Tečaj XVIII. tr* K řW r Ti ' v*. A* 4 gospodarske* obertnišk in List 4. » Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane zacelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za polleta 2fl. 10 kr., za ćetert leta 1 řl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredc 25. januarja i860. Koristnost drevja poleg cest Drevje naj že je sadno ali kako drago pole o* kan g po- tonskih cest, in tudi pri velikih cesarskih cestah in pole železnic, ni le koiistna, temuč tudi silno potrebna reč, sebno pa pri nas na Notranjskem. Nikoli se pa drevje pri cestah, po kterih Ijudje voza-rijo in hodijo, toliko ne pogreša, ko ravno kadar je s ne g Tega Kadar še zraven pač nikjer tako ne skušajo kakor na Notranjskem. huda burja razsaja, vse poti in snega ceste zabriše, vozove zamete, in kakor je bilo letos pred božičem, je sneg z viharjam hlapone iu vozove za tri dni ustavil. Tudi domaći člověk, kteremu je vsa okolica znana, kadar s snegom hudo mete, ni v stanu ceste najti, ker do- stikrat komaj seženj pota pred sa boj vidi. Tako tavaje zabřede v zamete ali pride dostikrat celo na nasprotno stran kakor se je namenil. Ravno tako in še huje je vozniku, če in ne najde ceste; zdaj za- gaziti, mora po celem sneg bredejo konji na eno, zdaj na drugo stran ceste; zdaj v kakošne zamete, zdaj Ijudje na poginu v snegu. auicii;, *u«j v graben ali jamo, tako da morajo pomoč pritv^fla otmejo voznika in konje gotoveuiu y Kje jih je že toliko zmerznilo, ko ravno na Krasu kjer je burja najhujšal Poglavitni vzrok vsega tega je £:oli Kras, pomanjkanje gojzdov, in pa ceste brez drevja. gotovo, in Da da takrat tudi je nekdaj po Krasu gojzd bil, je ni bilo take silne burje, je tudi gotovo. Nevošljivost in upornost nekdanjih Benecanov je nam premenila Kras v pravo puščavo, kjer le viharji gospodujejo. Koliko se je že od pogojzdovanja Krasa govorilo in pisalo, pa žali Bog še malo malo se je storilo! — Kaj se misli s Krasom dalje početi, tega ne vem ; tedaj o njegovem pogojzdenji ne bom govoril, ker se mi ne ljubi prazne slame mlatiti. Priporočam pa saditi drevje poleg cest sploh. Drevje pri cestah je edino kazalo popotniku in vozniku poda se ceste ne poznajo, zimi ob času, ko s snegom mete, in če so tudi veliki zameti, zamore se ložej iz njih skopati y ker se vé kam oberniti, in se vé, da je na cesti. Y7isoko drevje pa tudi ceste varuje zametov, ker sneg čez drevje dalje zanese; zatoraj bi bilo treba drevje pri cestah tako posaditi, da burja sneg čez cesto nese. Pa tudi poleg železnice bi drevje pomagalo, da bi burja je tako ne zametla. Pač resuo bi se imelo skerbeti, burjo overati, da bi železnica tako dolgo ne stala, kakor letos pred božičem. ker na- Skoda je ljudem velika, ki po postajah postopajo y prej ne morejo ali pa domá naročenega blaga itd. priča-kujejo, kterega bi se bilo posebuo božične praznike dokaj prodalo. Saj ima železnica sama veliko škodo in veliko stroškov s snegom. Ako bi pa pri vsi skerbljivosti protivnica burja Ie ustavila hlapone in vozove za več dni kakor ravno pred božičem, bi saj mogoče bilo, pisma, časnike itd. po prejšni veliki cesti iz Ljubljane čez Verhniko, Logatec, Planino, Rakek in Lož, in od Planine dalje čez Postojno z lahkimi vozmi ali pa peš pošiljati. Da pa spet na drevje pridem, bi po mojih mislih najbolje bilo, ako bi se tako napravilo, kakor ua Morav- ském; ondi je povsod poleg cest drevje posajeno, ktero je pokatasterskih m era h so s es k a m izročeno ; s o s e ska mora zapovedano število sadnih dre ves poleg cest ohraniti in za drevje skerbeti. Kar jih čez leto zmanjka ali se jih usuší, jih mora namestiti; ima pa tudi vžitek sadja. Ravno tako bi moralo pri nas biti. Posebna postava deželne vlade bi za Notranjsko imela zapoved dati, da bi se po vseh kantonskih in velikih cesarskih cestah, pa tudi poleg železnice sadno ali drugo drevje posadilo. Ako je soseska ali srenja odgovorna za drevje pri cestah, da se zmeraj celo število dreves ohrani, kolikor se ira usuší ali ga hu-dobni člověk končá, — ako ga srenja na svoje stroške toliko posadi, da je zapovedano število zmeraj polno, obljubim , da bodo soseske drugač pazile na take maloprid- neze , ki drevje poškodujejo. Menim, da nikjer ni tako malo drevja, kakor ravno na Notranjskem. Ce prehodimo ložki, planinski, postojnski, bistriski ali senožeški kanton ali komún, nikjer ne najdemo drevja pri cestah! Le vlada bi zamogla po resni zapovedi to zveršiti, kar ravno tukaj priporočam. Naj bi se pa tudi dobrotijivo na žalostni, pusti Kras obernila, da bi saj nekoliko svoje skalovje in pečine zakrilo. Ti pa y komisija za pogojzdenje Krasa, kje si?