SPODNJE HOČE Bine Kramberger, Maja Janežič, Matjaž Novšak 90Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S SPODNJE HOČE Bine Kramberger, Maja Janežič, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Tomaž Verbič, Metka Culiberg, Alojz Šercelj, Tomaž Prus, Borut Vrščaj 90 Spodnje Hoče  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentki  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Bine Kramberger  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞bine.kramberger@zvkds.si  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper in likovna urednica  ⁞Maja Janežič  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Irena Lazar  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞maja.janezic@zvkds.si  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Matjaž Novšak  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Arhej d.o.o.  ⁞Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Lektorica Izdajatelj  ⁞arhejdoo@siol.net  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Ostali avtorji Prevajalka  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Maja Sužnik Zanj  ⁞Zasebni raziskovalec  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Cesta dveh cesarjev 15a, SI-1000 Ljubljana Oblikovanje in prelom  ⁞tomaz.verbic@guest.arnes.si  ⁞Nives Zupančič  ⁞Metka Culiberg  ⁞Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije  ⁞meta.culiberg@gmail.com  ⁞Vanja Celin, Samo Šimenko  ⁞Alojz Šercelj † Terenske fotografije  ⁞Ivo Bizjak  ⁞Tomaž Prus  ⁞Biotehnična fakulteta, Oddelek za agronomijo, Geodetske izmere  ⁞Katedra za pedologijo in varstvo okolja  ⁞Bogo Žontar  ⁞Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana  ⁞tomaz.prus@bf.uni-lj.si Načrt najdišča  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Bogo Žontar, Juraj Belaj,  ⁞Borut Vrščaj Dženi Los, Vesna Koprivnik, Rachel K. Novšak,  ⁞Kemijski inštitut Slovenije Mišo Otmar Kovač, Katja Hrobat, Janja  ⁞Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Železnikar, Matjaž Novšak, Bine Kramberger,  ⁞borut.vrscaj@kis.si Danilo Cvetko Terenske risbe  ⁞Juraj Belaj, Dženi Los, Rachel K. Novšak, Matjaž Novšak, Katja Hrobat, Janja Železnikar, Mišo Otmar Kovač Digitalizacija terenskih risb  ⁞Danilo Cvetko Risbe predmetov  ⁞Simona Tomažič, Jernej Gojkovič, Janže Lorber Digitalizacija risb predmetov  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek Postavitev tabel, katalog najdb in katalog stratigrafskih enot  ⁞Bine Kramberger Fotografije predmetov in računalniška obdelava fotografij predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Spletna izdaja Ljubljana, 2021 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 61853955 Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ISBN 978-961-6990-82-0 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Bine Kramberger 5 2⁞ Geografski oris in arheološka podoba prostora Bine Kramberger 6 3⁞ Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika Matjaž Novšak, Bine Kramberger 9 4⁞ Pozna bronasta doba Bine Kramberger 19 ⁞ 4.1 Naselbinski konteksti 19 ⁞ 4.2 Najdbe 21 5⁞ Rimsko obdobje 22 ⁞ 5.1 Konteksti Bine Kramberger 22 ⁞ 5.2 Najdbe Maja Janežič 22 6⁞ Zgodnjesrednjeveška poselitev Bine Kramberger, Matjaž Novšak 24 ⁞ 6.1 Naselbinski konteksti 24 ⁞ 6.2 Najdbe 26 7⁞ Analize 29 ⁞ 7.1 Geološka spremljava arheoloških izkopavanj Tomaž Verbič 29 ⁞ 7.2 Rezultati pedoloških analiz Tomaž Prus, Borut Vrščaj 33 ⁞ 7.3 Rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS Bine Kramberger 35 ⁞ 7.4 Rezultati paleobotanične analize Metka Culiberg, Alojz Šercelj 39 8⁞ Zaključek Bine Kramberger 41 9⁞ Spodnje Hoče Bine Kramberger 42 10⁞ Literatura 43 11⁞ Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Matjaž Novšak 47 ⁞ 11.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje 47 ⁞ 11.2 Pozna bronasta doba 49 ⁞ 11.3 Zgodnji srednji vek 50 ⁞ 11.4 Novoveške in novodobne strukture in jame 52 12⁞ Katalog najdb Bine Kramberger 55 1UvodBine Kramberger Večkratne raziskave Zavoda za varstvo kulturne dedi- Skupaj je bilo leta 1997 v Spodnjih Hočah raziskanih 1305  m2 ščine Slovenije, OE Maribor, in podjetja PJP med letoma površine. Prvi rezultati izkopavanja so bili ovrednoteni leta 1988 in 2018 v centru današnjih Spodnjih Hoč so po-1997 v okviru arheoloških poročil (Los, Belaj 1997; Koprivnik, kazale, da je bila ravnina ob Hočkem Pohorju poselje- Železnikar 1997; Novšak 1997) in leta 1999 v okviru letnega na v petih različnih obdobjih, najprej v zgodnji bakreni zavodskega poročila (Strmčnik Gulič 1999, 242). Poročilom dobi, nato v pozni bronasti dobi, latenskem obdobju, so sledile krajše objave (Strmčnik Gulič 2001, 135−136, sl. rimskem obdobju in nazadnje še v zgodnjem srednjem 1; Strmčnik Gulič 2003; Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, veku. Naselbinske ostaline so bile odkrite ob različnih 67−75), vzporedno so potekali posterenska raziskava naj-priložnostih. V registru nepremične kulturne dediščine dišča in priprave arhiva na celovito objavo. Večina najdb je sta tako registrirani dve enoti arheološke dediščine, in bila izrisana že kmalu po koncu izkopavanja. Po postopku sicer: Spodnje Hoče – Osrednji del arheološkega naj-14C AMS sta bila datirana prva dva vzorca oglja. Določeni dišča Hoče (EŠD 8976) in Spodnje Hoče – Obrobni del so bili rastlinski makro ostanki (poglavje Rezultati paleobo-arheološkega najdišča Hoče (EŠD 10328).1 tanične analize), opravljene pedološke analize vzorca prsti Na tem mestu objavljamo rezultate izkopavanja, ki je pote- (poglavje Rezultati pedoloških analiz) in mineraloške analize kalo ob gradnji hitre ceste Slivnica–Maribor–BDC (blagovno keramike in žlindre.3 distribucijski center) leta 1997. Te raziskave je finančno pod- Na datiranje v Centro di Fisica applicata DAtazione e Di- prl investitor projekta »H2 Hitra cesta skozi Maribor«, Druž- agnostica v Lecceju (CEDAD) sta bila poslana dva doda- ba za avtoceste v Republiki Sloveniji, pričele pa so se z eks- tna vzorca zoglenelih organskih ostankov. Pripraviti je bilo tenzivnimi površinskimi pregledi junija in avgusta leta 1995 treba generalni načrt najdišča, urediti posamezne načrte (Djurić, Kajzer 1995, 1–6; Djurić 1995, 1–5, pril. 3) ter nada-naselbinskih kontekstov, pripraviti katalog najdb in katalog ljevale leto kasneje z geofizikalnimi raziskavami terena (Mu- stratigrafskih enot. Tudi najdbe smo znova pregledali in jih šič 1996).2 Arheološka izkopavanja je med 7. julijem in 20. ovrednotili v luči novih odkritij. avgustom 1997 izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič. Pri izkopavanjih so sodelovali arheologi Rachel K. Novšak, Vesna Koprivnik, Dženi Los in Juraj Belaj, absolvent arheo- logije Matjaž Novšak in študentje arheologije Mišo Otmar Kovač, Katja Hrobat in Janja Železnikar. Geodet B. Žontar je opravil geodetsko izmero mreže izkopnega polja, Ivo Biz- jak je fotografsko dokumentiral izkopavanja. Pri terenskih raziskavah pa so sodelovali tudi geolog Tomaž Verbič, ki je pripravil poročilo o geološki podobi raziskanega prostora v času njegove poselitve (Verbič 1997; poglavje Geološka spremljava arheoloških izkopavanj), in pedologa T. Prus in B. Vrščaj, ki sta odvzela vzorce plasti za laboratorijske kemij-ske preiskave (Prus, Vrščaj 1997). 1  EŠD = evidenčna št. enote dediščine (zbirka RKD) / Heritage Register Number (database RKD). [https://gisportal.gov.si/portal/apps/weba-3  Za pripravljanje objave je bil najprej zadolžen arheolog M. Novšak s ppviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b] sodelavci. Avtorica teh risb je Simona Tomažič. Paleobotanične razi-2  Intenzivnega podpovršinskega pregleda ni bilo mogoče izvesti, ker skave sta opravila Metka Culiberg in Alojz Šercelj (oba iz Biološkega zemljišče v času izvajanja raziskav za ugotovitev arheološkega po-inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU), 14C AMS analize so bile izvede-tenciala še ni bilo odkupljeno (Koprivnik, Železnikar 1997, 4). ne v Centre for Isotope Research na univerzi v Groningenu. