11 Zelena shema slovenskega turizma Zlati znak destinaciji Solčavsko - Logarska dolina..................................11 Okrešelj Postavili temeljni kamen nove planinske postojanke............................... Gornji Grad Janko Zver in Pia Kolarič oživela del Proda...................................................... Zaradi naraščajočega števila okužb z novim ko-ronavirusom je vlada sklenila, da je odslej obvezno nositi zaščitne maske tudi na odprtih javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi. Nošenje mask je po novem ves čas pouka obvezno tudi za učence od 7 razreda dalje, dijake in študente. Tudi vzgojitelji v vrtcih in učitelji v razredih vseh stopenj morajo nositi maske. V pripravi je ukrep, da bo treba ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo vsem zaposlenim in obiskovalcem, poleg tega pa so v pripravi tudi ukrepi, povezani z delovanjem mestnega in medkrajevnega javnega prometa, trgovin, lekarn, pošt, bank in zdravstvenih ustanov. Opravljanje gostinske dejavnosti, pod kar se razume strežba hrane in pijače, je od ponedeljka dovoljeno od le od šestih zjutraj do pol enajstih zvečer. Po tem, ko smo v času razglašene epidemije večinoma brezpogojno sledili navodilom pristojnih organov in so se le nekateri posamezniki spraševali o njihovi smiselnosti, smo zdaj priča množič-nejšemu upiranju in čedalje glasnejšim razpravam o njihovi (ne)učinkovitosti. Prisotni so dvomi o dejanski nevarnosti virusa, oživele so teorije zarote, vse to pa so precej običajni odzivi v kriznih razmerah, pravijo strokovnjaki. Predstojnica centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani izr. prof. dr. Maja Rus Makovec je mnenja, da so omenjene reakcije povsem v skladu s tem, kako se ljudje odzivamo na stres, kako se prilagajamo omejitvam, kako vnašamo spremembe v življenje in kako se prilagajamo na nove, za nas ogrožajoče okoliščine: »Tudi pri akutni bolezni veliko ljudi zaradi strahu pred posledicami zbere svoje vire moči in nenadoma spremeni svoje vedenje, česar prej dolgo niso zmogli, ko pa je pri zdravljenju dosežen uspeh, spet pozabijo na strah in občutek ogroženosti in znova se začnejo kazati težnje, da bi se vedli po starih vzorcih.« »Trenutne razmere so negotove in nejasne, ne vemo, do kdaj bodo trajale, kako se bodo spreminjale, kaj nas čaka, kar prispeva k naraščanju an-ksioznosti. Anksioznosti, sploh dolgotrajni, se želimo ljudje izogniti oziroma jo zmanjšati, zato težimo k zmanjševanju resnosti stresnega položaja in povrnitvi k običajnemu delovanju,« pojasnjuje izr. prof. dr. Tina Kavčič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in dodaja: »Nikakor ne zanikam resnosti zdravstvenih razmer in priporočil zdravstvene stroke, je pa pri predstavitvi in izvajanju priporočil treba upoštevati to, da so dana jasno, brez nepotrebnega zbujanja strahu in anksioznosti, da jih ljudje lahko sprejmejo kot osebno smiselna in da so dolgotrajno vzdržna.« Se strinjam, nisem pa prepričan, če so enakega mnenja Kacin in ostali govorci na vsakodnevnih novinarskih konferencah. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 39, 25. september 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 39,25, september 20220 3 Tema tedna GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE SKLICALA IZREDNO SEJO Možna epidemija covid-19 bo razlog, da se bodo vsi odgovorni povezali V času, ko po svetu in Sloveniji po poletnem zatišju znova narašča število potrjenih okužb z novim koronavirusom, in ko so se v nam bližnji občini Braslovče spopadali z epidemiološkimi razmerami, je Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZ) v dvorani Doma kulture Nazarje organizirala posvet, vezan na aktualne raz- mi podelimo tudi nekaj dobrih praks.« Zbrane je pozdravil tudi Zuntar, ki je prepričan, da na možnost ponovne epidemije nismo optimalno pripravljeni, »dejstvo pa je, da se co-vidu-19 ne moremo povsem izogniti in tudi mi gasilci čutimo izredno odgovornost, da bomo znali, če bo treba, pravilno postopati.« Zbrani na posvetu o aktualnih razmerah glede bolezni covid-19 v dvorani Doma kulture Nazarje mere glede bolezni covid-19. V torek, 15. septembra, so se zbrali županji in župani naših občin ter ključni akterji ustanov in javnih služb, ki bi v primeru visokega števila okužb v dolini bile v prvi obrambni liniji ali pa najbolj izpostavljene okužbam. NAMEN SREČANJA PRIPRAVA ODGOVORNIH Izredno sejo sta v imenu zveze kot povezovalnega člena med vsemi službami in institucijami sklicala njena predsednik Janko Žuntar in poveljnik Miro Brezovnik. Kot je povedal Brezov- 31 potrjenih primerov okužbe s covid-19 so imeli v občini Braslovče ta torek, v mozirski in rečiški občini po dva. nik, ki je zbranim predstavil aktualne razmere glede bolezni covid-19 v Sloveniji, je namen srečanja, »da bomo v primeru potrebe znali odrea-girati pravilno in takoj. Da se bodo v primeru ponovne epidemije vse javne službe in organizacije znale učinkovito uskladiti in seveda, da z va- Da bi se organizacije in javne službe čimprej in učinkovito uskladile, je organizator posveta povabil številne goste, ki so spregovorili o potrebnem preventivnem delovanju, o potrebah, ki bi jih njihova organizacija v neugodnih razmerah izpostavila, o trenutnem stanju v dolini in njihovih organizacijah kot posledici novega koronavirusa. VIRANTOVA POZVALA ŽUPANE, DA NAJ POMAGAJO POISKATI PROSTOVOLJCE Po Sloveniji so se kot najbolj šibki v boju z boleznijo covid-19 izkazali domovi za ostarele. Ena izmed osrednjih govornic je bila zato direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant. Zbranih je izrazila veliko zaskrbljenost, kaj storiti, če koronavirus pride v njihovo ustanovo, saj spomladanske izkušnje drugih domov za starejše kažejo, da je širjenje okužbe tako med stanovalci kot zaposlenimi praktično nemogoče ustaviti, vsaj do neke mere, in posledično sledi veliko pomanjkanje osebja. Poudarila je, da je že v normalnih razmerah delo z oskrbovanci naporno, zagotavlja- Direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant je izrazila veliko zaskrbljenost, kaj storiti, če koronavirus pride v njihovo ustanovo. nje 24-urne oskrbe z minimalnim številom zaposlenih pa sploh ni mogoče. Zato je odločno nagovorila županji in župane in jih pozvala, da v prvi vrsti pomagajo s čimprejšnjim naborom konkretnih oseb, ki bodo v primeru potrebe takoj na voljo za delo v njihovem domu starejših, tako medicinsko usposobljenega kadra kot podpornega osebja. Predvsem župane vidi kot močne zaveznike, ki bodo lahko priskočili na pomoč tudi v moralnem smislu. Seveda pa se morajo za sodelovanje uskladiti čimprej. Barbara Virant: »Že v normalnih razmerah je delo z oskrbovanci naporno, zagotavljanje 24-urne oskrbe z minimalnim številom zaposlenih pa sploh ni mogoče.