*) Dragotin. Gospodarske skušnje. (Vole za glavo vpregati je nape no in škodljivo). Jarmi izvirajo še iz tistih starih časov, ko kmetje niso imeli nobenega zapopadka, kaj je za živino dobro, pa tudi za gospodarja samega. Misleći, da ima vol največjo moč v glavi, so ubogo živino uklenili paroma ali samotež v jarm, da reva brez potrebe ter pí strašno, zraven pa glave še toliko oberniti ne more, da bi se branila breceljnom, soncu ali vetru naproti. Sèm ter tjè je spo- očetje v tem ali kadar gre naši stari znal že kak umen gospodar, da so kaj zabiti bili, al pogostoma se vidi še ta martra živine ospodarjem samim v škodo. or Preisimo to rec enmalo bolj natanko. Taka vprega je velika škoda, ker živina v glavo vpre-žena ne more vse svoje moči napeti, da bi vlekla s celim dobro vprežena — vleče, potiskuje živina životom. Kadar s celim životom naprej ; vecidel vse svoje miške (vse meso in kite) nateguje; ziblje se in steguje z životom, glavo pa gori in doli premikuje. kako Poglejmo pa živino za jarm v glavo vpreženo y terdo derží vrat; s celo močjo života ne more naprej po-tiskovati, in to toliko manj, ako je paroma vprežena. To je zoper naturo, prizadeva živini bolecine in ji zavoljo tega j e m 1 j e m o č. x ■ Najbolja vprega je komat kakor za konje, in zraven vsa druga oprava, kakor jo imajo na if flppHJM Angležkem povsod. Prebrisani Angleži so to že zdavnej spoznali in nikjer se ne * Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus! bi se pač lahko reklo od tistega hrupa, ki je pred nekimi leti na vrat na nos hotel prestvariti Kras, — zdaj pa je vse tiho kakor v grobu l V red. vidi ne jarm ne igo. treba, Vražji kot jarm Res je, da je komat in kar je zraven smerzovala je voda tud ali igo, v kurienih bah ce j al ce to, kar vol pridobí 3d pecí stala; kdor je perve dni leta 1760 ko lickaj mogel vetru na sp iti, j v s kornatonf« n a'>u o c i pri del u, le rajtamo na peti del dobička rVkar je gotovo še premalo), se v 250 delavnih dnéh f/rjďobí za 50 dní več močí, kteri, po 30 kr. raj ta m, 25 od 100. činza nesó ali 500 gold, kapitala napravijo, — komat pa, ne prižadene velikih stroškov; saj ti usnje za-nj dá so zmerznile sk volova koža sama, kteremu to dobroto skažeš. Recimo, da šel komaj 1000 korakov pa je bil že ves terd od mraza; če je kdo vode izlil iz tretj OV a dstropj h je na dobi ledu padla na tla; slina je zmerznovala Ij h ; srež je ses:el 9 cevlj m k lobok k mraz j vse manjše rek bil da je drob niea oterpnila v hlevih in tiči so padal znjeni od 2 milijonov volov, ki jih ima naše cesarstvo, se jih vprega v jarm le 1 milijon «kozi 200 dní, tedaj gré po ori orneujeni rajtengi najmanj 40 milijonov delavnih dní po nebj tiho tudi pustne veselice so pop pod in žalostilo". zamerznile, vse je bil Tako pripoveduje stara kronika Ce ebiti vse ni do zobca res, vendar vse ni zlagano ; tej neumni vpregi v zgubo, kar le po 30 kraj. rajtano znese gotovo je, da pred 100 leti v gold. zgube. Ali ni to strašna po let»» in dan 20 milijonov kora za martranje živine? Naj bi naši kmetje to reč dobro prevdarili in koj jutri vergli škodljive jarme na stran! Monatblatt der Salzburger LWG. (_Goto v p o m o č e k, da Vemo, da se bo marsikter gospodar od W////H to, ako povemo, kar smo našli v najnovejšem listu dunajské kot je letos. tem casu je bila vsa drug Glasi cesarskem ukazu * „gotovega zaječ d r e v e s ne g 1 o d a), smejal, ako bo spet bral pomočka" zoper zajca. Al kaj moremo mi za kmetijske družbe. Gospod Kolb zagotovlja, da je to mazilo ondi, sicer že staro, pa vselej gotovo. V vei č volovske k e r v i (ki sedu v c e 1 i gimnaziji zastran tiènega jezika v solah. U. (Konec.) B. N a j b o slove il šči na p r i p o m o č n i jezik tudi , tedaj z eno be- kjer se po nemški razlaga pa ne srne sterjena biti) deni za dve lopati i lovce in ravno toliko frišnega ćloveškega blata in drobu ž i v i n s k e g a in 2 funta mizarskega lima, kterega pa moraš skuhati, Vzroki : 1. Tra vično je da ima slovenski mládenec priložnost, se v svojem jeziku tako omikati, da zamore potem o vsaki Ijenega skozi. Ce jim daš vsaki dan en ma I o korenja zika prav razumeti. Do dobrega se dadó take fraze le z (merkve), raji jedu, prekuhajo ki#jo veliko lože in tudi domaćim jezikom razložiti. Slovenščina bo vsak nauk ko-slabo senu jim ne preseda, ktero bi sicer z nogami teptali. likor toliku tudi takim učencom pospešila, ki nemški že Tako piše amerikanski časnik „Ohio Farmer", iz kterega dobro znajo. Slovenec misli po