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 5 2Geografski oris in arheološka podoba prostora Bine Kramberger Arheološko najdišče leži na blago padajočem terenu pod Pohorjem, na stiku doline Hočkega potoka z Dra- vsko ravnjo (278,5 m n. m. v.). Na prehodu v ravnino prekrivajo robove doline naplavinske plasti, predvsem mulj in pesek iz zgornjega pliocena in spodnjega ple- istocena, ki so jih potoki nanesli čez dravski prod (Žni- darčič, Mioć 1988). Pohorski potoki so namreč izrazito hudourniškega značaja, kar pomeni, da zaradi slabo prepustne geološke podlage ob močnih nalivih hitro narastejo in začnejo poplavljati, pri tem pa voda s seboj prinaša mnogo finega materiala (sl. 1–5). Zaradi preobilnih vod so pohorske potoke v severozaho- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. dnem delu Dravske ravni že v 19. stoletju regulirali, jih ume- speljali nekaj deset metrov južneje od najdišča proti jugu, tno speljevali in ločili na več kanalov, ki so jih uporabljali tudi pod avtocesto in vzdolž nje do avtocestnega razcepa Sliv-za napajanje travnikov in dovajanje vode v naselja na rav- nica, kjer se izliva v umetno strugo Poljanskega potoka. Se- nini. Osrednji del Dravske ravni je namreč brez površinskih verni tok (imenovan tudi Novi Hočki potok) pa teče severno vodotokov, ker potoki poniknejo v Dravskem produ (Baš od najdišča proti severovzhodu. 1937, 326; glej tudi Pak 1964, 75−77; Pak 1998, 592−594). Poselitev širšega območja v različnih obdobjih dokazujejo v Zadnja obsežna regulacija Hočkega potoka je bila izvedena Pivoli in na Pohorju slučajno najdene kamnite sekire, dleta v času gradnje štajerske avtoceste. Takrat so potok zahodno in kopače, depo kulture žarnih grobišč, odkrit na Špurarjevi od najdišča razcepili na dva kanala. Enega od kanalov so 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj 3 Lokacija izkopnega polja iz leta 1997 na Franciscejskem AC trase. Merilo 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, © Mladinska katastru (Obrobni del arheološkega najdišča Hoče, EŠD knjiga Založba, d.o.o. 10328). Merilo 1 : 10 000; SI AS 177/M/R/M697, lista E01 in E03; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. 6 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 izkopavanja leta 1988 izkopavanja leta 1989 izkopavanja leta 1997 izkopavanja v letih 2005–2006 raziskave med letoma 2009 in 2018 2012–2013 1997 2016 1989 2005–2006 1988 1989 2009 2012 2017–2018 4 Arheološke raziskave v Spodnjih Hočah med leti 1997 in 2018 (Spodnje Hoče – Osrednji del arheološkega najdišča Hoče, EŠD: 8976; Spodnje Hoče – Obrobni del arheološkega najdišča Hoče, EŠD: 10328). Merilo 1 : 4000, kartografska podlaga TTN5, lista I272300A in I273300A; © GURS. domačiji nad Hočami, v Hočki cerkvi in v župnišču vzidani Izkop za objekt orglarske delavnice je uničil precejšen del rimski nagrobniki (Pahič 1966; Pahič 1968; Pahič 1985a; Pa-najdišča. Raziskana je bila površina velikosti 1070 m². Glede hič 1985b; Pahič 1987; Pahič 1996; Teržan 1995, 307−320, t. na količino najdb in ohranjenost arheoloških struktur lah-74−87), zlasti pa materialni ostanki, odkriti ob izkopavanjih ko to območje označimo za najbogatejši del najdišča. Najv centru naselja. starejša poselitev je iz bakrene dobe in se kaže v jamah z Do prvih arheoloških izkopavanj v centru današnjih Hoč lončenino lasinjske kulture (Kramberger 2014, 243, sl. 24, t. je prišlo zaradi gradnje objekta, namenjenega izdelovanju 11−12; Kramberger 2020). Na istem mestu je bilo ugoto-cerkvenih glasbil v lasti podjetja Orglarska delavnica Ma-vljeno naselje iz bronaste dobe in nato še rimsko naselje, kar ribor, in sicer v letih 1988 in 1989, na parcelah št. 615/2 dokazujejo bogate arhitekturne ostaline in drobno gradivo in 615/3, obe k. o. Spodnje Hoče (sl. 2, 4) (Strmčnik Gulič (Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1990b; Strmčnik 1990b, 135–136, sl. 1; Strmčnik Gulič 1996). Gulič 1996; Strmčnik Gulič 2001, 135−136, sl. 1). Območje Drugo arheološko izkopavanje v Spodnjih Hočah je pote-se nahaja severozahodno od župnijske cerkve sv. Jurija in kalo leta 1997 na zemljiščih s parcelama št. 650/1 in 650/2, je danes vpisano v register nepremične kulturne dediščine obe k. o. Spodnje Hoče, in je, kot že rečeno, tema te pu-pod oznako Spodnje Hoče – Osrednji del arheološkega naj- blikacije (sl. 3−4). Največje izkopavanje je potekalo v letih dišča Hoče (EŠD 8976), v literaturi pa se za ta del najdišča 2005 in 2006 zahodno od tod, na parcelah št. 648/4, 650/3 pojavlja tudi oznaka Hoče – Orglarska delavnica (Kramber- in 650/10, k. o Spodnje Hoče (sl. 4). Te raziskave so potekale ger 2014, 243). zaradi gradnje trgovskega centra Hofer. Izkazalo se je, da sodi del najdišča v obdobje mlajše železne dobe. Odkriti so Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 7 bili tudi naselje iz zgodnjega srednjega veka, paleostruga in objekt iz rimskega obdobja (Kajzer Cafnik, Predan 2006, 141; Vinder 2011, 16) ter jama, ki je glede na tipološko ana- lizo gradiva po vsej verjetnosti iz prve pol. 1. tisoč. pr. n. št. oz. iz pozne bronaste ali starejše železne dobe (Kramber- ger, v pripravi). Po letu 2006 je bilo izvedenih več arheoloških dokumenti- ranj ob gradnjah in sondiranj. Leta 2009 so potekale razi- skave okoli starega župnišča, na parceli št. 762/2, leta 2012 in 2013 ob gradnji kanalizacije in stanovanjskega objekta na parc. št. 633/1, leta 2016 ob gradnji dozidave k objektu Hofer na parc. št. 650/3 in nazadnje v letih 2017 in 2018 5 Spodnje Hoče. Pogled na cerkev sv. Jurija in na Osrednji ob gradnji trgovskega centra Lidl na parcelah št. 768/2, del arheološkega najdišča Hoče (EŠD: 8976) z vzhoda. 765, 766, 767, vse. k. o. Spodnje Hoče (sl. 4) (Murko, Pre- dan 2010; Predan 2012; Predan, Čakš 2012; Vinder 2016; Predan 2017; Vinder 2018). Odkrite plasti so vsebovale predvsem rimskodobno gradivo, vendar po interpretaciji izkopavalcev ne gre za intaktne arheološke ostaline, ampak za različne vodne nanose. Ti rezultati se ujemajo z rezultati izkopavanja leta 1997 in z ugotovitvami, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. . 8 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 3Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika Matjaž Novšak, Bine Kramberger Izkopno polje se je nahajalo na povsem izravnanem travniku. Razdeljeno je bilo na mrežo kvadrantov veli- kosti 4 × 4 m (skupaj 140) in šest sektorjev, orientiranih v smeri sever–jug. Na tako zastavljeno v prostor umešče- no mrežo so naslonili risbe tlorisov in presekov, ki so jih dokumentirali med izkopavanjem (Koprivnik, Železnikar 1997, 6). Izkopavati so začeli v južnem delu izkopnega polja, dne 7. 6. 1997. Kopalo se je stratigrafsko, pri čemer so bile vse plasti odstranjene ročno, vključno s travno rušo. Globine so bile izmerjene s teodolitom in zabeležene v absolutnih višinah. Stratigrafske enote so bile oštevilčene po enotnem sistemu 8 Pogled z juga na paleostrugo A v sektorju 3 (SE 006). številčenja ter opisane na obrazcih in terenskih risbah. Zbirali so tudi vzorce za različne analize (pedološke vzorce, vzor-Arheološke strukture so bile dokumentirane v risbah in foto- ce za 14C AMS datiranje, vzorce za palinološke in metalurške grafsko s črno-belimi, barvnimi in DIA posnetki. Fotografirane analize) in podatke o njih vpisovali na seznam vzorcev ter so bile v preseku in tlorisu, občasno s snemanjem s kamero vodili sezname risb in najdb. in na koncu izkopavanja še s fotografskimi posnetki iz balona (sl. 6–8). Tlorise in profile sektorjev se je risalo v merilu 1 : 50, tlorise posameznih jam in manjših struktur pa v merilu 1 : 20. Generalni tloris najdišča je bil sestavljen iz risb posameznih sektorjev po koncu izkopavanja (sl. 9). Osnovno stratigrafsko zaporedje plasti na najdišču predsta- vljamo z zahodnim presekom v testnem jarku 1 v sektorjih 1 in 2 (sl. 9, 12: P1) ter z zahodnimi preseki sektorjev 3 (sl. 9, 13: P2), 4 (sl. 14: P3 in sl. 15: P4) in 5 (sl. 16: P5; glej tudi sl. 9). Osnovna ugotovitev je, da je današnjo podobo prostora v veliki meri pogojevalo delovanje potokov v preteklosti. 6 Pogled na sektor 3 med arheološkimi raziskavami leta Ugotovljeni so bili sledovi treh različnih paleostrug (SE 6 = 1997 z zahoda. SE 26 – paleostruga A (sl. 7); SE 9, SE 10 – paleostruga B (sl. 8); SE 17, SE 18b – paleostruga C in ob njih naplavinski nanosi različnih granulacij, pogojenih z intenzivnostjo delo- vanja vodotokov (npr. SE 17b−e, SE 19a−c, SE 18a, SE 18c) (sl. 10, 11a, 11b). Tako sedimentacija odloženih nanosov kot tudi sledi vodnih prebojev kažejo na občasno poplavlja-nje širšega območja vse do sodobnih časov, ko je bila struga potoka regulirana.4 Na večjem delu terena se je neposredno nad peščenim muljem nahajala premešana rjavorumena ilovnata plast 7 Pogled z juga na paleostrugo B v sektotrju 3 (SE 9 in SE 10) 4  Glej tudi Verbič 1997, 6−7 in poglavje Geološka spremljava arheo-z naplavljeno rimsko opeko in lončenino. loških izkopavanj. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 9 raziskano območje lege presekov Sek. 6 P 5 Sek. 5 Sek. 4 P 4 P 3 P 2 Sek. 3 P 1 Sek. 2 Sek. 1 9 Obrobni del arheološkega najdišča Hoče (EŠD: 10328). Načrt izkopnega polja s sektorji, kvadranti in označenimi legami presekov. Merilo 1 : 1500. 10 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 (sl. 12−16: SE 3), ki proti vrhu postopoma prehaja najprej v subhumus (sl. 12−16: SE 2) in nato v rušo (sl. 12−16: SE  1). Gre za plasti, v katerih so se mešale recentne in novoveške najdbe (G129, G131, G133−G135) ter tudi srednjeveška (G125, G130, G132), zgodnjesrednjeveška (G121, G122, G124) in rimska keramika (G118−G120, G126−G128, G136). Na zahodnem robu sektorja 3 so bile v spodnjem delu plasti SE 3 tik ob magistralni cesti ugotovljene že najvišje ležeče naselbinske ostaline. Interpretirane so bile kot vogal novo- veškega objekta (sl. 17: SE 28, SE 29, SE 30, SE 31; G137). V osrednjem delu sektorja 3 pa sta bili med svetlo rjavim 10 Pogled na sektorja 1 in 2 med arheološkimi raziskavami s peščenim muljem (sl. 11b, 13: SE 11) in plastjo SE 3 (sl. 13: severozahoda. SE 3) odkriti naplavinska plast proda in plast finega peska, ki sta zapolnili eno od dveh korit vodotoka, odkritih v tem delu (sl. 7, 13: SE 9, SE 10 – paleostruga B; druga paleostru- ga: sl. 8: SE 6 – paleostruga A). Tako paleostruga B kot tudi paleostruga A (sl. 13), ki se je nahajala severno od nje, sta bili usmerjeni v osi vzhod–zahod, z manjšim odklonom, in pričata o občasnem preboju vodotoka, ki si je v različnih obdobjih ubiral različne poti. Na območju paleostruge B in paleostruge A so bile v stra- tigrafski superpoziciji odkrite najpomembnejše intaktne ar- heološke ostaline na najdišču, ki se pojavljajo večinoma kot jame (sl. 6, 17: jame I, II, III, IV in V, ognjišče SE 24), vkopane bodisi neposredno v geološko osnovo (sl. 13: SE 11) ali pa v 11a Zahodni presek v testnem jarku 1, sektor 2, kv. 23. Vidne naplavinske sloje paleostruge B nad njo (sl. 13: SE 9, SE 10). so paleostruga C (SE 18b, SE 17), pod njo plasti SE 18a in Le-ta je vsebovala številne kose rimske opeke in lončenine SE 20 in nad njo pokopana tla (SE 16) ter vrhnje plasti (SE 1, SE 2 in SE 3) (primerjaj s sl. 12, kv. 23). (G6−G52). V pričakovanju podobnih struktur v sektorjih 1 in 2 so bili tam raziskani testni jarki, s katerimi so dobili vpogled v glo- blje plasti (sl. 10–12). Pod SE 3 je bila temno rjava glineno- -zemljena plast (sl. 12: SE 16). V severnem delu sektorja 2 je bila odkrita na nadmorski višini 275,40 m, proti jugu je rahlo padala do nadmorske višine 275,30 m. Po mnenju geologa T. Verbiča gre za pokopana tla (sl. 11a) (Verbič 1997, 5). Vzdolžni presek v testnem jarku 1 je pokazal, da je eno od preteklih korit potoka potekalo tudi preko sektorja 1 in 2 (sl. 11a, 12: kv. 23, 29 in 34; SE 17, SE 18b – paleostruga C). Na tem mestu so se z bočnim nasipavanjem postopoma tvorile poševne plasti peščenega proda in peska (sl. 12: SE 18a, SE 11b Zahodni presek v kv. 72. Vidno dvoje pokopanih tal pod 18c, SE 17a−f, SE 19b), v katerih je bil odkrit tudi rimskodob-nivojem SE 11 (primerjaj s sl. 14, kv. 72). ni keramični inventar (G54−G60, G132). Nekaj fragmentov rimske keramike je bilo najdenih tudi v plasti SE 17 (G4, G5), zato so bili v nadaljevanju v obliki šahovnice kontrolno po- globljeni še kvadranti 13, 16 in 18 v sektorju 1 ter kvadranti 40, 41, 36, 37, 30, 22 in 23 v sektorju 2 (sl. 9, 10). V vseh plasteh so bili odkriti le fragmenti rimske opeke. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 11 SE 1 − ruša SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 3b − vključek v SE 3 neoštevilčene in neopisane SE SE 16 − zelenorjava siva ilovica (pokopana tla) SE 16b − lečast vključek znotraj SE 16 SE 17 − svetlorjava peščena plast (paleostruga C) SE 18b − prodnata naplavina, drobni prodniki (paleostruga C) SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina SE 18c − leči muljastega peska SE 17b−f − svetlorjave peščene plasti SE 19b − svetlorjava peščena naplavina SE 1 − ruša SE 20 − arheološko sterilna siva glina SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 3b − vključek v SE 3 10 18 23 29 34 36 41 neoštevilčene in neopisane SE SE 16 − zelenorjava siva ilovica (pokopana tla) SE 16b − lečast vključek znotraj SE 16 1 1 1 1 2 SE 17 − svetlorjava peščena plast (paleostruga C) 2 2 2 3 3 3 3 SE 18b − prodnata naplavina, drobni prodniki (paleostruga C) 16b 3b 16 16 18a SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina 17f 18a 17d SE 18c − leči muljastega peska 18a 17 17 18b 18c 18c 18a SE 17b−f − svetlorjave peščene plasti 18b 18a 17e 18a 17b 19b 18a SE 19b − svetlorjava peščena naplavina 19b 18a 17c SE 1 − ruša SE 20 − arheološko sterilna siva glina 20 SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 3b − vključek v SE 3 10 18 23 29 34 36 41 neoštevilčene in neopisane SE SE 16 − zelenorjava siva ilovica (pokopana tla) SE 16b − lečast vključek znotraj SE 16 1 1 1 1 2 SE 17 − svetlorjava peščena plast (paleostruga C) 2 2 2 3 3 3 3 SE 18b − prodnata naplavina, drobni prodniki (paleostruga C) 16b 3b 16 16 18a SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina 17f 18a 17d SE 18c − leči muljastega peska 18a 17 17 18b 18c 18c 18a SE 17b−f − svetlorjave peščene plasti 18b 18a 17e 18a 17b 19b 18a SE 19b − svetlorjava peščena naplavina 19b 18a 17c SE 20 − arheološko sterilna siva glina 20 10 18 23 29 34 36 41 1 1 1 1 2 2 2 2 3 3 3 3 16b 3b 16 16 18a 17f 18a 17d 18a 17 17 18b 18c 18c 18a 18b 18a 17e 18a 17b 19b 18a 19b 18a 17c 20 12 Presek P 1: zahodni presek sektorja 1 in 2 v testnem jarku 1. Merilo 1 : 50. 12 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 Iz presekov kontrolnih jarkov je razvidno, da je geološko deloma poškodovali arheološke ostaline. Med njimi velja osnovo v sektorjih 1 in 2 tvorila siva glina (sl. 11a, 12: SE 20) omeniti predvsem jarek telefonskega voda (sl. 17: SE 4). in da je le-ta od severa proti jugu padala. Najvišje je bila Naleteli so tudi na več manjših recentnih jam in na betonski dokumentirana na nadmorski višini 274,50 m (1,6 m pod jašek za telefonsko napeljavo (SE 7), ki je presekal plasti SE 2, površjem), v sektorju 1 pa se je pojavila šele na nadmorski SE 3 in deloma SE 16. višini 274,15 m (oziroma na globini 1,95 m). Nanjo so se, kot že rečeno, tekom stoletij narinile prodnate in peščene naplavine (sl. 12: SE 18a, SE 18b, SE 18c, SE 17, SE 19b, SE 19c), ki so deloma interpretirane kot sledovi paleostruge vodotoka (sl. 12: SE 17, SE 18b – paleostruga C). Prodnate nanose (sl. 12: SE 18a−c) sestavljajo gnajsi ali diaftoriti, kremen, amfibolit ter blestnik, 24 % pa jih petrografsko ni mogoče določiti. Najdaljše osi prodnikov variirajo od 3 do 10 cm (Verbič 1997, 4).5 Nekoliko drugačno stratigrafsko zaporedje je bilo doku- mentirano v severnem delu sektorja 3 (sl. 11b, 14), v sek- torju 4 (sl. 15) in tudi v sektorju 5 (sl. 16). Tod so bili zaradi preverbe terena raziskani kontrolni jarki v skupni dolžini ok. 100 m, širine 1 m in globine glede na padce plasti od 90 do 250 cm. V presekih je bilo določenih 25 stratigrafskih enot, ki pa so večinoma geološkega izvora. Ločijo se po barvi, strukturi, konsistenci in količini najdb. Iz njih je razvidno, da so tudi tod tla nastajala s postopnim vodnim nasipavanjem peska (sl. 14−16: SE 17g, SE 19c, SE 19d), proda (sl. 14−16: SE 18d, SE 18e, SE 25, SE 18a, SE 19a, SE 18d, SE 18e) in mulja (sl. 14−16: SE 11, SE 11c, SE 11e). Med občasnimi intervali umirjanja voda so se na več ravneh tvorila paleotla, podobno kot v sektorjih 1 in 2 (sl. 11b, 14: SE 11a, SE 11d; primerjaj s sl. 12: SE 16). Pokopana tla na globini enega me- tra in več v sektorju 4 ne kažejo antropogenih sledov. Gle- de na stratigrafsko situacijo, izraženo predvsem v sektorju 3, kjer so bili arheološki podatki najbolj spodbudni, lahko to dogajanje postavimo v čas pred prvo poselitvijo na tem prostoru (torej pred pozno bronasto dobo); nam aktualen geološki nivo, na katerem se je ohranila najstarejša pose- litev, pa je na vrhu svetlo rjavega peščenega mulja, okoli 60 cm pod površjem (sl. 14: SE 11). Arheološke ostaline lahko opredelimo v tri obdobja: v po- zno bronasto dobo, rimsko obdobje in zgodnji srednji vek (sl. 17). Pri tem je pomembno, da so bile v sektorju 3 jame iz zgodnjega srednjega veka vkopane v paleostrugo B, ki je vsebovala številne najdbe iz rimskega obdobja, le-ta pa je na območju kvadrantov 54–58 v sektorju 3 prekrivala jame najzgodnejše, prazgodovinske faze poselitve. Poleg pojavov iz arheoloških obdobij, o katerih bo več govora v nadaljevanju, so bili med izkopavanji v Spodnjih Hočah ugotovljeni tudi novodobni posegi v prostor, ki so 5  Glej tudi poglavje Geološka spremljava arheoloških izkopavanj. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 13 SE 1 − ruša SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 6 − plast proda (paleostruga A) SE 9 − naplavina finega peska (paleostruga B) SE 10 − prodnata naplavina (paleostruga B) SE 11 − svetlorjav peščen mulj kamen vključki v naplavini finega peska SE 1 − ruša SE 2 − subhumus 42 47 48 53 54 58/59 60 65 66 71 72 SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast 276 1 SE 6 − plast proda (paleostruga A) 1 1 2 1 SE 9 − naplavina finega peska (paleostruga B) 3 3 3 SE 10 − prodnata naplavina (paleostruga B) 10 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 275 9 11 9 6 10 kamen 10 9 10 10 9 vključki v naplavini finega peska SE 1 − ruša SE 2 − subhumus 42 47 48 53 54 58/59 60 65 66 71 72 SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast 276 SE 6 − plast proda (paleostruga A) 1 1 1 2 1 SE 9 − naplavina finega peska (paleostruga B) 3 3 3 SE 10 − prodnata naplavina (paleostruga B) 10 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 275 9 11 9 6 10 kamen 10 9 10 10 9 vključki v naplavini finega peska SE 1 − ruša SE 2 − subhumus 42 47 48 53 54 58/59 60 65 66 71 72 SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast 276 SE 6 − plast proda (paleostruga A) 1 1 1 2 1 SE 9 − naplavina finega peska (paleostruga B) 3 3 3 SE 10 − prodnata naplavina (paleostruga B) 10 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 275 9 11 9 6 10 kamen 10 9 10 10 9 vključki v naplavini finega peska 42 47 48 53 54 58/59 60 65 66 71 72 276 1 1 1 2 1 3 3 3 10 275 9 11 9 6 10 10 9 10 10 9 13 Presek P 2: zahodni presek južnega in srednjega dela sektorja 3. Merilo 1 : 50. 14 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 17g − svetlorjava peščena plast SE 18e − prodnata naplavina z drobnimi prodniki SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina SE 19c − fin pesek SE 11 − svetlorjav peščen mulj SE 11a − temno sivorjava plast (paleotla) SE 11c − naplavina svetlorjavega peščenega mulja SE 11d − temno sivorjava plast (paleotla) SE 11e − naplavina rjavega peščenega mulja SE 25 − rdečkastorjav prod SE 2 − subhumus 72 77 78 83 85 SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast 2 SE 17g − svetlorjava peščena plast 2 275,74 SE 18e − prodnata naplavina z drobnimi prodniki 3 3 SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina 18e 17g 18e 18d 18d 11 18d 11 SE 19c − fin pesek 11 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 19c 11a SE 11a − temno sivorjava plast (paleotla) 11c SE 11c − naplavina svetlorjavega peščenega mulja 11d SE 11d − temno sivorjava plast (paleotla) 11e SE 11e − naplavina rjavega peščenega mulja 25 SE 25 − rdečkastorjav prod 72 77 78 83 85 2 2 275,74 3 3 18e 17g 18e 18d 18d 11 18d 11 11 19c 11a 11c 11d 14 Presek P 3: zahodni presek severnega dela sektorja 3. Merilo 1 : 50. 11e 25 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 15 SE 1 − ruša SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 17g − svetlorjava peščena plast SE 18e − prodnata naplavina z drobnejšimi prodniki SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina SE 19a − rečno korito zapolnjeno z muljastim peskom SE 11 − svetlorjav peščen mulj SE 11b − zelenorjavo siva ilovica SE 11f − sivorjava plast (pokopana tla) SE 11i − zelenorjava siva ilovica SE 19d − svetlorjava peščena naplavina SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina SE 1 − ruša SE 18c − sivočrn pesek SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 17g − svetlorjava peščena plast 89 92 95 98 101 104 107 110 113 116 1 1 SE 18e − prodnata naplavina z drobnejšimi prodniki 2 SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina 2 2 2 SE 19a − rečno korito zapolnjeno z muljastim peskom 3 3 3 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 3 275,19 SE 11b − zelenorjavo siva ilovica 17g 18e 18e 17g SE 11f − sivorjava plast (pokopana tla) 17g 17g 18d 18a 18d SE 11i − zelenorjava siva ilovica 18d 19a 18d 11b 11i SE 19d − svetlorjava peščena naplavina 11 18d 11i 11f SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina 19d SE 1 − ruša 11 SE 18c − sivočrn pesek SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 17g − svetlorjava peščena plast 89 92 95 98 101 104 107 110 113 116 1 1 SE 18e − prodnata naplavina z drobnejšimi prodniki 2 SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina 2 2 2 SE 19a − rečno korito zapolnjeno z muljastim peskom 3 3 3 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 3 275,19 SE 11b − zelenorjavo siva ilovica 17g 18e 18e 17g SE 11f − sivorjava plast (pokopana tla) 17g 17g 18d 18a 18d SE 11i − zelenorjava siva ilovica 18d 19a 18d 11b 11i SE 19d − svetlorjava peščena naplavina 11 18d 11i 11f SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina 19d 11 SE 18c − sivočrn pesek 89 92 95 98 101 104 107 110 113 116 1 1 2 2 2 2 3 3 3 3 275,19 17g 18e 18e 17g 17g 17g 18d 18a 18d 18d 19a 18d 11b 11i 11 18d 11i 11f 19d 11 16 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 SE 1 − ruša SE 2 − subhumus SE 3 − rjavorumena ilovnata premešana plast SE 17g − svetlorjava peščena plast SE 18e − prodnata naplavina z drobnejšimi prodniki SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina SE 19a − rečno korito zapolnjeno z muljastim peskom SE 11 − svetlorjav peščen mulj SE 11b − zelenorjavo siva ilovica SE 11f − sivorjava plast (pokopana tla) SE 11i − zelenorjava siva ilovica SE 19d − svetlorjava peščena naplavina SE 18a − rdečerjava prodnata naplavina SE 18c − sivočrn pesek 89 92 95 98 101 104 107 110 113 116 1 1 2 2 2 2 3 3 3 3 275,19 17g 18e 18e 17g 17g 17g 18d 18a 18d 18d 19a 18d 11b 11i 11 18d 11i 11f 19d 11 15 Presek P 4: zahodni presek sektorja 4. Merilo 1 : 50. SE 1 − ruša SE 2 − recentno nasutje z opeko in prodom SE 3 − rjava zemljena plast SE 11 − svetlorjav peščen mulj SE 11i − zelenorjava siva ilovica SE 17g − svetlorjava peščena plast SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina SE 18e − prodnata naplavina z drobnimi prodniki 118 121 122 125 126 128 SE 1 − ruša 1 SE 2 − recentno nasutje z opeko in prodom 1 SE 3 − rjava zemljena plast 2 2 SE 11 − svetlorjav peščen mulj 3 3 SE 11i − zelenorjava siva ilovica 18e 275,19 SE 17g − svetlorjava peščena plast 17g SE 18d − rdečerjava prodnata naplavina 17g 11i 11 11 18d 18e SE 18e − prodnata naplavina z drobnimi prodniki 274, 118 121 122 125 126 128 1 1 2 2 3 3 18e 275,19 17g 17g 11i 11 11 18d 18e 274, 16 Presek P 5: zahodni presek sektorja 5. Merilo 1 : 50. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 17 raziskano območje pozna bronasta doba rimsko obdobje (paleostruga B) zgodnji srednji vek zoglenel kol novi vek SE 6 (paleostruga A) SE 4 ( jarek za telefonsko napeljavo) 17 Generalni tloris dela najdišča, v katerem so bile odkrite arheološke ostaline. Merilo 1 : 150. 