« PREVENTIVNO RAVNANJE JE DOBRA PRAKSA Virantovo je pri njeni prošnji županom, zdravstvenemu osebju in gasilcem, da je treba vzpostaviti seznam oseb, odločno podprl direktor Doma starejših občanov Ljutomer mag. To-mislav Nemec. Za njim in njegovimi sodelavci je težka izkušnja, ki jih je zaznamovala za dolgo časa in v kateri niso imeli prave podpore niti s strani države niti lokalne skupnosti. Zato je to, da so se v Nazarjah že v okviru preventive zbrali vsi deležniki, ki lahko na različne načine pomagajo, pravi primer dobre prakse. Predstavil je izkušnjo njihovega doma starejših, ko so se spopadali z visokim naraščanjem okužb, županom pa je položil na srce, da naj se O 4 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Tema tedna dogovorijo tudi glede tega, kam namestiti zaposlene, ki se zaradi tveganja okužbe ne morejo vrniti domov. Zanje je treba organizirati prehrano, skratka poskrbeti za vse njihove osnovne potrebe. Poudaril je, da se ne sme stigmatizirati zaposlenih v domu, župani morajo podajati pozitivne informacije, osebje je treba podpirati, saj imajo takrat psihološko zelo naporno situacijo. VSI ODGOVORNI V DOLINI ZAGOTOVILI PODPORO IN POMOČ Na seji so zbrane nagovorili še vsi drugi povabljeni gostje. Pomoč Barbara Virant, direktorica Centra starejših Gornji Grad: »V naši ustanovi na srečo še ni bilo primera okužbe, upoštevamo vsa navodila NIJZ in pristojnega ministrstva, hkrati smo pripravili krizni načrt. Dejstvo pa je, da je treba v primeru okužbe ukrepati takoj, takrat ni čas za branje papirjev in iskanje rešitev. Zato sem tukaj danes, da vas vse, ki ste ključni pri tem na vašem področju, lepo prosim, da sami razmislite, kje ste vi močni, kje nam lahko pomagate. Kar ml vidimo, je želja po sodelovanju z vami predvsem v tem, da imamo v primeru okužb v našem domu že vnaprej pripravljen nabor oseb, ki bi bile pripravljene pomagati. Z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Nazarje smo se že pogovarjali o tem, kdo bi bilo tisto medicinsko osebje, ki bi nam ga zdravstveni dom posodil. Bili so že tudi pri nas na potrebnem izobraževanju. Pomembno bo tudi podporno osebje, torej osebe, ki bodo čistile prostore, pomagale razkuževati, ki bodo pomagale zagotavljati osnovne storitve ... Hkrati računam na vašo trdno podporo, tudi glede medijske izpostavljenosti, ki je zelo naporna, tako se je že izkazalo drugje. Prosim za korektno sodelovanje, srčno pa upam, da naše sodelovanje ostane samo pri pogovorih.« Mag. Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer: »Veseli me, da v Zgornji Savinjski dolini razmišljate preventivno in delujete kot urejena skupnost, kjer ni politične usmeritve. Polagam vam na srce, epidemija covid-19 je razlog, da se res močno povežete, da delujete usklajeno. Kar se tiče same izkušnje, ki jo imamo zaposleni v našem domu starejših občanov, lahko rečem le, da pri covid-19 beseda preventiva ni prazna beseda. Zdi se mi pomembno, da skupnost komunicira na vse ravneh, da osveščate občane, šole, skratka vse. Ker sedaj je še čas, ko lahko zadevo ustavljate, zmanjšujete nevarnost, ker ko se enkrat začne ples s covid-19, ni več časa za osveščanje. Sprejeti je treba maske, distan-co, razkuževanje rok, tukaj ni junakov, tukaj smo samo ljudje.« pri zbiranju potrebnega osebja sta obljubili tako direktorica Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog kot sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline Ilka Kramer Marolt, prav tako Janko Zuntar. Vsi seveda v okviru zmožnosti svojih zaposlenih in prostovoljcev. Svojo pripravljenost za sodelovanje in pomoč so potrdili tudi županji in župani vseh zgornjesavinj-skih občin. Njim pa je vso podporo pri pripravi različnih dokumentov in načrtov za ravnanje občin ob možni ponovni epidemiji ponudila Vesna Slamnik iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Svoje videnje situacije so podali tudi drugi gostje in nekateri poveljniki zgornjesavinjskih štabov Civilne zaščite ter predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz naše doline. O možni psihološki podpori občanom in o delu zaposlenih v mo-zirski enoti Centra za socialno delo Savinjsko-Saleška je spregovorila pomočnica direktorice Marja- Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline: »Vsi, tudi gasilci smo bili udeleženi v spomladanski epidemiji bolezni covid-19, zato čutim odgovornost do naše skupnosti in zato je tudi padla odločitev, da skličemo izredno sejo ter nanjo povabimo kompetentne in odgovorne sogovornike. Dejstvo pa je, da se covidu-19 ne moremo povsem izogniti in tudi mi gasilci čutimo izredno odgovornost, da bomo znali, če bo treba, pravilno postopati.« Tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Božena Herzog je obljubila pomoč centru starejših. na Veršnik Fale. O tem, kako poteka psihološka pomoč psihologov in psihološka podpora zaupnikov, pa je razložila dr. Andreja Lavrič iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Tekst Tatiana Golob, foto: Roman Mežnar Sodelujoči na izredni seji: Vodja za usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč dr. Andreja Lavrič, pomočnica direktorice CSD Savinjsko-Saleška, Enota Mozirje, Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant, direktor Doma starejših občanov Ljutomer mag. Tomislav Nemec, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog, Vesna Slamnik iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, ravnateljica OS Gornji Grad mag. Branka Nerad, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, poveljnik Savinjsko-šaleške regije Boris Lambizer, predsedniki in poveljniki gasilskih zvez Zalec, Saleške doline in Prebold. Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 5 Intervju NAGRAJENEC GZS SEBASTIJAN SUHOVRŠNIK, DIREKTOR PODJETJA TRO - REZALNA ORODJA, D.O.O. »Etično in moralno poslovanje družbe pred kratkoročno dobičkonosnostjo« Direktor Sebastijan Suhovršnik je prejemnik letošnje nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. (Foto: osebni arhiv) Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je 15. septembra podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Sebastijan Suhovršnik, direktor TRO - rezalna orodja iz Prevalj, ki vodi družbo od leta 2013. Podjetje danes sodi med največje evropske proizvajalce industrijskih nožev in rezkarjev za miniaturni spoj. Podjetje, ki je v 100-odstotnem lastništvu avstrijske družbe CN Industrie-Werkzeug, je prepoznavno predvsem pri proizvajalcih strojev za recikliranje in predelavo različnih surovin. Izvažajo v 54 držav, skoraj polovica proizvodov je namenjena kupcem v Avstriji, Nemčiji in ZDA. Začetki družbe, ki je imela v letu 2018 147 zaposlenih in ustvarila 13,4 mio evrov prihodkov, od tega 90,8 odstotka na tujih trgih, segajo v leto 1926, ko se je na Prevaljah pričela proizvodnja pil. - Kot prejemnika nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke smo vas k intervjuju povabili tudi zato, ker ste odraščali v naši dolini, natančneje v Mozirju. Kakšni spomini vas vežejo na ta čas? V Savinjski dolini, v Mozirju, sem preživel najlepša leta in me seveda nanjo vežejo najlepši spomini. Ker sem se v življenju že večkrat selil, sem ob vprašanju, kam spadam, potreboval res malo premisleka, a na koncu je povsem jasno, da sem Savinjčan. Tu imam tudi družino in tiste najiskrenejše prijatelje. - Danes ste izjemno uspešen poslovnež, delujete v podjetju, ki je izrazito izvozno usmerjeno. S tem so povezana številna službena potovanja širom sveta. Se v rodne kraje še vračate, vas kaj še posebej veže na Zgornjo Savinjsko dolino? Zal se v Zgornjo Savinjsko dolino vračam poredko in bi si želel precej bolj pogostih srečanj z družino in prijatelji na Podvrhu v Mozirju. Zelo pogrešam naša sedaj že »veteranska« nogometna srečanja, kjer se srečam s svojimi prijatelji, a dejstvo je, da živim v Celju in delam v Prevaljah, torej na drugem koncu Slovenije. Ta dejstva botrujejo temu, da se žal vidimo bolj po redko. Verjamem pa, da smo kljub temu še vedno dobri prijatelji. - Na začetku vaše karierne poti ste službovali v podjetju BSH Hišnih aparatih v Nazarjah. Kaj vam je dalo to obdobje in kako vas je nato pot ponesla na Koroško v podjetje TRO? V BSH sem delal skoraj 17 let in takšno vrhunsko globalno podjetje ti da izredno veliko na poslovni poti, saj omogoča veliko formalnih izobraževanj in nabiranj izkušenj od izkušenejših so- »Smo del trajnostnega razvoja, saj naši noži reciklirajo vse vrste odpadkov - plastiko, kovino, gumo, steklo, celulozo, papir, les, ribiške mreže.