slovenski, naj se tudi slo smo vzeli to skusnjo. Al tudi druge skušnje poterjujejo, da venskim učencom ne jemlje slovensko mišljenje, sicer ne se korenje konjem kaj dobro prileže. Redijo se po njem in bo znal ni ka kor misliti, ne slovenski ne nemški, pa bo dlaka se jim sveti. Spomladi jim je korenje pravo zdravilo; njegovo pisanje čudnu rogovilasto in okorno, polno tistih terduvratni kašelj se je že večkrat uzdravil s korenjem. To nesrečnih trop in fiírur. Zakon nature je tak, da se misli pa ni res, da je samo korenje delavnim konjem že za- le v maternem jeziku, ker ta s človekom raste in °;a skoz dostna klaja, kakor tíi in tam na Nemškem terdijo. Ce in skoz prešine; kdor pa po prirojeni naturi misli, tudi po y 9 " nekteri praviju, da je korenje konjem škodljivo, je to le uji govori in pise lakrat resnica, ako se ga jim pre več daje. Ako dobi konj tu je , un govori in piše jasno, jedrasto. y prosto, naravnost, in to govorjenje in pisanje mu 3 dele ovsa, 1 do 2 delà korenja in navadno mero sena, ostane tudi v tuje m jeziku. Skušnja uči, da učenci bo prav dobro izhajal, ako niina presilnega delà. ki znajo dobro slovenski pisati, pišejo večidel tudi jezik; vzrok je, ker so n Neue Eif. u Za zimske večere kaj. dobru nemški a 1 i kak drug pridobili si „Sprachbewusstseinu, ki se dá le z maternim jezikom zbuditi. iSkerbno je tedaj paziti, da se našim učencem slovensko mišljenje ne skalí, ker bi to tudi drugim jezikom na škodo bilo. 0 tem bom še pozneje govoril. 4. Dosti mladih ljudi z dobro voljo pa slabejo glavo se V i uci tudi v višjih šolah preveć iz glave, brez zrelega pre Letošnja zima in pa tista pred 100 leti. Poslednjih 7 let, kar se je zima zgodaj začela, je bila vselej bolj mehka, kakor se je mogla po vročih poletjih pričakovati. Med temi zimami zadnjih 7 let je letošnja pred mislika. Take ljudi smo imenovali včasi „piflarje". Njihovo božice m bila najhuja po celi Evropi; toliko snega je na učenje je pac malo koristno. Taki ućenci naj se silijo, da ,,lekcijon'4 tudi po domaće povedu. Prestavljaje S V 0 ) % * valila, da ze veliko veliko let ne pomnijo takega, in en dan se je skerčilo srebro v gorkomeru R. do 15 stopinj bodo naučili se misliti. Drugega pripuinučka ni za-nje pod zmerzljinec. Spjoh se je v jeseni tudi mislilo, da letošnja Da pa ta pomaga, sem se večkrat sam prepričal. zima bo huda in dolga; ai ceravno se ne vemo i kaj se še zdaj pelje se vendar kaže, da bi letošnja zima skega. Imel sem na priliko prav pridnega ucenca iz Stajar- je pravil, kakor klepetec; ker se mi Zgodovino mi utegnila poprejšnim šesterim zlo podobna biti, ktere so po je pa zdelo, da premalo misli, sem ga jel nekoliko sèm ter novem letu kakošen dan merzle bile, sicer pa nenavadno tjè prašati in zdajci je omolknil; znal je ??Iekcijona; kar je mehke večkrat s pravim južnim vremenom. — V neki ho- pa pred bilo, je pa vse pozabil in zato tudi lekcijona ni landski sto let stari kroniki se bere o zimi leta 1759 do razumel. Posihmal sem mu rekel, da mi po slovensko od- govarja ; od konca mu je terdo šlo, ker je bil preveč na piflanje" navajen ; sčasoma pa je čedalje bolj 1760 to-le: „Še nikoli ni bila zima tako huda kakor zdaj; hiša ni bila nikoli gorka, će se je kurilo tudi celi dan y ročno odgo variai in sem vidiI, da razume, pa ludi ni več tako po- íVIihala na pervem homeu ; višje pa cerkev Device Marije za bij i v bil. Tolažnice, kakor drujra stopinja, po kteri se duh v nebeske To veljá za slabeje učence, pa tudi najboljim je na višave povzdiguje. Kadar se znajde na tem homcu, se mu korist. Prebiraje kaj posebno lepega v nemskem ali kakem prelep pogled odpre čez vinske gorice haloške, za saboj drugem jeziku, jih mika, če dobro slovenski znajo, to kar pa zapazi tretjo cerkvico sv. Sebastijana in Fortunata, která jim je tako všec bilo, na svoj jezik prestaviti. Ne branite veliko starost spričuje. Vse tri cerkve so poredoma za jim tega, marveč jih zato, kakor zaslužijo, pohvalite in cesto komaj četerti del ure ena od druge. V ti fari je se spodbujajte, večkrat kaj tacega poskusiti, in vidili bote, da druga stara in zanimiva cerkev sv. Mohora. Sv. Mohos bo prav na vse plati, prav za slovenščino, pa prav tudi opominja kerščene paganske Slovence na starega pa gan za tuje znanosti; mladenci dobe veselje, ki bo od dne do skega Maga, Mogora, boga moci in groma; zato so dné rastlo, če jih podpirate. Ne bodimo toraj vedni neslani tudi vse cerkve sv. Mohoru posvečene na visokih hribih 55 Spiessburger-ji (6 in dajmo veljati kar je veljave vredno! in planinah. Čas