18 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 4Pozna bronasta doba Bine Kramberger 7 do 10 cm. V spodnjem delu so bile konično zaključene, 4.1 Naselbinski konteksti v globino so segale do nadmorske višine med 275,06 in Bronastodobne naselbinske ostaline so bile odkrite v 275,16 m, kar pomeni, da je bilo med njimi le do 10 cm sektorju 3, kv. 54, 55, 57, 58, 61, 62, 64 južno od pa-višinskega odstopanja. Drugo skupino jam za stojke pred- leostruge A (SE 6). Kažejo se predvsem v jami z veliko stavljajo jame premera 4 do 5,5 cm, z zaobljenim spodnjim hrambeno posodo (pitosom)6 in verjetno v jamah za delom. Bile so prav tako očitno prepoznavne kot prve, a v stojke različnih premerov, ohranjenih v sterilni ilovnati prostoru naključno razporejene. V tretjo skupino pa uvršča-geološki osnovi (sl. 18). Lega nekaterih stojk tik ob robu jo nezanesljive, pretežno manjše jame za stojke, nepravilnih paleostruge A in dejstvo, da severno od nje jam za stojke oblik, ki so bile globoke največ 8 cm. ni bilo, nakazuje na možnost vodnega pretoka na tem Zanimiva je predvsem skupina devetih največjih in najglo-mestu v času prazgodovinskega naselja (Novšak 1997, bljih jam za stojke v kvadrantih 61, 62 in 57 (sl. 18: stojke 8). Nasprotno je paleostruga B zanesljivo mlajša, saj so A, C, O, L, G, c', d', e'). Ker so bile razporejena v dveh vzpo-bile jama s pitosom in ostale prazgodovinske jame v kv. rednih vrstah s približno enakimi razmiki, domnevamo, da 54–58 odkrite pod plastmi, ki objektivirajo paleostrugo gre za sledove lesene prazgodovinske hiše, dolžine med 4 (sl. 13: SE 9, SE 10 – struga B; prim. s sl. 17). in 4,4 m ter širine med 1,47 in 1,55 m. Takšna hiša bi bila Jame za stojke so bile odkrite pri strganju površine ilovnate orientirana v smeri sever–jug z rahlim odklonom proti za-geološke podlage − svetlo rjavega peščenega mulja (SE 11), hodu. Posamična večja (sl. 18: stojka D) in dve manjši stojki 2 do 5 cm pod njenim vrhom (višje jih niso zaznali). Bile so (sl. 18: stojki B, P) nastopajo v parih s stojkami domnevne krožnih in ovalnih oblik, zapolnjene z izrazito prhko, pe-hiše, dve pa sta bili odkriti v paru približno na sredini med ščeno zemljo, večinoma jasno ločljivo od geološke podla- večjima stojkama O in L (sl. 18: stojki M, N). Te jame kažejo ge (Novšak 1997, 4). Vse so bile brez najdb. Da so starejše morda na dodatno utrjevanje ali popravljanje lesene kon-od rimskega obdobja, je bilo mogoče sklepati na podlagi strukcije hiše. dokumentirane vertikalne stratigrafije, saj so bile tiste v kv. Jama V (SE 41/SE 43/SE 42), s skoraj v celoti ohranjeno 54–58 odkrite šele pod paleostrugo B, ki je vsebovala števil-hrambeno posodo (sl. 18, 19; G2), je bila odkrita na istem ne rimske najdbe (v njo pa so bile, kot že rečeno, vkopane nivoju kot jame za stojke, približno 4,2 m jugozahodno od jame iz zgodnjega srednjega veka). Le v bližini ene od jam v paleostruge A (SE 6) in ob jugozahodnem vogalu domnev-kv. 61 je bil na samem dnu paleostruge A (SE 6) tik nad ge- ne prazgodovinske hiše. Bila je ovalnega tlorisa, globine ološko osnovo (SE 11) odkrit odlomek ustja prazgodovinske 1,15 m, stene je imela strme, dno skoraj ravno. Hrambena sklede (G1; sl. 18) (Novšak 1997, 4). Drugih prazgodovinskih posoda je bila položena na približno 0,5 m debelo plast najdb v naplavinskih plasteh tukaj ni bilo, zato bi ta odlomek prodnatega tampona, ki se je nahajal na dnu jame. Na pre-lahko prvotno izviral iz ene od bližnjih jam za stojke ali uni- hodu v vrat je bila razlomljena in njen vrhnji del je ležal čene strukture iz pozne bronaste dobe. ločeno od preostalega dela posode. Na podlagi velikosti jam za stojke je verjetno, da le-te pred- Na robu jame V je bila odkrita skupina manjših jam, preme- stavljajo dejanske odtise kolov. S strani izkopavalcev so bile ra okoli 5 cm, ki so bile usmerjene pod kotom 50–60° proti razdeljene v tri skupine. Največje jame so imele premer od sredini prostora nad jamo, trije odtisi kolov pa so bili vidni tudi na notranjem robu jame. Po vsej verjetnosti predsta-6 Termin hrambena posoda oz. pitos se uporablja za posode z velikimi vljajo odtise kolov, morda konstrukcije napušča, ki je prekri-volumni, ki so pogosto odkrite na najdiščih iz bronaste in starejše železne dobe na Slovenskem (npr. Dular 2013, 28−29; Teržan 1990, 31; val jamo (sl. 18: jame za stojke I, H, x; sl. 19). V odtisih kolov Grahek 2015, 33−36). Taka opredelitev je glede na rezultate analiz z na notranjem robu jame je bilo vzorčeno oglje za arheobo-drugih najdišč, ki kažejo, da so se – vkopane v tla ali položene na tla tanične analize, pri čemer je bilo evidentiranih 27 drobcev hiš – od zgodnjega neolitika dalje običajno uporabljale za hranjenje žit (npr. Jevtić 2011; Filipović et al. 2018; Urem-Kotsou 2017). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 19 raziskano območje pozna bronasta doba SE 6 (paleostruga A) hrambena posoda domnevni prazgodovinski objekt večje stojke s koničnim zaključkom p o stojke manjšega premera z ravnim dnom različno velike stojke z ravnim dnom m n l k F E j i h D B g A e f C c d Ž b a O e' Z P X Paleostruga A W Y V N M U d' Š T S L K R Q J s I r c' H G y x v z Jama V a' u t š b' w 18 Izkopavanja leta 1997. Naselbinske ostaline iz pozne bronaste dobe. Merilo 1 : 500. hrasta, 7 del vzorca pa je bil v Centre for Isotope Research na univerzi v Groningenu datiran z radiokarbonsko analizo po postopku AMS (sl. 37: GrA-10027; sl. 38). Številne primere hiš, ob katerih so bile v tla vkopane hram- bene posode, poznamo iz bližnje naselbine iz pozne bro- naste dobe na Pobrežju pri Mariboru. Vendar so bile za raz- liko od Hoč tam jame približno enako velike kot hrambene posode, ki so bile odkrite v njih, brez prodnatega tampona in odtisov kolov, jame za stojke hiš pa večje in kažejo na daljše hiše (Kramberger, Črešnar 2021). Preostale jame za stojke na območju sektorja 3 so bile videti razporejene v posamičnih vrstah ( jame Q, R, S, Š; jame s, r, y, 19 Pogled z zahoda na jamo s hrambeno posodo (pitosom) z) ali brez smiselnega reda. Tudi te jame so bile umeščene v in na zoglenel kol ter jame za stojke ob njej. prazgodovino na podlagi njihove stratigrafske lege. Vendar zato, ker so bile brez najdb, ne gre izključiti, da so nekatere 7 Glej poglavje Rezultati paleobotanične analize; Novšak 1997, 7. 20 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 kasnejše, le da njihov vkop višje ni bil zaznan. To nakazuje Za natančnejšo datacijo posode (in verjetno hiše) iz Spo-tudi 14C datacija zoglenelega kola iz ene od stojk v kvadran- dnjih Hoč je pomembno, da je bilo datirano oglje iz enega tu 55, ki kaže na razpon med 11. in 13. stoletjem n. št. (sl. 37: od kolov, ki je bil odkrit na notranjem robu jame s posodo. LTL18288A; sl. 41). Morda je ta jama povezana s kasnejšo Datacija kaže na razpon med letoma 1115 in 981 pr. n. št. kmetijsko dejavnostjo na tem območju. (68,2% verjetnost) (sl. 37: GrA-10027; sl. 38), kar ustreza mlajšim datacijam iz naselij v Rogozi in Orehovi vasi ozi-4.2 Najdbe roma stopnji Ha A (A2?) po Reineckejevi kronološki shemi (prim. s Črešnar, Teržan 2014, 695, sl. 30). V pozno bronasto dobo spadata torej le hrambena posoda (G2) in verjetno odlomek ustja z ostenjem neokrašene skle- de oziroma latvice (G1), ki je bil odkrit na dnu SE 6 v bližini ene od jam za stojke (glej npr. Dular 2013, 44, 46, 47, 56, sl. 13: La 8, sl. 18: La 8). Tipološko pomembna značilnost hrambene posode je izra- zit prehod med rameni in cilindričnim vratom, ki je približno enako visok (G2). V pohorskem Podravju so poznane vsaj še štiri precej podobne, prav tako v celotnem profilu ohranjene posode. Ena posoda je bila odkrita skupaj z bakreno poga- čo v radiokarbonsko datirani jami SE 370 na poznobrona- stodobnem naselju Rogoza pri Mariboru, ki se nahaja okoli 1400 m proti vzhodu (prim. G2 s Črešnar 2010, t. 6: 4; glej tudi Črešnar 2014, 237, sl. 13.11: 1, 241, sl. 13.16: KIA37291). Druga izhaja iz enega od grobov neznane grobne celote na Pobrežju, na katerem so verjetno pričeli pokopavati konec stopnje Ha A in nato nadaljevali s pokopavanjem skozi ce- lotno Ha B stopnjo (prim. G1 s Pahič 1972, 15–18, t. 32: 3; glej tudi Črešnar, Bonsall, Thomas 2014). Tretja in četrta po- soda pa sta bili najdeni na poznobronastodobnem naselju na Pobrežju, ki je pripadalo omenjenemu grobišču in je še neobjavljeno (Kramberger, Črešnar 2021, sl. 7: 3–4). Naselje Rogoza s primerljivo hrambeno posodo z visokim cilindričnim vratom je značilni predstavnik stopnje Ha A v severovzhodni Sloveniji (Črešnar, Teržan 2014, 690–692), pojavnost tako oblikovanih hrambenih posod na naselju in na grobišču na Pobrežju pa kaže, da so bile lahko v uporabi še v stopnji Ha B. Na podoben časovni okvir kažejo tudi v Panoniji, na Moravskem in na Nižje-Avstrijskem, kjer pred- stavljajo posode z izrazitimi prehodi med rameni in pribli- žno enako visokimi cilindričnimi vratovi ravno tako značilno zvrst lončenine (Patek 1968, 90, t. 3: 7, t. 48: 24, t. 103: 1). Veliko jih poznamo npr. iz grobišča Budapest−Békásmegyer skupine Val−Chotin iz razpona med Ha A2 in Ha B2/3 sto- pnjo, na katerem so enako oblikovane posode služile kot žare (Kalicz-Schreiber 2010, 249−251, 296−298, 336−338, t. 12: 2, t. 13: 11, t. 54: 3, t. 57: 1, t. 135: 6, t. 148: 3, 5, t. 165: 1, t. 172: 7, t. 189: 1). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 21 5Rimsko obdobje 5.1 Konteksti 5.2 Najdbe Bine Kramberger Maja Janežič Koncentracija rimskih najdb je bila najbolj intenzivna v V katalogu smo predstavili 56 kosov rimskih najdb. Med ko-južni polovici sektorja 3, v plasteh SE 9 in SE 10, na globi- vinskimi je samo novec (G27), določen kot sesterc Vespa- ni med 0,57 do 1 m od današnjega površja, ki sta prekri- zijana ali Tita (69–81).8 Največ je opek, ena izmed njih ima vali prazgodovinske jame za stojke in jamo s hrambeno delno ohranjen pravokotni žig UNI F (G28). Gre za izdelo-posodo. Predstavljata ostanek paleostruge B, orientirane valca opek M. Junija Firmina; njegovi izdelki so bili odkriti v smeri zahod–vzhod (sl. 17, 13: SE 9, SE 10; G6–G20, tudi v Petovioni (Lovenjak 2004, 104, sl. 4). G23–G52). V isti čas sodijo tudi najdbe iz spodnjih plasti Med posodjem je bil samo en odlomek prepoznan kot uvo-v sektorjih 1 in 2 (sl. 12: SE 17 in SE 18a/SE 18b/SE 18c; žen (G29). Najverjetneje je pripadal skledi Drag. 37. Ta obli-G4, G5, G54–G60), eden odlomek lončenine iz paleo- ka skled je priljubljen izdelek galskih delavnic. Izdelovali so struge A (sl. 13: SE 6; sl. 17, 18; G53) in posamezne jo dolgo, npr. delavnice v Rheinzabernu od okoli leta 150 do najdbe, odkrite v plasteh v sektorjih 4 in 5. konca 3. stoletja (Delage 2012, 188). Pomembno je, da so plasti, v katerih so bile odkrite rimske Ostalo posodje je lokalno oziroma regionalno. Za nekatere najdbe, izključno vodnega nastanka, in da v njih praktično izdelke domnevamo, da so bili narejeni v bližnjih lončarskih ni gradiva iz drugih obdobij. Večinoma gre za prodnate in delavnicah Petovione. Fabrikati so primerljivi s finim petovi-peščene nanose. Le v plasteh SE 10 (G21) in v naplavini fi- onskim F7, iz katerega so narejene predvsem čaše, sklede nega peska, SE 17g, v kvadrantu 88 sta bila odkrita odlomek in krožniki.9 Pogosto imajo posode iz tega fabrikata tudi grafitnega lonca in ustja posode iz mlajše železne dobe premaz, npr. dva krožnika (G6, G32). Krožniki te oblike so (sl. 14: SE 17g; G3). pogosti na rimskih najdiščih Slovenije. V Petovioni se poja- Najdbe iz paleostruge B so bile glede na orientacijo pale- vljajo v grobovih, datiranih od 1. do 3. stoletja (Istenič 1999, ostruge verjetno naplavljene iz območja zahodno od tod, 119), in med naselbinskim gradivom z Gimnazije Ptuj, kjer višje ležečega predela, kjer je bilo med izkopavanji na ob-so datirani v drugo polovico 3. in 4. stoletje (Janežič 2008, močju delavnice za cerkvena glasbila (orgle) v letih 1988 in K159, K350, K520). 1989 odkrito rimsko poselitveno jedro (sl. 4; Strmčnik Gulič Med petovionske izdelke (fabrikat F7) uvrščamo tudi dve 1989; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1996). melnici (G8, G36). Prva (G8) ima na notranji strani ostenja sledove rdečega premaza. Analogije najdemo na območju lončarske delavnice Doma upokojencev Ptuj (Janežič 2018, 163). Podobne so tako imenovanim recijskim melnicam, za katere je značilna izboklina na notranji površini ostenja, pod katero so kamenčki in rdeč premaz. Pojavljajo se od Trajano- ve dobe do druge polovice 3. stoletja (Miglbauer 1990, 22). Na to, da poimenovanje ni najbolj ustrezno, je opozorila že Hartleyeva, ker oblika praviloma ni vezana samo na Recijo, ampak se pojavljajo še v drugih provincah, npr. Noriku, Ger- maniji in Panoniji (Hartley 1997, 239). Druga (G36) ima na 8  Novec je določil Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Naro-dnega muzeja v Ljubljani. 9  Podrobno o petovionskih fabrikatih in opise teh glej pri Istenič 1999, 85–90. 22 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 notranji strani zelen lošč. Melnice z loščem so bile odkrite v Večina odlomkov keramike ima dokaj ostre prelome, le na naselbinskih plasteh Petovione in so datirane v drugo polo-redkih kosih so očitne sledi vodnega delovanja, zato oce- vico 3. in v 4. stoletje (Janežič 2008, K37, K328, K497). njujemo, da material ni bil naplavljen z večje razdalje.10 Med finim posodjem so zastopani še vrči (G50, G56) in ro- čaji teh (G25, G26), en odlomek sklede (G30) in en odlomek okrašenega ostenja, mogoče od čaše (G47). Vsi so slabo ohranjeni. V zbiru rimskega posodja je največ loncev, ki imajo ohra- njeno samo ustje z manjšim delom ostenja: z odebeljenim ustjem in nastavkom za pokrov (G10, G13, G14, G15, G17, G44). Lonce s podobno oblikovanim ustjem zasledimo tudi v Petovioni; na območju lončarskih delavnic Doma upoko- jencev Ptuj, kjer so datirani od začetka 2. do sredine 3. sto- letja (Janežič 2018, 193). Mikl Curkova jih na podlagi grob- nih celot datira v drugo polovico 2. in v 3. stoletje (1987, 127, 131). Dva izmed loncev imata poševno oblikovano ustje (G11, G38). Lonci tega tipa so pogosti med naselbinskim gradivom v Petovioni ter datirani v drugo polovico 3. in v 4. stoletje (Janežič 2008, K226, K228, K230, K462). Ostali lonci imajo horizontalno ustje (G46), enostavno zaobljeno (G41, G55), poševno odrezano (G37, G39, G40, G54) ali obliko- vano v podobnih variantah že naštetih ustij (G4, G12, G16, G18–G20, G42, G43, G45, G48, G49). Med lonce smo uvr- stili še ostenja (G5, G22, G24, G57–G60) in dno z luknjo na ostenju (G53). Samo eden izmed loncev iz plasti SE 10 (G21) je narejen iz finega fabrikata, verjetno pa je iz mlajše žele- zne dobe. Glede na slabo ohranjenost bi ga lahko uvrstili tudi med vrče. Ostali sodijo med grobe fabrikate. Nekateri lonci so okrašeni z metličenjem (G22, G24, G49, G57, G58, G60) in žlebovi (G38, G42, G54). V obravnavanem zbiru sledijo trinožniki (G7, G33–G35) in noge le-teh (G9). Vsi trinožniki imajo odebeljeno in splošče- no ustje ter na ostenju kanelure in žlebove. Narejeni so iz grobih fabrikatov. Trinožnike podobnih oblik prav tako za- sledimo v naselbinskih plasteh Petovione, kjer so datirani v drugo polovico 3. in v 4. stoletje (Janežič 2008, K297, K554). Morda bi lahko med trinožnike uvrstili še odlomek G31, ker podobne zasledimo v grobovih Petovione (tip TR 2) in so datirani v 2. stoletje (Istenič 1999, 144). 10 Za pet vzorcev žlindre in 4 kose keramike iz naplavinskih plasti (SE 9, Med grobim posodjem so prisotni še odlomki pokrovov SE 10, SE 18a, SE 16, SE 17) so bile narejene tudi mineraloške analize (G23, G51, G52), ki imajo zaobljeno in oglato ustje. Odlo- (Zupančič 2000). Ker so v teh plasteh prevladovale rimske najdbe, je mek G52 ima na ostenju žlebove. verjetno, da so bili vzorci rimski, a manjkajo fotografije in konkretni podatki o njihovih zbruskih. V keramiki so bili prepoznani naravni Kljub temu da smo rimsko gradivo odkrili v naplavinskih pla-vključki kremena in biotita (klorita). Izdelki so bili žgani oksidacijsko, steh, smo večino na podlagi analogij datirali v drugo polo-pri čemer se glina bistveno ne razlikuje od vzorcev lokalne gline, vico 3. in v 4. stoletje. Izjemoma bi lahko nekateri kosi bili zato je bilo zaključeno, da je bila glina za proizvodnjo verjetno lo-tudi starejši. kalnega izvora. Za žlindro je bilo ugotovljeno, da je z mineraloškega vidika bolj heterogena, kar bi lahko bila posledica tako različnega izvora materialov kot tudi razlik pri doseženih temperaturah pri pri-dobivanju kovine. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 23 6Zgodnjesrednjeveška poselitev Bine Kramberger, Matjaž Novšak 6.1 Naselbinski konteksti tej jami je bila odkrita koncentracija kamenja in lončenina, a je bilo najdb sorazmerno manj, glede na manjši volumen Pokazatelji zgodnjesrednjeveške poselitve na najdišču polnila (skupaj 117 odlomkov, med njimi G72–G78). V jami so štiri srednje velike jame ( jame I−IV) z intaktnimi pol-II je bilo odkritih tudi več fragmentov luknjičave keramike, ki nili ter ognjišče na prostem (SE 24). Te ostaline so bile so imeli na notranji površini ohranjene zoglenele organske odkrite na globini med 0,45 in 0,55 m oziroma na nad-ostanke (ostanki hrane?). Zogleneli ostanki iz ene od teh morski višini med 275,40 do 275,47 m v osrednjem delu črepinj so bili poslani na radiokarbonsko datiranje v Centro sektorja 3, nad ostalinami iz bronaste dobe in plastmi z di Fisica applicata DAtazione e Diagnostica v Lecceju (CE-rimskimi najdbami (paleostruga B, SE 9 in SE 10). Zgo- DAD). Datacija z 68,2% verjetnostjo kaže na časovni razpon dnjesrednjeveška poselitev je bila od plasti iz rimskega med drugo polovico 7. in prvo polovico 8. stoletja n. št. (sl. obdobja po celotni površini ločena s peščeno ilovnato 37: vzorec LTL18287A; sl. 40). plastjo, SE 27 (Novšak 1997, 13), ki pa v zahodnem pro- filu sektorja ni označena (sl. 13). Jama III je je bila odkrita 1,2 m jugovzhodno od jame II (sl. 20: jama III – SE 33/SE 34; sl. 21). Ker je segala pod nasip Tri zgodnjesrednjeveške jame in ognjišče so se nahajali v magistralne