« delavcev. Izkušnje pridobljene od oseb, ki so izjemne na svojem področju dela, so še pomembnejše od tistih pridobljenih v formalni izobrazbi. Pot me je sicer iz BSH najprej ponesla v Velenje, kjer sem šest let delal v skupini Fori in si pridobil še drugačne dragocene izkušnje, predvsem na področju komerciale. Leta 2013 pa sem odšel na Koroško v TRO. Podjetje takrat ni bilo v zavidljivem stanju, a je imelo velik potencial in uspelo nam ga je izkoristiti. - Poudarjate pomen vseživljenjskega učenja kot pot do izjemnih idej. Bi lahko rekli, da ste najpomembnejša znanja pridobili na poslovni poti? Tu ne mislim samo na formalno učenje v šoli, ampak imam v mislih šolo življenja. V osnovni in srednji šoli sem sicer imel lep uspeh, a nisem izstopal, vse do višje šole, ki sem jo opravljal ob delu in jo opravil nadpovprečno dobro, bil sem študent leta. V življenju sem se veliko selil, živel tudi v Nemčiji in na različnih koncih Slovenije in tako spreminjal življenjsko okolje, kar me je zagotovo zaznamovalo. »Prodajamo v kar 54 držav po vsem svetu, a trenutno sta najpomembnejše tržišče zahodna Evropa in ZDA.« Zelo rad delam z ljudmi, spoznavam nove in morda je to posledica te poti, ki sem jo prehodil do sedaj. Za podjetnike in managerje je včasih sicer veljalo, da so se sami prikopali do kom-petenc in modrosti, vendar pa že dolgo vemo, da se znanje prenaša vse življenje, da se za svojo pot lahko zahvalimo nekaterim učiteljem in mentorjem, ki so na nas odločilno vplivali. - Delovali ste v več podjetjih in pri tem spoznavali različna področja dela. Katero področje dela vam predstavlja največji izziv? Po šolanju in med šolanjem sem vseskozi deloval v proizvodnih podjetjih. Od večjih multi-nacionalk do srednje velikih podjetij v Sloveniji. Dela sem opravljal v skoraj vseh procesih -razvoj, kakovost, prodaja. Vedno je bila in je še moja želja delo v komerciali oziroma prodaji in pa vodenje celotnega podjetja, kot to počnem zadnjih sedem let. Direktor mora največji poudarek dajati prav prodaji oziroma pridobivanju novih poslov. Pridobivanje posla mi prestavlja izziv in največji užitek hkrati. Ob nastopu in v prvih letih je bilo v TRO treba vložiti veliko energije v spremembo organizacijske kulture in usmerjenost v rezultate. Potrebovali smo zagon in rast prihodkov, da smo se lahko preoblikovali v sodobno evropsko podjetje. V sedanjem podjetju tudi osebnostno rastem in sem, predvsem na področju vodenja, zagotovo naredil največji napredek. Odgovornost za skoraj 180 zaposlenih v Sloveniji in v Srbiji je velika in temu primerno se je treba truditi postati boljši in vrednejši vodja. - Na katere spremembe in inovacije v podjetju TRO ste najbolj ponosni? Ni mi znano, da bi kdo v naši branži proizvodnje nožev že uporabil sodobno tehnologijo 3D 6 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Intervju tiskanja za tiskanje telesa noža. Z uporabo tehnologije selektivnega laserskega taljenja (SLM) smo izkoristili potencial tehnologije, saj je izredno racionalna, sploh v primerih izdelkov, ki so maloserijski ali unikatni. Ta tehnika ima namreč prednosti pri manjših serijah in manjših izdelkih. Trenutno je sicer ne moremo množično uporabljati, imamo pa znanje in izkušnje, ki nam bodo v podporo pri podobnih projektih v bodoče. Najbolj ponosen pa sem predvsem na avtomatiziran in robotiziran proces za izdelavo večjih količin nožev. Robot, ki sam poslužuje dva stroja in je opremljen tako, da si sam zamenja orodja, je velik napredek v našem proizvodnem procesu. Ta napredna sprememba pomembno prispeva k produktivnosti proizvodnje in dodani vrednosti na zaposlenega. - Proizvodnjo ste v celoti posodobili, avtomatizirali in deloma tudi robotizirali, kljub temu, kot pravite, da je vaša dejavnost zelo omejena glede avtomatizacije in robotizacije? Res smo veliko truda in pretežni del investicij namenili posodobitvi strojnega parka in naprednim tehnologijam. Zal pa je naša dejavnost zelo omejena glede avtomatizacije in robotizacije. Investicije se lahko povrnejo samo ob zadostni količini izdelkov. Na žalost ali pa po drugi strani na srečo je naš proizvodni asortima zelo raznolik in ga je težko avtomatizirati. Tako bo pri nas še vedno velik delež izdelkov zahteval strokovnjake, ki so usposobljeni delati na stroju samostojno in potrebujejo specifična znanja. V bližnji in tudi srednjeročni prihodnosti po mojem tega dela ne bodo mogli nadomestiti roboti. - Veliko slišimo o digitalizaciji podjetij, se je poslužujete tudi v vaših delovnih procesih? Pripravljamo digitalno strategijo, ki bo zajela vse procese, ki se odvijajo v podjetju. Izboljšalo se bo planiranje proizvodnje, na voljo bo več podatkov in na voljo bodo bistveno hitreje, kar bomo lahko uporabili za bolj učinkovito delo v »Odgovornost za skoraj 180 zaposlenih v Sloveniji in v Srbiji je velika in temu primerno se je treba truditi postati boljši in vrednejši vodja.« proizvodnji in v večje zadovoljstvo končnih odjemalcev. Ti bodo namreč hitreje prišli do izdelkov oziroma do podatkov, v kateri fazi se nahajajo njihovi naročeni izdelki. - Trg dela se sooča s pomanjkanjem strokovnega kadra. Kako to področje rešujete pri vas in kako skrbite za motiviranost ter razvoj že obstoječih kadrov? To je res v zadnjem času poseben izziv. Prednost dajemo internemu kadrovanju, pri katerem upoštevamo želje in ambicije zaposlenih ter posledično omogočamo karierni razvoj s prehodi z enega delovnega mesta na drugega. Izbiranje novih zaposlenih poteka načeloma v več krogih »Direktor mora največji poudarek dajati prav prodaji oziroma pridobivanju novih poslov. Pridobivanje posla mi prestavlja izziv in največji užitek hkrati.« strukturiranih razgovorov s kandidati. Končna odločitev pri izbiri kadrov je sestavljena iz analize strokovnega znanja in izkušenj ter osebnostnih lastnosti. Sicer pa s stalnim izobraževanjem zaposlenih povečujemo strokovno usposobljenost in motiviranost, z mentorstvi skrbimo za interni prenos znanj tako pri razvoju ključnih zaposlenih in naslednikov kot tudi pri uvajanju novih sodelavcev. Z načrtnim štipendiranjem želimo pritegniti in pridobiti bodoče ambiciozne in perspektivne nove sodelavce. Sodelujemo s srednjimi in višjimi šolami ter že v času šolanja in študija omogočamo izvajanje obveznih praks. - Vsako leto pripravite strateško konferenco prodaje, ki ji sledi strateška konferenca podjetja. Ali ta prispeva tudi k boljši komunikaciji v podjetju? Kako pomembna je ta nasploh za uspeh družbe? Dobri komunikaciji v podjetju na vseh ravneh dajemo poseben poudarek. Uspešna komunikacija je pomembna pri vseh človekovih dejavnostih, še posebej pa na delovnem mestu. Letna strateška konferenca je izrednega pomena, saj izpostavimo pomen kulture ene, enotne ekipe. O vseh poslovnih temah se pogovarjamo odprto, konstruktivno in z resnično željo po skupnem uspehu. Končni namen je, da s konference odidemo poenoteni glede glavnih ciljev in tako zagotovimo uspeh podjetja. Na konferenci želimo izpostaviti širšo sliko posla, pri čemer pa cilje posameznih oddelkov podredimo glavnim skupnim ciljem. - Poudarjate, da ima etično in moralno poslovanje prednost pred kratkoročno dobičkonosnostjo. Kako se takšno poslovanje konkretno izraža v vašem podjetju? Pri etičnem poslovanju imam v mislih predvsem odločitve lastnika in vodstva podjetja. Denimo, velik delež dobička smo razdelili med zaposlene. V letu 2019 smo izplačali regres v višini 1.200 EUR in božičnico v znesku 800 EUR, torej skupaj 2.000 EUR na zaposlenega. V slovenskem merilu je znesek zelo visok, z zornega kota, kolikšen delež dobička predstavlja izplača- na vsota, pa je to najbrž največ v Sloveniji. Zaposlenim smo s tem želeli pokazati hvaležnost za pretekle rezultate in vliti energije za naše prihodnje izzive. - Sodite med največje evropske proizvajalce industrijskih nožev in rezkarjev za miniaturni spoj. Kakšni so načrti in strategija za naprej? Prodajamo v kar 54 držav po vsem svetu, a trenutno sta najpomembnejše tržišče zahodna Evropa in ZDA. Zelja, ki je podprta tudi z ustrezno strategijo, je nadaljevati zdravo rast podjetja. V naslednjih treh letih želimo prihodke povečati za 30 odstotkov ter tudi povečati delež v nekaterih državah, kjer sicer že delamo, a je delež prodaje relativno majhen glede na ocenjeni potencial države; to so Skandinavija, Španija in Velika Britanija. Trenutno je v ospredju tudi Afrika. V letu 2019 smo obiskali prve kupce na tej celini in neverjetno hitro pridobili prva naročila in jih tudi že uspešno realizirali. Sedaj prodajmo v Južnoafriško republiko, Etiopijo in Ugando. Prihodki z njimi kontinuirano rastejo. »V BSH sem delal skoraj 17 let in takšno vrhunsko globalno podjetje ti da izredno veliko na poslovni poti, saj omogoča veliko formalnih izobraževanj in nabiranj izkušenj od izkušenejših sodelavcev.