napreduje; napredujmo tudi mi! Potrebni so nam zdaj Ravno tukaj se tudi najde kraj, kteremu pravijo novi principi, novi faktori; ako vidimo, da so koristili, „Pauk on" (Pokon). udajmo se, pa poskusimo iu prideržimo, kar je najboljega! Večna resnica je Tako ravnati pa i da tr Kaj pač pomeni ta beseda? si bo marsikdo mislih ré rakovo pot, kdor naprej neče. Tukajšni prebivavci pripovedujejo, da je v paganskih časih ne gre nikomur, najmanj pa možem učenim, na tem kraji neko mesto stalo in tempelj ali višjega bo-učiteljem. Pri vseh zares omikanih narodih so bili in so žanstva paganskih Slovencov Per kuna ali rimskega boga učitelji pervi representanti napredovanja; naj tudi nam ne Bahusa. Da je ta kraj znan bil Rimljanom, spričujejo kraji terka novi čas zastonj na vrata! in sosebne imena, ki se se sedaj po rimskern izrekujejo na 5. Gimnazijalne sole so ali bi pa saj zato biti morale, priliko Pre va I je, Pre v o lj sek pri donački gori od be Se važniši je to, da so da mlađemu člověku poleg znanosti tudi karakter podelé, sede pratvallis in césar (caesar). da ga z možtvom nadahnejo. Dolžnost je tedaj vse pod- ondi, kjer je nekdanji Paukon stal, večkrat na zidovje zadeli. Dalje se tukaj pripoveduje od ajdov in divjih mož, ki so kakor polkonji v teh krajih razsajali in Ijudí ugonobovali. pirati, kar daje mladini te rděn karakter. Ena pogla vitnih podpor je po moji misli tudi domači jezik. Kdor spoštuje svoje, spostuje tudi tuje; kdor je s svojim ponosen, Ta pravlica nas spominja na Hune (pesjane), ki so na í^h^^wh ^mmm mm ne bo grajal drugih , če se enako s svojimi dobrotami po konjih živeli itd. Zna biti, da so prebivavci v spoinin nasajo Domorodec ne bo nikoli tujega naroda zani- Hunov (Pol ko nje v) kraj, kjer so hudo razsajali, imeno čeval. Jasno pa je, in sem že pred enkrat omenil, da je va li li P o kon Paukon", ker tukajšni Slovenci vsigdar posebno nam v Avstrii te lepe sprave med narodi treba; o izrekujejo kakor aw, na priliko tako takau, bilo zato dajmo in budimo vsakod domorodnost, ki tako zlahen, b a I a u itd. Ko se je ob veliki vihti lintvern iz rogačke za deržavo in za človeštvo korišten sad prinaša. Naj bo gore proti Ptuji potegnil, se je razrusilo mesto, ki je na našim mládencem mogoče, tudi v gimnaziji skoz in skoz se sedanjem ,,Paukonuu stalo. za Slovence čutiti ; naj jim njihov jezik tudi v gornjih šolah Zitaljska dolina je tudi tišti kraj, kjer se še veliko od čast in veljavo ima. Mladina bo vidila skerb, ki jo ima T ara n balte-«ekire povedati vé, o kteri je že visoko- visoka vlada za njeno celo izobraženje, za druge znanosti učeni profesor Terstenjak obširno v „Novicah" pisal. Pra-kakor za jezike, za slovenski kakor za nemški, pa bo do- vij o ako bi kdo hotel gromsko sekiro izkopati iz zemlje, bila ob enein tudi Ijubezen do deržave in do vlade, ki no kamor je grom udaril, bi moral sedem let kopati; toraj je benih drugih interesov ne zahteva, kakor blagor svojih bolje, da se sedem let caka, zakaj v sedmem letu sama deržavljanov. pride iz zemlje. Kazali so mi nekteri kamenitne trivoglaste Kar sedanji čas najbolj potřebuje, je pravi karakter, taranbalte-sekire, nekteri pa medene prav lične oblike. ker inerffolí, kamor pogledamo, vse polno ta ki h ne le ma Glejte! vse to spominuje čuda veliko starost Siovanov v lopridnih, ampak tudi nevarnih ljudi, kteriin ni mar ne za teh krajih. deržavo, in ne za narod, ne za idejo in ne za poštenje; kterih pei va in zadnja misel je -vestjo ali ne, — kterih bog je meso, Poglejmo se nazaduje na prebivavce tega kraja, kruh, naj se jé z dobro Nikjer še uisern našel kraja, kjer bi mladost tako vesela trebuh in sirova ma bila kakor tu, Kjer bi se toliko narodskih pesem popevalo. terija. Naj se porabi zoper te sovražnike človeštva, deržav kakor tù. Pastirji se vsedejo pri svoji čedi in zapojejo ali in ljudstev vsak pripomoček, tedaj tudi národ ni jezik; zakaj zatrobijo v lične ro^e mično pesmico slovenskega duha, da boj je hud in nevařen; če bodemo le količkaj nemarni, je se dalječ dalječ odmeva posebno, kadar večerno solnee s prazna vsaka nada, da kdaj te zopernike užugamo. svojim škerlatim krilom v nebo mergolečo donačko goro J. Terdina. Ozir domovini. objema. Prideluje se tukaj precej dobrega vina in sadja in mnogoverstnih vertnih sadežev; žito pa si morajo vecidel kupovati Tudi gov ej e živine imajo le malo, ker jim pozimi Nekaj o beseđi Paukon, Paukonje" rado kerme primanjkuje. Kakor vsi Slovenci so tudi tu spise kajsni vecidel pobožnega serca. Njih velika čednost je go-stoljubnost. Pa žala majka ! da se najde tudi dosti onih v kterih se jim odkrijejo neznani kraji, sela, gradovi „omikancov" , ki se na večji stopnji mislijo, ako zaničujeja Bravci rNovic" radi prebirajo zffodovinske in narodne in cerkve da se spomnijo, kako se rojaki po njih obnasajo lastno mater, lastno besedo in kakošni so bili oni ča*i, ki so se že potopili v inorje minulosti. - -— in lastne šege. Henrik Rešek. Mislim toraj, da bode marsikteremu vsec, ako popisem • V 1 se vé da le splosno, ne ravuo celó znani kraj in njegove starine „Zita 1 je". Vraža Mura se sibe boji. Od dveh v en hlev zapertih svinj je mura jedno skoz ud Ptuja proti sv. Trojici v Halozah derži memo Podleh- 10 meseov vsakrat zizala (sesala), kadar se jima je jesti Ce popotnik v lepo žitaljsko dolino pride po cesti, ktera nika in iiove cerkve noter do ošterije „Ekvirl", kjer se cesta dajalo Stopila je namreč zizana svinja nekoliko od korita v dve vejici razdeli, kterih ena skoz Macel v Krapino derži, in krehala kakor bi mlade dojila. Vse se je skusilo , kar da bi utegnilo pomagati, pa prava prema ctsio následuje, gori omenjena lepa dolina s tremi veli- se le znajdia ni. Imela je ta svinja letos šestero praset, tiiuica pa na desno v Rogatec, se mu odpre, ako rogačko je kd poved ča st U) m i cerkvicami na veselih horncih: farna cerkev sv. pa tako slokih in drobnih, da blago ni bilo komur podobn a Svinja je zdaj pri svojih mladih tako nenavadno slabeti jela, da je v malo dneh že potrebno bilo, praseta odstaviti, da bi svinja ne cerknila. Nekega dne pa se svinjarica zmisli, svinjo s toplim svinšekom po zizkih namazati, ter pravi: „Morda se bo zdaj m uri gabilo svinjo zizati, ker bodo zizki smerdeli". In res, mura je svinjo pustila, dokler se je svinšek zizkov deržal ; ko je pa odpadel, je mura zizala, kakor popred. To zdravilo se je večkrat ponovilo in s tem tudi murno zizanje pri eni svinji ubránilo; pa kaj, da se je mura zdaj pa une zraven zapeřte svinje lotila. Treba je bilo obe svinji mazati; al kaj se je zgodilo? Mura je začela zopet svojo poprejšno svinjo zizati in zgoraj imenovano mazilo ni več pomagalo; al toliko se je vendar iz tega spoznalo, da mnerdljive mazila muri ne dopadajo. Mislilo se je potem na druge močno dišeče zdravile, na priliko, na olje, ki je iz smrekove smole narejeno. Namazala je dekla s tem oljem zizke obeh svinj in mura jih zopet tako dolgo zizala ni, dokler se ni olje posušilo. > Po tolikih praznih poskušnjah se nevoljna dekla podá nekcga dné z ojstro šibo v hlev mure čakat, drugi, dekli pa naroči, svinjam je-ti dati. Kakor hitro je v koritu zasipano, se svinja že tudi za murno zizanje pripravlja, dekla pa hitro s šibo svinjo po zizkih maha. Ko bi treuil, je mura svinjo pustila. „Morda bo pa brezovka muro pregnala — pravi dekla — in od sedaj bom slednjikrat s šibo ča-kala, kadar koli se jima bo jesti dajalo". Kakor je rekla, je tudi storila, in murnega zizanja je bilo konec, toda le tako dolgo, dokler je ravno ta dekla s šibo mure čakat hodila. Dekla se kmali naveliča mure čakati. Reče tedaj majhnemu pastirčku, naj vprihodnjič on na straži stoji in po zizkih maha, kadar mura pride. Drugi dan stopi pa-stirček v hlev, in svinjam se jesti prinese, al mura je že zopet pri svinji in zizati začne. Zdaj maha pastirček kar more, in od tega časa je mura zizati nehala. Pastirček je potem še kakih 14 dni na stražo hodil, al mure ni bilo več. In zdaj je že kakih 8 tednov, da nihče s šibo ne caka in svinja je popolnoma ozdravěla : ona žrč brez vse zmote in sicer tako lakomno, ko nikdar popred, se pa tudi vidno popravlja, da jo je veselje viditi. Pravijo nekteri, da mura ni kaka bolezen v kervi, ampak neko zračno pa človeškim ocem nevidljivo bitje, ktero zvunaj tistega telesa živi, pri kterem si živeža iše; sicer bi se ne bila droge svinje lotila, po tem, ko je bila pri pervi po mazilu pregnana. Pravijo dalje, da muri se gnjusi do smerdljivih mazil, ker tistikrat zizala ni, ko so zizki po smerdljivem mazilu vonjali. Pravijo, da mura se tepenja bojí, ker je hitro zizati nehala, kadar je dekla svinjo po zizkih mahala. Pravijo še, da mura člověka pozná, od kterega se ji je tepenja bati, ker se je dekle bala, ki jo je tepla; majhnega pastirčka se pa bala ni, dokler tudi od njega tepena ni bila. „Novice" nam bojo morebiti vedile o tem kaj gotovega povedati? — — Tako nam piše g.M. K. iz Koroškega, in prav hvaležni smo, da se nam take řečí naznanjajo. Ni nam pa treba veliko besed za to. Mura ni nič družena kot neum na vraž a, kakor jih imamo pri živinskih boleznih na cente, in kterih se