ceste, je lahko bila raziskana le v skupni dolžini kvadrantih 55–57 in tvorijo skupino, morda naselbinsko 1,15 m, v južnem delu pa je bila poškodovana ob postavitvi enoto (sl. 20: jame I, II, III, ognjišče SE 24). Jame so bile pra-droga novodobne obcestne razsvetljave. V raziskanem delu vokotnega tlorisa, usmerjene v osi V–Z in ovalnega preseka, je bila dokumentirana v širini 1,5 m in globini do 0,3 m. V vse pa so bile deloma poškodovane z recentnimi posegi. njej je bilo raztreseno kamenje, vsebovala je tudi 68 odlom- Jama I je bila vkopana do 42 cm globoko, najgloblje med kov lončenine (G79−G81) in fragment železne sekire (G82). vsemi (sl. 20: jama I – SE 13/SE 12; sl. 21). Široka je bila Ognjišče na planem je bilo odkrito 0,82 m severozahodno 1,6 m, ohranjena dolžina pa je znašala 2,55 m. Vzhodni rob od jame I (sl. 20: ognjišče – SE 24; sl. 22). Predstavljala ga je bil uničen z jarkom SE 4, vendar se na meji jama še ni zo-je 8 cm debela plast prežgane zemlje, pravokotne oblike ževala, tako da lahko sklepamo, da je bila dolžine vsaj okoli (1 × 0,6 m). Okoli ognjišča ni bilo odkritih kamnov ali drugih 3 m, ne pa več kot 3,8 m, saj ni segla vzhodno od jarka 004. obrobnih varovalnih elementov, vendar pa izkopavalci do-V jami so bili odkriti 157 odlomkov lončenine (G83–G108, mnevajo, da je bilo ognjišče nekoč z nečim zamejeno, saj G110–G117), steklena jagoda (G109), precej drobcev oglja so bili njegovi robovi ravni in jasno ločljivi od okoliške plasti. in ob zahodnem robu jame tudi precej kamnov. Pri izkopu jame je bila v jugozahodnem delu načeta spodnja plast SE Zadnja naselbinska jama, ki je iz zgodnjega srednjega veka, 10, ki je vsebovala rimske najdbe, zato so pod oznako SE 13 je jama IV. Na njo so naleteli dobrih 17 m jugozahodno od zabeleženi tudi posamični fragmenti rimske keramike (npr. jame I, v kvadrantu 42, tako da je bila videti ločena od zgoraj G111−G117). Eden izmed koščkov oglja, ki je bil odkrit v omenjene skupine jam in ognjišča (sl. 20: jama IV – SE 21/ osrednjem delu jame I, je bil datiran v Centre for Isotope SE 23). V nasprotju z ognjiščem in ostalimi zgodnjesrednje-Research na Univerzi v Groningenu, pri čemer je mogoče veškimi jamami je bila tudi težko ločljiva od okolice, zato so na podlagi rezultatov analize košček oglja z 68,2% verje-jo odkrili šele ob izkopu testnega jarka na zahodnem robu tnostjo umestiti v časovni razpon med drugo polovico 7. sektorja 3, ki je jamo deloma poškodoval. V raziskanem in prvo polovico 8. stoletja n. št. (sl. 37: vzorec GrA-10020; delu je bila jama krožne oblike s premerom 60 cm in globi-sl. 39). ne 20 cm, vsebovala je 142 odlomkov keramike (G61−G66, G68) in 25 kosov ožgane ilovice z očitnimi odtisi vej. Med Drugo zgodnjesrednjeveško jamo v tej skupini je jarek SE 4 kosi ožgane ilovice izstopata dva večja kosa z jasno vidnimi presekal po sredini (sl. 20: jama II – SE 15/SE 22; sl. 21). Bila odtisi šib, potekajočimi v različnih smereh (G67, G69). je globine do 25 cm, dolžine 3,25 in širine 2 m ter povsem vzporedna z jamo I, ki se je nahajala le 0,55 m stran. Tudi v Podobne jame, ki so v literaturi praviloma interpretirane kot ostanki stanovanjskih objektov oziroma zemljank, so 24 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 raziskano območje zgodnji srednji vek Jama II SE 4 ( jarek za telefonsko napeljavo) 22 Ognjišče 24 Jama III 34 Jama I 12 Jama IV 23 20 Naselbinske ostaline iz zgodnjega srednjega veka. Merilo 1 : 100. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 25 Na večini od navedenih najdišč so bile verjetno prekrite z leseno stavbno konstrukcijo, kar kažejo jame za stojke, pri nekaterih jamah pa podobno kot v primeru iz Spodnjih Hoč sledov o tovrstnih nadgradnjah v obliki jam za stojk ni bilo. 11 Edine najdbe, ki izpričujejo ostanke lesene konstrukcije objektov v Hočah, predstavljajo verjetno fragmenti ožgane ilovice z odtisi vej (glej fotografiji v katalogu: G67, G69). V polnilu najmanjše od jam, jame IV, jih je bilo skupaj odkri- tih 25. Tovrstne najdbe so tudi na drugih najdiščih redke. Tako je bil npr. v Žukovicah podoben lep odkrit le v eni od 250 zemljank,12 v Sommereinu pa le v dveh od skupno 18 zemljank.13 21 Pogled na naselbinske jame iz zgodnjega srednjega veka v kvadrantih 55−57 z juga. 6.2 Najdbe Med zgodnjesrednjeveškimi najdbami prevladujejo trebu- šasti lonci z izvihanim ustjem (G61–G66, G68, G70–G77, G79−G81, G83–G108, G121). V jamah so bili prisotni še ke- ramično bikonično predilsko vretence (G110), rob železne sekire (G82), steklena jagoda (G109), košček ustja z oste- njem steklene posodice (G78) in že omenjeni kosi ožgane ilovice z odtisi vej (G67, G69). Trebušasti lonci z izvihanim ustjem so bili izdelani prosto- ročno, ustja pa dodelana na vretenu. Keramika je izrazito luknjičava. Zunanja površina je mestoma neravna in po ob- 22 Pogled na ognjišče v kvadrantih 54 in 58 z juga. čutku raskava zaradi luknjic, na notranji površini pa so očitni bile tukaj in v bližnji Slivnici odkrite sploh med prvimi v Slo-sledovi oblikovanja s potegi prstov. Belih delcev na površini veniji (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 67−75). Danes jih v keramike ni opaziti, kar bi lahko pomenilo, da je bil kalcijev zgornjem Podravju poznamo še iz Malečnika (Kramberger karbonat izlužen. Le v redkih primerih je bil glini dodan kre-2021), večje število pa jih je poznanih predvsem z najdišč v men (G83, G84, G103). Prekmurju, kjer so bile odkrite med gradnjo avtoceste. Med Lonci so večinoma precej fragmentirani, le enega je bilo pomembnejša najdišča sodijo Nova tabla, Pod Kotom-jug mogoče obnoviti v celotnem profilu (G66). Med bolje ohra-pri Krogu, Kotare–Baza, Popava pri Lipovcih 1, Popava pri njenimi primerki velja izpostaviti še posodo, ki je ohranjena Lipovcih 2, Nedelica pri Turnišču, Grofovsko 1 in Grofovsko od dna do okrašenih ramen (G68), nekaj pa je primerkov, 2 (Guštin, Tiefegraber 2002, 46; Kerman 2002, 21; Novšak ki jih je bilo mogoče obnoviti od ustja do najširšega oboda 2002; Lazar 2005, 4; Lazar 2008; Pavlovič 2008, 49; Šavel (G62, G83, G121). Tovrstne posode so bile kot kaže pra-2009, 157; Kerman 2011a, 49–52; Kerman 2011b, 17; Šavel, viloma okrašene, saj se pojavljajo z okrasom prav vsi kosi Karo 2012, 53–58; Šavel, Knific 2013, 23–26; Šavel, Sankovič z ohranjenimi rameni.14 Kot okras na ramenih nastopajo 2013, 49; Guštin 2014). kombinacije vodoravnih žlebov in raznih oblik vodoravnih Večje strnjene skupine analognih zgodnjesrednjeveških ze- valovnic (G61, G62, G64, G72, G75, G76, G83, G84, G91− mljank so poznane z najdišč na širšem področju Balkana, G93, G95, G96, G99, G106), v nekaterih primerih, pa se npr. v Jazbinah v Batkoviču pri Bjelini v Bosni in Hercegovini ali še vzhodneje, in sicer Baneasi v Romuniji, Džedžovi Lo- 11 Brez stojk so npr. hiše 4, 5, 6, 13, 14 v Sommereinu (Freisinger zia in Popina v Bolgariji (Čremošnik 1977, 299). Odkrite so 1971–1974, sl. 6, 7, 9), objekta SR 5 in SR 12 v St. Ruprechtu (Schipper 1996, 72, sl. 2), več kot polovica zemljank v Žukovicah (Par-bile tudi v Žukovicah na Poljskem (Parczewski 1989), Ho-czewski 1989). čam bližje pa na Avstrijskem Štajerskem v Kombergu (He- 12  Odkrit je bil v objektu 18 (Parczewski 1989, t. 5: 6). bert 1996, 67) in St. Ruprechtu (Schipper 1996, 71) ter v 13  V zemljankah 7 in 16 (Freisinger 1971–1974, 12,20, sl. 27: 1,2). Sommereinu na Nižje Avstrijskem (Freisinger 1971–1974, 5). 14  To velja tudi za kos G85 iz jame I (prim. s Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, sl. 8: 5). 