« Sicer pa že sedaj pri nožih pokrivamo zelo različne industrije, prisotni smo v kovinsko predelovalni industriji, predelavi plastike, lesa, embalaže in drugod. Najpomembnejša industrija za nas pa je reciklažna industrija. Smo del traj-nostnega razvoja, saj naši noži reciklirajo vse vrste odpadkov - plastiko, kovino, gumo, steklo, celulozo, papir, les, ribiške mreže. - S kakšni občutki ste prevzeli eno najpre-stižnejših nagrad v gospodarstvu, nagrado GZS za izjemnega gospodarske in podjetniške dosežke? Na nagrado sem zelo ponosen, jo pa vsekakor delim s celotno ekipo, saj se zavedam, da brez dobre ekipe in vseh zaposlenih ni moč dosegati dobrih rezultatov. Lastnik podjetja g. Pipan Boris nas z dolgoročno vizijo in vsakodnevno podporo spodbuja in motivira. Torej je to nagrada za vse nas v podjetju TRO za preteklo delo in hkrati tudi obveza za naprej. Vesel sem in se ob tej priložnosti zahvaljujem, da so ljudje izven podjetja, torej v okviru Koroške gospodarske zbornice, prepoznali naš trud in rezultate, pa tudi krovni GZS, ki je na koncu sprejela odločitev, da si to nagrado tudi zaslužimo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 7 Gospodarstvo SEJA UPRAVNEGA ODBORA SAVINJSKO-SALESKE GOSPODARSKE ZBORNICE Obdobje po epidemiji velika priložnost za ambiciozne Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se 10. septembra na 10. redni seji v velenjski vili Bianca seznanili z iniciativo Nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0. Iniciativo je predstavil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup in pri tem poudaril, da obdobje po epidemiji covid-19 prinaša veliko priložnosti za ambiciozna podjetja z izdelanimi razvojnimi projekti. VIROV ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV VELIKO Na drugi strani ima veliko razvojnih načrtov tudi država, državljani pa imajo svoje potrebe. Virov za financiranje različnih projektov je so- Boštjan Gorjup: »Predvsem od nas samih je odvisno, ali bomo znali izkoristiti to zgodovinsko priložnost.« razmerno veliko, podkrepljeni so s finančnimi sredstvi, ki jih je v ta namen zagotovila Evropska unija, zato je predvsem od nas samih odvisno, ali bomo znali izkoristiti to zgodovinsko priložnost. Upravni odbor je na zadnji seji gostil predsednika GZS Boštjana Gorjupa. ŠEST FOKUSNIH PODROČIJ V GZS so nabor potrebnih ukrepov za nov gospodarski zagon Slovenije razvrstili v šest foku-snih področij: ukrepi za dvig domače potrošnje, ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov, vlaganja v digitalizacijo, vlaganja v raziskave in razvoj ter pametno specializacijo, okoljske naložbe in naložbe na področju kmetijstva ter samooskrbe s hrano. ENERGETSKA SANACIJA POMEMBNA ZA DVIG POTROŠNJE Pri ukrepih za dvig domače potrošnje v GZS izpostavljajo predvsem energetsko sanacijo objektov, uporabo varčnejših tehnologij in investicije na področju zdravstva in šolstva. Med ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov omenjajo cestni program, posodobitev železnic, ko- munalno infrastrukturo, energetiko, urejanje vodotokov in investicije na področju komunikacijske tehnologije. V SAŠA REGIJI PRIORITETA NOVA DELOVNA MESTA V interesu gospodarstva je, da država v čim večji meri podpre razvojne projekte, ki bodo prinesli nova delovna mesta, zato regijske gospodarske zbornice, v SAŠA regiji je to SŠGZ, v tem času izvajajo identifikacijo večjih projektov, ki ustrezajo navedenim kriterijem. V naši regiji je to še toliko bolj pomembno, ker bomo v fazi tranzicije premogovne regije, ki je pred vrati, potrebovali nova delovna mesta, s katerimi bomo nadomestili delovna mesta, ki bodo ugašala v premogovništvu. Nastasja Kotnik, foto: Tjaša Molek PREDSTAVITEV DALJINSKEGA OGREVANJA NA BIOMASO V MOZIRJU V fazi izgradnje se lahko uporabniki na toplovod priključijo brezplačno V Mozirju so pripravili predstavitev širitve daljinskega sistema na biomaso na Savinjski in Praprotnikovi ulici. O projektu, ki bo zaključen predvidoma do konca septembra, sta spregovorila predstavnika izvajalca Ekoen iz Luč in družbe Petrol Ljubljana, ki je stoodstotna lastnica omenjenega podjetja, Blaž Šmerc in mag. Zoran Gračner. UREDITEV TOPLOTNE POSTAJE IN VZDRŽEVANJE Gračner je dejal, da je Petrol pridobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo toplovodnega omrežja v Mozirju in nepovratna sredstva od ministrstva za infrastrukturo. Omrežje je v fazi izgradnje in se nanj lahko uporabniki priključijo brezplačno. Petrol bo uporabnikom prav tako brezplačno uredil toplotno postajo in se zavezal, da jo bo vzdrževal. Obenem bo jamčil za zanesljivo dobavo toplotne energije iz obnovljivih virov. ZNIŽANJE STROŠKOV OGREVANJA DO TRIDESET ODSTOTKOV S priključitvijo objektov na sistem bi si uporabniki znižali stroške ogrevanja do tride- set odstotkov. Povsod tam, kjer imajo kotlovnico že dotrajano, bi se izognili njeni obnovi. Med potencialnimi uporabniki se je porajalo vprašanje, kaj bo z obstoječimi kotlovnicami. Šmerc jim je zagotovil, da bodo te še vedno ostale ali pa bodo dobile kak drug namen. Seveda, v kolikor bi se uporabniki za to odločili. Na dogodku je bilo v skladu s priporočili vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje poskrbljeno za vse varnostne ukrepe in varnost tako udeležencev kot organizatorja. Tekst in foto: Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Iz občin OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Zlati grb občine Francu Podrižniku in družbi BSH Hišni aparati Nazarje Ob občinskem prazniku so v petek, 18. septembra, v Nazarjah pripravili osrednjo slovesnost. Dogodka, ki je bil pripravljen v skladu z določili vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so se udeležili le vabljeni goste in dobitniki priznanj. Te je po pregledu dela občine izročil župan Matej Pečov-nik ob asistenci podžupana Bojana Štruklja. Zlata grba občine sta prejela Franc Podrižnik in podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Podelili so še srebrni in bronasti grb občine ter sedem županovih priznanj. Prejemniki priznanj občine Nazarje ZLATI GRB občine je prejela družba BSH Hišni aparati Nazarje, ki že pet desetletij s svojimi proizvodi lajša delo in izboljšuje kakovost življenja posameznikov. Zaposlujejo več kot tisoč delavcev iz različnih krajev naše doline in širše. Zelo dobro sodelujejo z nazarsko občino, kar se odraža v številnih skupnih projektih, kot so urejanje infrastrukture. So tudi donatorji številnim društvom in organizacijam. Prejel ga je tudi Franc Podrižnik iz Kokarij, ki je s svojim delom, prisotnostjo in idejami pomembno prispeval k razvoju kokarske krajevne skupnosti in njeni prepoznavnosti. Kot tabornik in čebelar pa je varuh narave v pravem pomenu besede. SREBRNI GRB občine je pripadel Urbanu Goltniku iz Nazarij. Udeleženec specialne olimpijade 2019 se je domov vrnil s četrtim mestom in srebrno medaljo v štafeti 4x100 metrov mešano, kjer je plaval prsno. S plavanjem je osvojil tudi številna druga visoka mesta tako v Sloveniji kot v tujini. Za dosežene rezultate je prejel priznanje tako Paraolimpijskega kot Olimpijskega komiteja Slovenije in velenjske športne zveze. BRONASTI GRB občine je prejela Melita Mikek iz Šmartnega ob Dreti, ki je bila kot gonilna sila in vodja vrtca v domačem kraju pobudnica številnih prireditev, ki so povezale generacije. Sodelovala je s številnim društvi pri pripravi programa in razstav ter bila prisotna na številnih akcijah v domačem kraju. ŽUPANOVO PRIZNANJE so prejeli Aljaž Vrtačnik, Ljubica Vertot, Janja Kokovnik in Marija Korenjak za šivanje zaščitnih mask, ki so jih v času razglašene epidemije doni-rali občini; Matija Vučina in Primož Jelšnik za prostovoljno pomoč in dostavo toplih obrokov občanom v tistem obdobju ter Amadej Kolenc za zlato priznanje na 14. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik. Prejemniki priznanj nazarske občine z županom Matejem Pečovnikom (tretji z desne spredaj) in podžupanom Bojanom Štrukljem (prvi z leve zadaj) KLJUB EPIDEMIJI IZPELJALI ŠTEVILNE PROJEKTE Pri predstavitvi dela v preteklem obdobju je Pečovnik poudaril, da so kljub epidemiji, ki je za nekaj časa ohromila njihovo delovanje, uspeli izpeljati številne aktivnosti in svojemu namenu predati nekatere pridobitve. V tem obdobju so dokazali, da znajo stopiti skupaj in pomagati pomoči potrebnim. Sicer pa so obnovili ceste na Prihovi, v Šmartnem ob Dreti, Pustem Polju in Dobletini, pri na-zarski osnovni šoli so izvedli rekonstrukcijo avtobusnega postajališča, v Pustem Polju so obnovili vodovodno omrežje. Do konca septembra bo v Dobletini zaključena rekonstrukcija še ene ceste. V Kokarjah in Lačji vasi sta obnovljena mostova, zgradili so kanalizacijsko omrežje na Samostanskem hribu in delu Dobletine. V podružnični osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti so obnovili sanitarije, v nazar-ski športni dvorani pa so zamenjali pod in luči. SODELOVALI BODO TUDI PRI SKUPNIH PROJEKTIH V skupnih projektih z ostalimi občinami bodo sodelovali pri iz- gradnji čistilne naprave v Mozirju, obnavljali bodo vodovod Letošč. Tečejo tudi aktivnosti z urejanjem dokumentacije za gradnjo prizidka k nazarskemu zdravstvenemu domu. Vsega tega po Pečovnikovem mnenju ne bi bilo mogoče brez ljudi, ki v občini živijo in svoja znanja in interese delijo za dobrobit boljšega življenja v skupnosti. TRDO DELO PREPOZNAVNO IN NAGRAJENO Dogodek so s kulturnim programom obogatili učenci nazarske glasbene šole. V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil Matija Petrin, eden od direktorjev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, odgovoren za tehnično področje. Vesel je, da so ljudje spoznali njihova prizadevanja in trud, ki presega neka normalna merila. »To je dokaz, da je trdo delo nekaj več in tudi nagrajeno ter prepoznavno. Nekateri hodimo v občino Nazarje v službo, dobitniki pa za občino živijo in dajejo nekaj več, da bo v prihodnosti ta lahko še bolj prepoznavna in cenjena,« je med drugim povedal. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 9 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo MRAZEKOV POHOD Kljub manjši udeležbi deseti pohod uspel Člani bočke krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline so organizirali deseti Mrazekov pohod v Bočke grabne. Zaradi spremembe termina pohoda, ki je bil običajno izveden maja, je bila udeležba skromnejša. OD SPOMENIKA DO BOČKIH GRABNOV Pohodniki so se zbrali pri spomeniku padlim krajanom Bočne v 1. svetovni vojni in borcem NOB ter žrtvam okupatorjevega nasilja med drugo svetovno vojno. Najprej so se ustavili na pokopališču. Tam so prižgali svečo in položili cvetje na grob, kjer sta pokopana Ivan Žmavc - Mra-zek in njegov sin Franc ter še devet neznanih borcev. Pot jih je naprej vodila do nekdanje bolnice v Bočkih grabnih, kjer so pripravili krajši kulturni program. Govorniki so bili predsednik bočke organizacije ZZB NOB Jože Rop, predse- dnik ZZB NOB Zgornje Savinjske doline Jože Rakun in Janez Štiglic kot nekdanji krajan Bočne. PRVI PARTIZAN Ivan Žmavc - Mrazek je bil prvi organizator upora proti okupatorju v Zadrečki dolini. Nemci so ga zato prišli aretirat, a ga gestapo ni našel doma. Ko so vdrli v hišo, jim je njegov štirinajstletni sin ušel skozi okno in obvestil očeta, da ni šel domov. Odtlej je Ivan deloval v ilegali, nagovarjal je sokrajane k uporu proti okupatorju in izvedel nekaj samostojnih akcij. Nemci so porušili njegov dom, izselili družino, le sinu Franč-ku je uspelo, da se je pridružil očetu. Aprila 1943 je Mrazek naletel na zasedo in v boju umrl. Štefka Sem, foto: Jani Tevž Kljub manjšemu številu pohodnikov se tradicija Mrazekovega pohoda ni prekinila. SLAVNOSTNA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE V Častni občan občine postal Ciril Cesar, po rodu iz Mozirja V petek, 18. septembra, je v velenjskem domu kulture potekala slavnostna podelitev priznanj mestne občine. Častni občan je postal Ciril Cesar, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) pa je prejela plaketo Mestne občine Velenje. KOLOVRAT PRI MOZIRJU Pobuda občanov za ureditev ceste Prebivalci spodnjega Kolovrata v Ljubiji so na Občino Mozirje naslovili prošnjo za ureditev makadamske občinske ceste, ki pelje do njihovih prebivališč. Želijo si, da bi se dokončala postopek odmere in kategorizacija ceste ter se potem začelo redno vzdrževanje ceste s strani občine. Župan Ivan Suhoveršnik in Jaka Vačov-nik z občinske uprave sta povedala, da je občina pripravljena urediti odmero ceste, če v brezplačni prenos dobi zemljišča. Prevzela bo vse stroške geometra in odmere. Ker pa nekateri lastniki ne dovolijo odmere zemljišč in ne dajo potrebnih soglasij, ureditev ceste za enkrat ni možna. Da bi se to uredilo, sta apelirala na prebivalce, da se sami dogovorijo z lastniki, ki ne dovolijo odmere zemljišč. Za omenjeno cesto po besedah župana občina vsako leto da pesek, da se cesta uredi. ŠMS VISOKO PRIZNANJE ZA BOGAT KIPARSKI IN OBLIKOVALSKI OPUS Družinske korenine akademskega kiparja in industrijskega oblikovalca segajo v Zgornjo Savinjsko dolino. Rojen je bil namreč v Mozirju leta 1923 v družini, v kateri je bilo oblikovanje že tradicija. Visoko priznanje je prejel za uspešno delovanje na področju kiparstva ter pomemben prispevek k prepoznavnemu industrijskemu oblikovanju. Veliko je prispeval k razvoju podjetja Gorenje, med drugim je ustanovil oddelek za projektiranje in oblikovanje. Po upokojitvi se je posvetil oblikovanju in kiparstvu v steklu, ustvaril je več javnih spomenikov. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Po prvotnem sklepu bi morale biti volitve - šeste po vrsti - v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije letos maja. Zaradi razglasitve epidemije je bil sklep razveljavljen. Ker bi jim mandat potekel konec junija, je državni zbor v Zakonu o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane podaljšal mandat organom zbornice do 1. novembra. Upravni odbor zbornice je 29. maja sprejel nov sklep o razpisu volitev v svet zbornice in v svete območnih enot zbornice. Ta mesec so potekli roki za vlaganje kandi- USPEŠNIH TER POVEZOVALNIH 40 LET SŠGZ Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, osrednja institucija gospodarstva na območju SAŠA regije, je za uspešno 40-letno delovanje na področju gospodarstva in spodbujanje povezovanja med gospodarskimi subjekti prejela plaketo MO Velenje. V obrazložitvi nagrade je zapisano, da je poslanstvo zbornice poleg povezovanja tudi vzpostavljanje komunikacije med gospodarskimi subjekti ter širšim družbenim okoljem z namenom povečevanja konkurenčnosti članov in zagotavljanja ugodnejših pogojev za poslovanje in izvajanje njihove družbene odgovornosti. Nagrado je prevzel predsednik SŠGZ Tomaž Korošec. Tatiana Golob datur. Volilni upravičenci (člani zbornice z volilno pravico v skupini fizičnih oseb) bodo svoj glas lahko oddali v nedeljo, 4. oktobra, od 7. do 19. ure na volišču, za katerega bodo dobili vabilo, ali na predčasnem glasovanju 30. septembra od 9. do 17. ure na sedežu volilne komisije volilne enote. V skupini pravnih oseb bodo v sredo, 30. septembra, od 9. do 17. ure svoj glas v imenu pravne osebe, članice, oddali njihovi pooblaščeni predstavniki - elektorji. Marija Lebar KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Volitve v organe zbornice 4. oktobra 10 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo ZIMSKA TURISTIČNA PATRULJA 2020 Lučam priznanje za dobrodošlico in okusne lokalne specialitete V sklopu športno-rekreativne prireditve Športni svet so na Vrhniki podelili priznanja občinam, ki so sodelovale v projektu zimske Turistične patrulje. Občina Luče je po oceni tujih turistov prejela priznanje za izkazano dobrodošlico in okusne lokalne specialitete ter osvojila prvo mesto v kategoriji turistom najprijaznejša obči- Občina Luče je osvojila prvo mesto v kategoriji turistom najprijaznejša občina po izboru bralcev revije Svet24. JAVNI ZAVOD ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Za predsednika sveta zavoda izvoljen Franci Miklavc Na septembrski seji sveta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so člani za predsednika potrdili Franca Miklavca, ki v svetu zastopa zavarovance. Svet zavoda je v zadnjem letu po odstopu predsednice Urše Car vodila podpredsednica Terezija Mavrič. Miklavc je povedal, da so se seznanili s poslovanjem v prvi polovici leta, kjer se izkazuje presežek prihodkov nad odhodkih v višini 50 tisoč evrov, ki je delno tudi posledica vplačil občin za pokrivanje preteklih izgub. Zaradi epidemije je bilo poslovanje v tem obdobju zelo prizadeto, prišlo je do precejšnjega izpada prihodkov zaradi ustavitve izvajanja nekaterih dejavnosti (zobozdravstvo, fizioterapija, vse specialistične dejavnosti), po drugi strani pa so bili nekateri stroški bistveno višji (predvsem stroški dela in zaščitne opreme). Do konca leta upajo na stabiliziranje razmer ter dokončno pokrivanje posledic epidemije s strani države, kot je bilo zagotovljeno. na po izboru bralcev revije Svet24. ŠTUDENTA IZ TURČIJE NAVDUŠENA NAD LUČAMI Po izboru tujih turistov so slavili Velika Polana na tretjem, Bovec na drugem in Braslovče na prvem mestu, po izboru bralcev pa Mis-linja in Cerklje na Gorenjskem na SOLČAVSKO - LOGARSKA DOLINA tretjem, Loška dolina na drugem in Luče na prvem mestu. Luče sta v februarju obiskala Faruk in Turgay, študenta iz Turčije, ki sta bila navdušena nad čudovito naravo, svežim zrakom in čistočo kraja ter gostoljubnostjo in srčnostjo domačinov. NK Zlati znak destinaciji V ponedeljek, 21. septembra, je bil podeljen zlati znak zelene sheme slovenskega turizma za desti-nacijo Solčavsko - Logarska dolina. To je najvišja nagrada desti-nacijam za njihovo prizadevanje v smeri zelenega in trajnostnega razvoja. Ta prestižni znak bo v njihovi uporabi do 30. septembra 2023. PRIZNANJE POTRJUJE NADALJNJO SMER RAZVOJA Iz Centra Rinka so ob tem sporočili: »Zasluženo priznanje, ki potrjuje nadaljnjo smer razvoja traj-nostnega turizma na destinaci-ji Solčavsko - Logarska dolina, je prijetna zahvala vsem udeležencem v turizmu, ki s svojim stalnim prizadevanjem skušajo dokazati, da je skrb za naravo, naravno in KRONOTERM kulturno dediščino, skupno s smernicami razvoja trajnostnega turizma prava pot v zeleno prihodnost.« USPEŠNI NA KANDIDATURI ZA SVETOVNO KONFERENCO A v destinaciji stremijo še više. Bili so uspešni tudi na kandidaturi za svetovno konferenco za trajno-stni turizem, ki se bo odvijala med 6. in 9. oktobrom. »Imeli bomo predavanje na temo »Pure power of nature« (Čista moč narave), s katerim bomo svetovni javnosti prikazali primer dobre prakse integralnega turističnega produkta trajnostne-ga turizma dveh ponudnikov Krajinskega parka Logarska dolina, ki sta obenem tudi certificirana nosilca okoljskega znaka,« so še zapisali. Marija Lebar Namesto na MOS letos v razstavni salon Vodenje sveta zavoda je prevzel Franc Miklavc. Finančna situacija se je stabilizirala, je povedal Miklavc, je pa potrebno še dosti truda, da se zagotovi dolgoročno vzdržno poslovanje, zato se aktivno pripravljajo ukrepi za izboljšanje poslovanja. Direktorica zdravstvenega doma je po besedah Miklavca zagotovila, da v ambulantah doma delo poteka normalno in da so se sprejeli ukrepi, da se zagotovi večja odzivnost po telefonu. Tekst in foto: ŠMS Podjetje Kronoterm se je doslej vsako leto jeseni predstavilo s svojimi novostmi na sejmu MOS. Letošnje leto je drugačno in Mednarodni obrtni sejem v Celju je odpovedan. To pa ne pomeni, da morebitnim kupcem in ostalim zainteresiranim niso na voljo vse želene informacije o Kromotermovih toplotnih črpalkah. V sporočilu so zapisali: »Sejemsko izkušnjo lahko doživite kar pri nas - v razstavnem showroomu na sedežu našega podjetja! Tu se lahko na lastne oči prepričate, kakšne so videti od blizu ter prejmete pot- rebne informacije in nasvete naših strokovnjakov. VEČ ČASA ZA SVETOVANJE Odpoved sejemskega dogajanja je obenem tudi odlična priložnost za vas, saj boste v showroo-mu imeli možnost individualnega svetovanja. Na enem mestu boste lahko spoznali več tipov toplotnih črpalk, kot jih imamo sicer na voljo na sejemskem prostoru, naši svetovalci pa si bodo vzeli več časa za vas in vaša vprašanja, ki si ga navadno med gnečo na sejmu ne morejo.« Marija Lebar Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 11 Organizacije, Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi NOV FRISCHAUFOV DOM NA OKRESLJU Postavili temeljni kamen nove planinske postojanke Na Okrešlju je bila 16. septembra priložnostna slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna nove postojanke. Udeležila sta se je tudi predsednik vlade Janez Janša in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. LETOS STAVBA, PRIHODNJE LETO OPREMA Predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše: »Naša želja je, da bi letos stavbo spravili pod streho in jo pripravili za zimo. Prihodnje leto bi dokončali tudi vsa notranja dela.« »Ohranjanje zelenega gorskega turizma nas postavlja v trajnosten kontekst, ki ga moramo vzdrževati in nadgrajevati. Prav tako je to ogromen potencial ne samo za slovenske turiste, temveč tudi tuje, kar potrjujejo številke, ki v zadnjih letih skokovito naraščajo. Mir, raznolika in aktivna gorska doživetja znatno povečujejo našo dodano vrednost, ki jo moramo krepiti, predvsem pa moramo znati združiti moči ne samo v izrednih, ampak tudi vsakdanjih razmerah,« je ob postavitvi temeljnega kamna povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Ne zgodi se ravno pogosto, da se s kakšnim predlogom strinjajo prav vsi poslanci. S tem, da podprejo obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju, so se. »Slovenske gore in slovenske planine (Foto: Andraž Purg) _ Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša (v rumenem), minister Zdravko Počivalšek (tretji z desne) in predsednik PD Celje Matica Brane Povše (desno). in vse tisto, kar je povezano z gorskim okoljem, so nekje globoko v naših srcih, so del naše nacionalne identitete in nekaj, kar nas združuje,« je na slovesnosti dejal predsednik vlade Janez Janša. Podpredsednik planinske zveze Miro Eržen je povedal: »Pred nami so še leta zahtevne obnove ne zgolj Frischaufovega doma na Okrešlju, sledi še obnova Kocbekovega doma na Korošici. Slovenski planinci združeni v Planinski zvezi Slovenije smo z zbiranjem dodatnih finančnih sredstev ob članarini izkazali visoko stopnjo solidarnosti, zato upravičeno pričakujemo, da bomo tudi v bodoče deležni pomoči države, sponzorjev in donatorjev.