tako dolgo odkrižali ne borno, dokler bojo s vi nj ari ce in krava r i c e dohtarice, hlapci in konjaci pa dohtarji. Kaj res kdo misli, da ozdravljanje bolne živine je kaj takega, česar «e vsak hlapec in vsaka dekla podstopiti more? Po-glejte le enkrat — zdaj je ravno čas za to — zaklanega prasca od znotraj natanko; preišite njegove pljuča in serce, želodec in čeva, jetra in vranco ; poglejte kako se žila z žilo štikuje, kako so možgani in čutnice ustvarjene it(t, in vidili bote čudno mašino z brezštevilnimi kolesci, ki jo je Božja modrost ustvarila, da pride na svet, raste in doraste, in druge rodi. Kaj vas ne prešine groza, ako si mislite, da to prečudno stvar hoče člověk poznati, ki se ni težke umetnosti učil, — ali se jo celó ozdravljati podstopi, kadar je zbolela? Poklicali naj bi bili Ijudje k bolnima svinjama izučenega zd ravni ka, in ta bi jim bil povedal, ka koš na bolezen je napadla svinji. Od svinj ari ce se pa ne more več terjati. Po njeni pameti je mura svinji sesala, kakor deklo tudi včasih mora tlači; — morebiti bi se tudi od nje mora spodila. ako bi jo kdo s šibami dobro po nagi našeškal. Da ste mura in mora nevidljive bitji, mora le tišti verjeti, kdor ima ,,parkeljna~ za „hudiéa^ ; pa „parkelj" je vendar še kaj, da ga lahko zgrabiš. Clovek in živina imata sto in sto bolezen, kterih spoznati nsj se nihče ne prederzne, ki se težke umetnosti (zdravstva) ni učil! 8 pošast m i vidljivimi in nevidljivimi se le strah strinja, ki je v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni. Nauk iz vsega tega pa nam je spet: kako živo potrebne so nam prave ljudske šole, v kterih bi po naših mislih eden poglavitnih naukov mogel biti: naturoznan-stvo, prav po domače (populêr) razlagano, kolikor ga je treba, da tudi prosti člověk zapopade stvari okoli sebe in najimenitniše prigodbe v naturi. In kmali bi zginila cela nezmerna tropa saj najdebelejših in škodljiviših vraž. Vred. Kosec. Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni zeleni travi k pogrebu, Dokler se bliska biserna rosa, Dokler ne peče solnce na nebu! Zrela za košnjo, zrela si, trava! Kaj bi se bala kose jeklene! Kar je rodila mati uarava, V krilo globoko smert ji zaklene. Taka postava svetu je dana, Taka.osoda njega oklepa: Seme zubranja časova brana, Časova roka zernje otepa; V Zena mogočna dirja po svetu, Nizko, visoko s koso podira, Maha po pleši, maha po cvetu. Věčnosti, grobu vrata odpira. V grobu telesa grudi trohnoba, V věčnost neskončno duša se dviga; Novo življenje klije iz gruba. Novo življenje věcnost užiga. Skl epa), nabrusil sem te, o kosa ! Zvôni k pogrebu travi zeleni! Ko bo oblila merzla me rosa, Takrat zvonila bodes tud' meni. " j, Fr. Cegnar. Castitim bravcom „Novic", ki morebiti niso lanskega oglasa brali, da naš gospod France Cegnar namerava zbirko svojih pesem na svitlo dati, ponavljamo še enkrat naznanilo, da. kdor jih želi imeti, naj se do konca tega mesca oglasi ali naravnost pri gosp. izdatelju, c. k. višjemu telegrafistu v Terstu, ali pa pri vred- ništvih slovenskih časnikov, tedaj tudi pri nas. Obljubimo, da se ne bo kesal, kdor bo mične pesmice si omislil. Velj^le bojo 60 novih krajc., toda naroćnino bo treba še le odrajtati, ko bo knjiga gotova. Vr. Kratkočasnica, Stari iuravljiiiecv&ré svojega starega prijatla v Siško obiskat. V Spisal J. France Strukel. Stari mravljinec so živeli veselo in zadovoljno domá na mravljišu na Viču. Na svoje stare dní so pa hotli še enkrat svojega starega prijatla Telebana, posestnika velikega mravljiša v Siški, obiskati. Razodenejo toraj svojo željo družini pod hrastom. Družina jim brani, ker so bili že přilétni, rekši, da se jim zuá kaka nesreča potoma primeriti, zakaj pot je doiga in težavna. Od Vića do Siške, to so uret V Oče y Zdaj stopi mladi mravljincov sin k ocetu in pravi: lepo vas prosim, ne hodite od doma; ali ne veste, stegne. v Saperbolt, zdaj pa imaš, kvaka! Kaj misliš, da sem za nič?u Zabe na krik sestrice berž iz vode ven po da je okoli Ljubljane dosti žab — naših starih sovražnic. Ce skacejo in gledajo, kaj da je to. Stara krota berz armado jim v pest priđete, • f gorje vam, oce; na meh vas bojo oderle, zbere; zakaj ona je bila perva vojakinja in je zavoljo mnogih vam kožo slekle in poleg mlake obesile! To bi bila sramota, da ne koj take! Oče, ne hodite mi, lepo vas prosim Očeta mravljinca pa nobena prošnja nazaj ne derži y vzamejo staro bisago, ktero so še njih predded nosili, in ta zaslug tako daljec prišla, stopi na celo svoje arrnade in pelje kvakavke proti stražam. Mravljinec se strese, ko ar mado na skokih zagleda in skoraj otnedli. Pa se berž pomisli in pravi: „Korajža veljá! Tri sto medvedov, da se so bisago podedovali od preddeda, in še ta niso bisage In kupili, ampak njih oce. Toraj je bila bisaga stara kakor zemlja, in to obesijo čez rame. Potem vzamejo dolgo palico vas ne bojim. S to palico vam bom v mlako pokazal". maha z nj o po mraku. Krota se posvetuje z armado i ti \li ga hoćemo?" 55Le ga, le ga, le o-n lp ď«^ a v kotu. ktero so bili njih preddedov eden pod Roženpohom krici razdrazena armada in plane na mravljinca. Mravljinec maha in tolče, da je kaj. Marsiktera hrabra žabica se ubita zakaj naš mravljinec je bil kampelj. Ker je bilo in naš mravljincc odrezali, ko so se šli sprehajat, in tako napravljeni za odhod hočejo oče mravljinec iti. „Cakaj, počakaj, starec, — stegne ali boš teš šel, boš še kosil, pa sovražnika le preveč zaklepetajo stara mravlja To ti pa povern, da ne zapravljaj preveč potoma. V Ljub i ga premagajo, ves razmesarjen komaj peté odnese. Brez palice přiletí na ljani mi ne hodi v „Zlato luknjo" ali na „Fertico", zastopiš pol mertev v Ljubljano in pade pod prag neke hiše. Tu starec?! Zadnjič si přišel domúsuh kot poper. Pozdravi mi leží tri dni in tri noci, in nihce ga ne vidi. Ceterti dan ga saj si bil že večkrat zagledate dve muhi, se ga usmilite, ga zadenete na rame pa staro teto v Kurji vaši; že veš, tam; pa o "" ibaj se mlake, da te žabe ne zalezejo u in ga nesete v bolnišnico. Zdravniki komarji pregledaj» Tako učí mravlja mravljinca in mu náloži v bisago v • rane, pa so smertne, ne upajo si ga ozdraviti. Oče mrav hrane. Potem spremita mravlja in mladi mravljinec očeta 5 Ijinec cez 3 dni sklenejo in zdihnejo svojo mravljinčjo stopajev dalječ, in skoraj se ne moreta ločiti ; tako jih je dušo. Na pare so jih djali, in znanci iz Siske, ki so to serce bolelo. Mravlja še enkrat zavpije: „Da veš, da mi žalostno novico koj zvedili, pridejo in žalujejo. Domá » • t V se teto v Kurji vasi pozdraviš", in si solze briše. Mladi mrav- niso nic vedili, ker je bilo predeleč. Tri dní popevajo godci Ijinec pa spremi očeta še kakih 10 stopajev, ker je bil mertvaške pesmi in četerti dan jih zagrebejo za Pavlihovim 5 Da se resnica očitno hvalo, se vé da pa tudi njih les. Ceravno nam je pravi star pt prijazni gosp. Gregorič kaj pridno stregel • • s svojimi vinci Dovol aj ček za par besed. Nikj ni iz£Gvoi icno, da bi imelo to d in v dolžnost bal pi da bi zdravi boln pustn na pomoć plesali cas Al ker so skušnje učile, da se tudi s pi pol i I o d smo se težko loćili od domaćih Krajncov, od bratov Štajercov in Horvatov in skor nismo mogli slovesa vzeti od cerne po pravici „Božji dar" imenovane kapljice, ki jo ima od nekega fajmoštra blizo Zagreba - B< ga obrani veliko let I mosnjica, je d vcasih, pa ne vsako leto, bal osnovalo. Vsakdanja rec pa rada presed T m so tudi letos zbo nike navdaj da je većina njih kla v panj ebiti drugo leto bal bolj poln bil in boln da bi mc vergel. pri tej priložnosti družbeniki • V vec N 7) solze mnofftere device in mnogotere zemce u ktei smo nazadnje vendar le spet prišli na občudovanje nezuane čednosti in snažnosti v hramih in posodah. In ni nam bilo žal, da smo vse to vidili, da saj vemo, da tudi pri nas domá imamo moža, kteremu gré po pravici hvala, da vé s hra-novanjem vina se izverstno pečati in da zasluži za u parije i so bili v letnem zboru ki se na-nj stavi. To je naš referat. Sedaj naj pa po pričijoči mislili niso. V pa tudi, da veliko družbenikov • V 1 t ^ plSe UMU ■ IjMVVI KJMI1I VV M * VJ « - w V, * .. * J - h misel in odperla nova kavarnica „pri Slonu" na dunajski cesti. Ker naš prijatel samec svojega Přetekli teden se je kteri v zadnji zbor niso pi • V je tudi daj je imenov sklep na dve strani skriž n» 1 Bobena nesreća, ker se vse lahko popravi. Kako nek pa ni ? Go- sega ta kavarnica, ravno na voglu hiše napravljena, v slo nove ulice in na dunajsko cesto, in se vidi tedaj iz nje na vec straní najzivejše cr>te. pa tudi proti Laterman-ovemu drevoredu, se lahko reče, da je na najlepšem prostoru. No- med ljudstvom. skup vzame, bi m »glo biti blizo 587 milijonov novih dnarov Azijo na sreberni dnar, ki se je od vseh Svetih sem skor zmiraj v enem kursu obderžal, je poslednji teden tranja naprava je čisto nova in vsa na Dunaji narejena ; posebno dopadajo lepe mize iz belega rnarmelna; dva lična biljarja lepšata z obilními časniki oskerbljeno kavarno, kteri od 24 pri 100 gold, skočil na 30 blizo 32, in je tedaj se celó nič očitati ne more kakor to, da je enmalo pre- spet