« Frischaufov dom na Okrešlju je eden izmed najbolj obiskanih planinskih postojank v Kam-niško-Savinjskih Alpah. Lani ga je obiskalo preko 25.000 planincev. Benjamin Kanjir 'FEÍFER iwvmk>l«iltT'hlu.Lun' litemu kandidata ia ¿asedbojleliivnega mest t SKLADIŠČNIK -VILIČARIST - Delovdb nciioge hoda obsegale: pieraftiifii« i vi.:: -i j .^kiau * ih:(lii; tm umeift)nji& otliVtov na predvidi: nt mcitiV^^HHL jp ■ vodeni« sviifiiiE o stenju sv bricin m k&jOilna ufozdSs-ri urfitov; oznoč^vm ii rdtfigfe nrijtln; ■ vf.de i ¡i dofcumeiitat je in ^Bjerciije i ditlkom it rnjčip, - skrbi /d uc^rin skl«jpBi; sDiie-li ¡je gfi f/™i iiinr« i uROŠu pnifrlb i »fldeftij :-.ladi5t'neir poislaiipnfc. libronemo kandidatu nudimo trdili delovno oMjc iiek.ng mcM ¡o pTfflft ril pol li)'. «!li idi, S Mjdim it doiof«t'HŠ 3 mffiflCK ¡KHfclH-i oijdalijeni 1 njesefli in noinoslji pode: išarjc pjpdhe v nedoitten fo Defo ¡i troji2n:6P;# morama Tel: 03 7000 640 « Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 406 GSM: 041 672 115 www. ni Ur anij.Sf t-mail: irtfû(SimûrarTa.îi Aleksander Steljluvmli s . ?Jarj¿lje Hu, Örasrmw 22 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • V BANKI NAJDENA DENARNICA Mozirje: 14. septembra v popoldanskem času so bili policisti s strani delavke NLB v Mozirju obveščeni, da so v poslovalnici našli denarnico z gotovino. Policisti so najdeno prevzeli in hranili na policijski postaji, kjer jo lahko lastnik prevzame. • Z VOZILOM PREBILA VRATA GASILSKEGA DOMA IN TRČILA ŠE V GASILSKO VOZILO Grušovlje: 18. septembra ob 15.28 je v Grušovljah 20-letna voznica osebnega vozila zapeljala izven cestišča in se zaletela v garažna vrata gasilskega doma PGD Grušovlje. Med vožnjo iz smeri Šentjanža proti Okonini je nenadno zapeljala čez levo smerno vozišče na travnato površino, prevozila lokalno cesto, trčila v hidrant in leseno ograjo ter nato še v vrata gasilskega doma, jih prebila in s tem poškodovala gasilsko vozilo. V trčenju se je hudo poškodovala 78-letna sopotnica. 20-letna voznica osebnega vozila se je zaletela v garažna vrata gasilskega doma PGD Grušovlje ... Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine, odklopili akumulator in s tehničnim posegom rešili osebo iz vozila. Poškodovano osebo so prevzeli zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči. ■ - - ' , •' . : .- * ... in poškodovala tudi gasilsko vozilo.. (Foto: PGD Nazarje) • PRI PADCU SE JE KOLESAR HUDO POŠKODOVAL Krnica: 19. septembra se je v Krnici hudo poškodoval 21-letni kolesar, italijanski državljan, ki je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal s ceste in padel. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo! Klič'te k Očetu domov, klič'te nas v sveto nebo! A. M. Slomšek ZAHVALA Frančišek PETEK 29. 3. 1950 - 14. 9. 2020 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za izrečena sožalja, to-lažilne besede in stiske rok. Iskrena hvala za vso pomoč in podporo, za molitve, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Gornji Grad za pomoč in nego v času njegove bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred in gospodu Jožetu Remšaku za lepe besede slovesa. Iskrena hvala gasilcem, pogrebcem, organistu, pevcem, ministrantom, praporščakom, trobentaču in pogrebni službi Morana. Najlepša hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ljudje, kijih ljubimo, ne gredo proč, z nami hodijo nevedoč. So z nami še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. ZAHVALA Pepca ŽVIPELJ 25. 3. 1938 - 15. 9. 2020 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 23 Za razvedrilo NASLEDNJA GENERACIJA KOLES BO ŠLA NA FARBANCO ŽE SAMA PEŠ Dušan Bastl, član nazarskega planinskega društva in strasten kolesar: »V mojih letih se je kolo že toliko moderniziralo, da lahko držim roke v zrak in me bo poneslo, kamor si bom zaželel. Če bom dolgo tako krmaril, bom mogoče še poletel do rumene majice ali vsaj do poljan. Če že ne bodo Elizejske, pa vsaj tista pred našo planinsko kočo Farbanco.« Če bo šlo z znanostjo tako neznosno hitro naprej, bo naslednje kolo lahko poslal kar samo na Čreto. ŠIIIIC, VSE V TARČO Marija Šukalo, specialistka za poročanje o tabornikih in še posebej o lokostrelcih tabornikov rodu Sotočje Nazarje že vrsto let poroča za naš najbolj brani ek, a tudi strelja z lokom v tarče. Tako je ob strokovnih instrukcijah višje taborniške vodnice Anje Robida poci-trala v orbito pisane tarče. »Ups, ko bom več vadila, bom tudi vse bliže rdečemu in rumenemu centru,« je ob nastreljanih točkah javknila taborniška Rečičanka Marija press. MOJSTER ŠEF URESNIČUJE SANJE Šef kuhinje hotela Plesnik Nenad Brdar je dobil novo napravo za pripravo jedi iz sestavin lokalnega okolja. Ali se bo v njej v prihodnje znašla tudi kakšna zelenjava, ni bilo mogoče izvedeti. Je bilo pa slišati, da z vezirjem ali brez njega s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami gostom hotela uresničuje sanje oziroma vsaj poskrbi za sanjski oddih v prekrasni Logarski dolini. 24 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Križanka, Informacije i KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Mario Vargas Llosa: Prikriti junak Živahen, gostobeseden roman, nabit s čustvi in humorjem, govori zgodbo dveh Perujcev, moških srednjih let, v primežu nesrečnih dogodkov. Moška se ne poznata in živita v povsem drugačnih razmerah; eden kot direktor družinskega avtoprevozniškega podjetja, drugi kot umetniško navdihnjen poslovnež. Direktorja podjetja začnejo izsiljevati za denar v zameno za njegovo varnost, poslovnežu pa je dodeljena naloga razveljaviti poroko svojega 80-letnega šefa, ki se hoče poročiti z svojo 30 let mlajšo gospodinjo, s strani njegovih dveh sinov lakomnih dediščine. Okoliš- čine postavijo junaka pred moralno dilemo, ki zahteva odločnost, neustrašnost in pogum. •Ji I Z V ■ r a » I. L i ei il k Pk. Milil. HAK StovjrčeV: K A LOME L - iivasnefcrav ■ifcriri: OZIB! ■ murine, nüvtrje: PAlNf - Ms^ipottkfnmmas. 1737-18i»} Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); PARTITUR A, EMULGATOR NADA. REKA 4RN. ELKAR, SAOIRSE, DA. RAL, KASTRAT, KROGOTOK. GEAU, LOtANI. AMIN BRK, I DU. A KLIN. SEUL. POTENCIAL. STOBI, EPEJ, ORIENTALEC. R'KA EKS. PASAŽA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 25. september ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev zbirke zgodb Davorina Lenka Psihoporn Sobota, 26. september ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne otroške ustvarjalnice ob 10.00. Športni park Mozirje Nogom. tekma - ND Mozirje : NK Žalec A (st. cicibani) ob 11.00. Mozirski gaj 10. tekmovanje za najtežjo bučo in razstava jesenskega cvetja in buč velikank ob 13.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Posavje Krško (kadeti) ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Savinjska Vransko (člani) ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Otvoritev delovne razstave 26. extempore Mozirski gaj ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vrtine Palir Prebold (Člani) Nedelja, 27 september ob 10.00. Sij poligonu v Mozirju Vodena vadba Ponedeljek, 28. september ob 10.00. Hiša ob jezu v Lučah Angleščina za začetnike Torek, 29. september ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Sreda, 30. september ob 1700. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 1. oktober ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Bikca rj-lom, teža 170 kg, prodam; tel. št. 58-32-360 ali 031/855-806. Prodam brejo telico čb pasme; gsm 030/681-278. Kokoši, jarkice za začetek nesnosti - bele, grahaste, rjave, črne - prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Sav. dol. Enodnevni beli piščanci in za dopitanje po naročilu; tel. št. 03/700-14-46. Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 031/805-832. Telice čb, visoko breje, AT4, prodam; gsm 040/745-745. Prodam očiščene kokoši za juho iz ekološke reje; gsm 041/354-550. Prodam bikca mesne pasme inra, star 4 mesece: gsm 031/774-562. Prodam bikca limuzin (2 m.) in obrana jabolka za ozimnico; gsm 041/216-648. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam krmni krompir, 500 kg, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam volno za filcanje; gsm 051/302-934. Sintisejzer yamaha psr - S 900 + oprema, ohranjen, malo igran, odlični ritmi, ugodno za 900,00 eur; gsm 031/608-282. Prodam suha bukova drva, cepljena - klaftre; gsm 031/296-012. ◊ SPRAVILO IN SEČNJA LESA, 040/322-875. Nace Kovač, Šentjanž 55, Rečica ob Savinji. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Prodam tendo 4 x 2,5 m, štedilnik na drva za centralno, sekular, žensko kolo in premični hladilec zraka iskra 10 l; gsm 041/614-946. Prodam suha bukova drva, metrska, možen razred in dostava; gsm 041/780-214. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam klaftrska drva; gsm 051/302-934. Prodam dobro klaftro cepljenih, merskih drv - bukev, gaber; gsm 031/229-154. Prodam repo in črno redkev; gsm 031/249-963. Prodam silažno koruzo; gsm 031/886-035. Prodam zimske gume 215/65 17 col; gsm 031/770-431. Prodam 7 bal s suho otavo, sušeno septembra 2020; gsm 041/716-210. Drva suha, bukev, gaber, cepljena, klaftre, možen razrez na različne dolžine in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Prodam koruzo za silažo; gsm 041/261-565. Drva v hlodih bukev - javor, ugodno prodam; gsm 041/230-133. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Domača neškropljena jabolka starih sort za predelavo, prodam; gsm 031/557-290. VOZILA - PRODAM Prodam ford kuga 2.0 diesel, 4x4, letnik 2011, malo prevoženih kilometrov, zelo lepo ohranjen; gsm 041/324-409. Prodam new holland T5 105, letnik 2016, klima, čelni nakladač, 6.100 ur, 28.800 eur; gsm 041/269-958. Honda CRV TDCI, elegance, lepo ohranjena, dodam še 4 zimske gume; gsm 070/870-321. Traktor imt 539 c87 dobro ohranjen, 3.500 eur; gsm 041/767-805. VOZILA - KUPIM Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, dele in štirikolesnike gsm: 068/692- 652. NEPREMIČNINE V Krašah oddam hišo v najem; gsm 041/324-414. Kupim zazidljivo zemljišče za postavitev počitniške hiše v občini Luče, Solčava nad 650 m; gsm 040/473-033. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. 26 Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije, Iz občin WORLD TOP MODEL SLOVENIA 2020 Zmagala 21-letna Toja Skok iz Mozirja Nov dokaz, da se Zgornja Savinjska dolina ponaša z lepimi dekleti, ki znajo svoje prednosti uspešno vnovčiti. 179 cm visoka svetlolasa Toja Skok, ki je odraščala in tudi danes živi v Mozirju, se decembra odpravlja v Monte Carlo na najbolj prestižen in največji dogodek v svetu modelinga, World Top Model. Tam se bo potegovala za 200 tisoč evrov vredno nagrado, ki jo podarja ena izmed največjih modnih agencij Major model management. HVALEŽNA ZA PRILOŽNOST SODELOVANJA NA TEKMOVANJU Zaključna modna revija enega največjih modnih projektov v Sloveniji, ki vsako leto traja kar nekaj mesecev, je bila v soboto, 19. septembra, pred Sofijinim dvorcem v Rimskih termah. Kot so zapisali na spletnem portalu si21.com, je Toja Skok ob zmagovalnem trenutku povedala, da je izredno hvaležna že za samo priložnost sodelovanja na tako prestižne modnem tekmovanju, kot je World Top Model Slovenia. ZMAGA POPLAČALA NJENO DELO »Dalo mi je ogromno novih izkušenj in spoznala sem ogromno čudovitih ljudi. Zmaga potrjuje, da sem se na snemanjih res trudila, in je poplačala moje delo.« Toja se je ob tej priložnosti zahvalila celotni ekipi, še posebej lastnici licence World Top Model Slovenia Kaly Kolonič. Tatiana Golob, foto: arhiv TS Toja Skok se bo v Monte Carlu potegovala za 200 tisoč evrov vredno nagrado. MOZIRJE Prva tlačilna steza v Zgornji Savinjski dolini 10. DRŽAVNO PRVENSTVO V TEHTANJU BUČ Najtežje, najlepše in najdaljše na kupu V Mozirskem gaju bo na zadnjo septembrsko soboto potekalo že 10. državno prvenstvo za najtežjo bučo. Tudi letos bodo, tako kot prvič lani, izbrali najlepšo bučo, ki bo na tehtanju, in najdaljšo, ki se bo borila z lani prineseno in izmerjeno svetovno prvakinjo. SVETOVNA REKORDERKA MERILA SKORAJ ŠTIRI METRE Lanski primerki na devetem prvenstvu so bili zelo težki in lepi, kljub temu je državna prvakinja iz leta 2016, ki je dosegla težo tik pod 700 kilogrami, ostala nedosegljiva. Strokovna komisija je lani izbrala tudi najlepšo bučo. Prvič pa je potekalo tudi prvenstvo za najdaljši primerek. Ob tem, ker gre za uradno tekmovanje, je bil prisoten tudi predstavnik svetovne organizacije ljubiteljev buč iz Avstrije. Slednji se je tehtanja in merjenja udeležil predvsem zaradi buče Gorana Lazica, ki jo je pripeljal iz srbske Kikinde. Pa primerek ni bil najtežji, ampak najdaljši. Buča je merila skoraj štiri metre, kar je pomenilo nov svetovni rekord. BUČNI ARANŽMAJI IN CVETJE ŠIROM PARKA Mozirski gaj bo od dneva tehtanja buč, 26. septembra, in vse do 11. oktobra v znamenju tega jesenskega pridelka. V tem času ne bodo na ogled samo tekmovalni primerki, ampak tudi bučni aranžmaji širom parka. Ob tem, da bo cvetela vrsta cvetja, ki bo parku vdihnila poseben vstop v jesenski letni čas. Benjamin Kanjir Na travniku ob Športni dvorani Mozirje je v zadnjih treh tednih zrasla prva tlačilna steza, angleško pumptrack, v dolini. Ko so izvajalci del umaknili zaščitno mrežo, so jo mladi, pa tudi malce starejši takoj vzeli za svojo. Sedaj je ob popoldnevih s kolesi ali skiroji na stezi več deset uporabnikov. OBČINA NADALJUJE S POSTAVLJANJEM IGRIŠČ IN IGRAL Na travniku med novim krožiščem in športno dvorano je v Mozirju zrasel nov infrastruk-turni objekt. Slednji bo namenjen športnikom kolesarjem vseh starosti. Občina Mozirje kot investitor z izgradnjo nadaljuje projekt postavljanja različnih igrišč in igral za najmlajše, mlade in mlade po srcu širom občine. Pumptrack park se je tako pridružil otroškemu igrišču in ska- te parku v Športnem parku Mozirje, otroškemu igrišču na Praprotnikovi ulici ter gibalom ob sejmišču. Najnovejša pridobitev je v zadnjem času zelo popularna in atraktivna med mladimi. Vodstvo občine se je zato odločilo, da sledi njihovim željam in jim omogoči tudi tovrstno aktivno druženje. KAJ JE TLAČILNA STEZA? Tlačilna steza je utrjena zemeljska krožna pot, sestavljena iz grbin in ovinkov. Za vožnjo po njej potrebujemo običajno kolo, v zadnjem času so zelo popularni tudi skiroji, kjer vrtenje pedal ni potrebno. Pomembno je le usklajeno ritmično gibanje telesa in rok, kakor da bi s tla-čilko polnili prazno zračnico. Od tu tudi izvira ime tlačilna steza. Benjamin Kanjir Kolesarji in uporabniki skirojev so tlačilno stezo takoj vzeli za svojo. Savinjske novice št. 39, 25. september 2020 27 éPORTflO DRUŠTVO ÈPORTHO ORUäTVO WDtliC *EA!« CÛM IMFJfliD lEAMJPQH Dil 71Í I KU TiH ÉU WWW.iÛTLAM.tQM ItFOflSL- 1EAHC0H Diuintitiimiu ^acaasainaa asmara jiimxh üitUHítidUÍ) TOREK: 1700 - lS-00 üitiíí xaii- iJiíTiJ^iüi iiîii TOREK: IB-DO - 19:00 ČETRTEK: IG.00 016 00 iUUÎiï TOREK' 19 00 - 19'30 ČETRTEK; 17;0O 18:3Ü