tišti kurs dosegel, kakor je bil 24. aprila lanske^a nizka. Najlepša kavarnica in najlepša gostivnica pa niste leta, ko je cesarski razglas napovedal avstrijanskim narodom borsa tako rogovili, nihče prav nic prida, ako vzitki v nji nic r«e veljajo. Al treba nam je zacetek laske vojske. Ie ime Gnezdovo izreci, ki je kavarno prevzel, in vsak, ne vé, ker, kakor danes reci stojé, ni nikjer vojska pred ki je kdaj v njegovi kavarni na vélikem tergu kavo pil, bo durmi. vedil y da postrežba ne more v boljih rokah biti. Pravijo T Ministerski razglas pozivlja protestante na Oger da tudi Turki, pervi kavopivci, bolje černe kave ne pijó, skem, naj volijo kmali može za cerkvene zbore (sinode) kakor je Gnezdova. Ako bo gospini Gnezda oskerbel na ki se b oj o v kratkem začeli. y slovenski zemlji se nekoliko slova nskih čas ni kov, Sliši se gotovo noben popoten Slovan ne bo zahajal drugam kakor , da po cesarskem zaukazu se imajo tudi regimenti konji kov z ma nj sa ti, 2 regimenta dragonarjev v njegovo kavari.o. Posestniku gospod J. Zalar-ju pa pri- bota popolnoma razpušena, regimenti ulanov in huzarjev pa vosimo dobro napredovanje; saj zasluži, da bi začel uživati bojo imeli le po 3 divizije. plačilo za svoj veliki trud in svojo marljivost, in za mar siktero grenjko, ki jo je mogel požreti. Nadjamo se, da sijo Pri ti priliki, ki so se pripravljale delà za ko mi-ki ima prenaredbo davkov prevdariti, se je zvedilo, bo po izgledu Gnezdovem tudi vedno skerbel za dobro pi- da samo v tistih deželah našega cesarstva, kjer je že ka jaco y zlasti za dobro vino, ki je duša dobre gostivnice. taster vpeljan, so zemljiša (grunti) v 84 milijonov kosov Ce pomislimo, kakosna podertija je na tem městu poprej (parcel) razdeljene. stala, ko se je še imenovalo „pri Mokarju", kakošno po Vradni dunajski časnik li Wien. Zeitír c; • v pise : r> Na slopje pa zdaj tukaj tnožuje z 57 izbaoii različne velikosti znanjaje to, kar je ravno Košut nekemu prijatlu na An ako se ozremo tudi na in prav pripravnimi popotnikom, splob zlo obrajtane toplice, ki so v ti hiši zdravim in bolnim na izbero or ležkem pisal, da berž ko se je zvedilo, da je o n lani na Lásko přišel, je 4000 Ogrov z bojišča pt idni p o b e g n i 1 o in radostni zakličemo verlemu gospodarju in pre- več avstrijanskih oficirjev od svojih vojakov v vojski vstre- or ft ospodinji: Dobro srečo! Vam pa domaćim in ptujim, Ijenih bilo, nimamo druzega namena kakor tega, da žlahni ki isete pohvaljene gostivnice rpri Slonu", pa je pod tem ogerski n a r o d- nesramnost zvé, ki se mu pripisuje, in jo imenom ne najdete, nikar se ne spodtikujte nad nerodnim sam obsodi. Ce pa milaneški časnik s ponosnim veseljem napisom ..Hotel Elefant" , ki ni ne slovensk, ne francozk pripoveduje, 11 51 V) n V n n 80.— 73.25 64. 5°/0 Donavske parabrod ske po g. 100 » Knez Esterhazy. po g. 40 „ 56.501 Knez Salmove po g. 40 „ 103. 84. 40. 43. 36. 14. na pomoc ; zraven tega udanosti. Misliti bi bilo, da temu blagemu početju se nikjer ne bodo kristjani ustavljali, al žalibog! da ni tako. Badenske novine na Nemškem pripovedujejo, da je neki fajmošter na Obligacije zemlišn. odkupa. |KnezWindi8chgrâz.pog.20„ (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 90. 5°/0 ogerske. v 72.50 Knez Palfyove po g. 40 „ 38 75 Knez Claryove po g. 40 „ 36.75 Knez St. Genoisovepo g.40 „ 39.75 23.75 Grof Waldsteinove po g.20 „ 27.50 Grof Keglevičeve po g. 10 „ 15.50 Denarji. Rajnu svoje farane povabil, naj tudi oni podpišejo pismo 5°/° krajnske, štajarske. 5° 0 horvaške in slavonske „ 71.50J Cesarske krone ■HMMBI Cesarski g. 17.95 za sv. oceta papeza, al odrekli so te podpise ter djali: V) naj koroske, istrijanske 15 86. •75 6.17 papez le svoje ljudstvo dobro vladajo, pa ne bojo njih Deržavni zajeini z lotrij podložni nezadovoljni i 11 od njih vlade od pa- Zajem od leta 1834 po 250 „ Napoleondori (20frankov) „ 10.47 Souvraindori .... dalia. Gosp. fajmošter so potem s prižnice farane ojstro okregali in županu prepovedali častne službe pri cerkvi opravljati, kakor svečo in nebo nositi, oljko sprejemati itd. r> T) 31 1834 petink 38 385 Ruski imperiali Pruski Fridrikdori n n r> 1^39 . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ 110 251 Angb'éki souvraindori 1 Louisdori (nemški) 112.251 Srebro (ažijo) rt v n » Î9 » 18. 10.67 11.20 13.18 10.67 30. Al župan ni porajtal resnega opomina, ampak se je grožeč Dohodkine oblig, iz Komo „ 15 2, srenjskimi možmi iz cerkve podal ; za njimi pa so se __ Odgovorni vrednik : Dr Janez Bleiweis. Natiskar in záložník: JoŽef BlàZnik*