26 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 pojavljajo vodoravni žlebovi (zanesljivo G66, G68; morda (G83, G85, G87, G88), lonci z oglatim in odebeljenim ustjem tudi G65, G70, G74, G100–G104, G107) in valovnice po- (G79) in lonci z žlebom (utorom) na ustju (G84, G86). V samično (npr. G81, G121). Tako vodoravni žlebovi kot va- okviru širše študije A. Pleterskega, ki je temeljila na preu- lovnice nastopajo v vodoravnih pasovih v različnem številu, čevanju lončenine v naselbinskih jamah z radiokarbonsko ornament je bil verjetno narejen z lončarskim glavnikom. datiranimi vzorci, je bilo ugotovljeno, da naj bi se na Slo- Poleg ornamenta in značilnega načina izdelave je potrebno venskem pojavili najkasneje konec 7. stoletja n. št., nato pa kot pomembno značilnost loncev iz Spodnjih Hoč izposta-so bili v uporabi skozi celoten zgodnji srednji vek (Pleterski viti način oblikovanja ustja. Le-to je bilo, kot že rečeno, do- 2010, 72–73, 130–131, tip S3), kar pomeni, da so jih izdelo- delano na vretenu, in sicer večinoma tako, da je preprosto vali hkrati z lonci s preprosto zaobljenimi ustji. zaobljeno (G62, G66, G80, G89, G90, G121), v nekaj pri- Preostali inventar, ki je bil odkrit v zgodnjesrednjeveških ja- merih pa kaže očitne znake preoblikovanosti. V takih pri- mah, se na zgodnjesrednjeveških naselbinah redkeje pojavlja. merih je lahko rahlo oglato (G83, G85, G87, G88), oglato in Fragment sekire iz jame III (G82) lahko pogojno primerjamo odebeljeno (G79).15 Pojavljata pa se tudi navzven nagnjeno z najdbo iz Jazbin (Čremošnik 1977, t. 7: 9)16. Iz zgodnjega ravno odrezano ustje, z žlebom (utorom), ki je v notranjo-srednjega veka je zanesljivo še steklena jagoda iz temno mo- sti proti vratu rahlo usločeno (G86), in navpično orientirano drega stekla (G109), ki ima primerjave predvsem na zgodnje-ustje z žlebom (utorom) na vrhu roba (G84). srednjeveških grobiščih (Knific, Šmit 2018, t. 3: 1, 21, 25, t. 4: Posameznim različicam loncev iz Spodnjih Hoč je najti 3, 6, t. 5: 1, 3, 5, t. 6: 2−5). Okrašeno vretence iz jame I (G110) številne primerjave na sočasnih najdiščih v severovzhodni lahko sodeč po fakturi spada tudi v rimsko obdobje, ki je, Sloveniji in širše, ki so praviloma interpretirana kot zgodnje-kot že rečeno, med gradivom iz jame I zagotovo zastopano slovanska. Lonci s preprosto zaobljenim ustjem, na vretenu (npr. G111, G112). Enako velja tudi za sicer precej splošen kos dodelanim ustjem (G62, G66, G80, G89, G90, G121) bi se ustja z ostenjem posodice iz stekla modro-zelene barve iz naj glede na 14C datacije na Slovenskem pojavili najpozneje jame II (G78). Pojavljanje rimskega stekla v zgodnjesrednjeve-leta 649 n. št., nato pa so bili v uporabi ves čas zgodnjega ških jamah sicer ni nenavaden pojav (glej npr. Pleterski 2010, srednjega veka (Pleterski 2010, 129–130). Enačimo jih lahko 190−191; Pavlovič 2013, 160–161). z lonci tipa 6 in 7 na Novi Tabli (Pavlovič 2013, 182–184) Keramično gradivo in 14C AMS datacije torej kažejo, da sodi in z lonci z ustji tipa S2 po A. Pleterskemu (Pleterski 2010, zgodnjesrednjeveška poselitev, odkrita ob izkopavanjih leta 64–67, sl. 3.11, npr. t. 3: 1, t. 4: 18). V Prekmurju so poznani 1997 v Spodnjih Hočah, po vsej verjetnosti v drugo pol. 7. npr. iz druge poselitvene faze v okviru zgodnjesrednjeveških in 8. stoletje n. št. V kronološkem smislu jo lahko koreliramo naselbin na najdiščih Nova tabla (8–9. stoletje; Guštin, Tie-z drugo fazo poselitve na najdišču Kotare – Baza (Kerman fengraber 2002, 54–58, 60–62, sl. 9, sl. 10) in Kotare–Baza 2011a, 53−54) in z drugo fazo poselitve na Novi Tabli (Guštin, (Kerman 2011a, G1361–G1365, G1456–G1460, G1467, Tiefengraber 2002), ki sledita prvem horizontu zgodnjesre-G1508–G1515; glej tudi Kerman 2002) ter iz približno so-dnjeveške poselitve na omenjenih najdiščih. Primerljivo gra- časnih najdišč Grofovsko 2 (Kerman 2011b, 157–159, G66, divo je bilo v Pohorskem Podravju odkrito na bližnjem naj-G69–71; glej tudi Kerman 2005, 122−132, t. 1: 1, 3), Grofo- dišču Slivnica (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 67–70, sl. 5) vsko 1 (Novšak 2002, najdbi št. 2 in 9), Popava pri Lipovcih 2 in v Malečniku, tukaj prav tako v drugem horizontu v okviru (Šavel, Knific 2013, 123, G102–103, G109–110) in Nedelica zgodnjesrednjeveške poselitve (Kramberger 2021). pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, 250, KIA328952, G670– 671, G674–676). Odkriti pa so bili tudi v Močni pri Lenartu, kjer je bila datirana zgodnjesrednjeveška poselitev okvirno v razpon med začetkom 7. in 9. stoletja n. št. (Tica 2013, 47, 106–109), v bližnji Slivnici pri Mariboru (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, sl. 5: 3–5), na grobišču v Zgornjem Dupleku, kjer so služili kot grobni pridatki (Ciglenečki, Knific 1979, npr. t. 2: 3, 4, 5) in na številnih drugih najdiščih. Na istih najdiščih kot lonci s preprosto zaobljenimi ustji so prisotni tudi lonci z rahlo preoblikovanim oglatim ustjem 15  Morda predstavlja skrajno odebeljeno različico tega ustja tudi od-16  V Žukovicah je bil najden le en odlomek podoben hoškemu (Par-lomek iz vrhnje plasti SE 3 (G123). czewski 1989, t. 85: 7). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 27 28 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 7Analize 7.1 Geološka spremljava glede na klasifikacijo ustreza glinastemu melju, kar je posle- arheoloških izkopavanj dica preperevanja sedimenta. Podobna pokopana tla so bila tudi na globini 160–185 cm. Pod njimi je plast muljastega Tomaž Verbič peska, pod njo pa peščen prod s slabo zaobljenimi in neori- Geološka spremljava arheološkega izkopavanja v Spo- entiranimi prodniki. Sortiranost proda je bila slaba. dnjih Hočah je potekala z namenom osvetliti naravne Interpretacija tega profila je sledeča: po nanosu meljastega geološke in geomorfološke pogoje obravnavanega ob-peska (sl. 23−24: SE 011e; sl. 14: SE 11e) se je naselila ve- močja v arheoloških obdobjih. Časovno je bila omejena getacija, nastala so tla (sl. 23–24: SE 011d; sl. 14: SE 11d). na štiri delovne dni (Verbič 1997). Preko njih je naplavilo peščen mulj (sl. 23–24: SE 011c; sl. Terensko delo je obsegalo litološke opise izbranih profi-14: SE 11c), ki je zelo verjetno sediment poplavne ravnine. lov. Opisi so obsegali strukturo usedlin (velikost in obliko Tla so ostala nepoškodovana (neerodirana), litološka meja je zrn, njihovo orientacijo in zgoščenost), sedimentne tekstu-hoizontalna, peščen mulj pa je bil brez sedimentnih struktur, re, litološko sestavo prodnikov in barvo. značilnih za sedimentacijo v rečnih koritih. Nato so nastala 17 Usedline so bile pri tem poimenovane glede na zrnatost, pri čemer je bil zopet tla (sl. 23: SE 011a; sl. 14: SE 11a), na njih pa je naplavi-upoštevan predlog poimenovanja D. Skaberneta (Skaberne lo podoben sediment, kot je bil ugotovljen med pokopanimi 1980). Drobnozrnati različki klastičnih usedlin (glina, melj in tlemi, s tanko lečo proda (sl. 23: SE 11; sl. 14: SE 11, SE 18e). pesek) se pojavljajo skupaj v različnih kombinacijah in se Nato so nastajala recentna tla (sl. 14: SE 3, SE 2). spreminjajo že na kratkih razdaljah, zato zrnatosti brez po- Horizonta pokopanih tal sta torej nastala na sedimentih po- drobnejše laboratorijske analize ni mogoče natančno po- plavne ravnice. Oba nivoja sta potencialna hodna horizon- imenovati. Pri terenskih opisih sta bila tako ločena le dva ta. Profil kaže, da je na tem območju sedimentacija napla-razreda v tem intervalu zrnatosti: vin tekom zadnjih nekaj tisoč let potekala dokaj intenzivno. 1. peščen mulj − to je pretežno glinast in/ali meljast sedi- Vzrokov za to je lahko več: tektonsko pogrezanje terena, ment, peščena frakcija je v manjšini, pogrezanje terena zaradi kompakcije spodaj ležečih usedlin 2. in meljast pesek − to je pretežno peščen sediment z gli- ali dvig erozijske baze Hočkega potoka. nasto in/ali meljasto frakcijo v manjšini. Zahodni profil v kvadrantih 23, 29 in 34 Zahodni profil v kvadrantu 72 (sl. 12, 25, 26) (sl. 14, 23, 24) Recentne vrhnje plasti so bile debeline 50 cm (sl. 12: SE 1, V testnem jarku kvadranta 72 je bil izkop globok 2,4 m. Vrh- SE 2, SE 3). V severnem delu profila so tla nastala na pešče- njih 35 cm so bila tla, A in B horizont, ki so nastala na pe- nem produ z izrazito poševno plastnatostjo, ki je posledica ščenem mulju. Meja med tlemi in peščenim muljem je bila orientacije prodnikov (sl. 12: SE 18a). Prodniki so bili srednje postopna. Sledila je plast peščenega proda, ki se je proti se-zaobljeni in imajo nizko sferičnost. Nizka sferičnost je po- veru izklinila. Šlo je za lečo med peščenim muljem, katerega sledica usmerjenosti mineralov v metamorfnih kamninah, ki barva je bila značilna za oksidacijske razmere (10YR5/4). razpadajo po ploskvah foliacije. Zaobljenost prodnikov je Na globini 115–130 cm se je nahajal zgornji horizont poko-večja kot pri prodnikih v kvadrantu 72. Petrografska sestava panih tal. Od zgornjega in spodnjega sedimenta se je ločil 74 prodnikov iz stene profila v kvadrantu 29 je dala nasle-po barvi in strukturi. Temnejša barva je posledica ohranitve dnje rezultate: 26 jih pripada gnajsu ali diaftoitu (35 %), 15 organskih snovi. Zrnatost materiala v teh tleh je bila manjša, kremenu (20 %), 11 amfibolitu (15 %), 5 blestniku (7 %), 18 pa jih ni bilo mogoče petrografsko določiti (24 %). 17  Za določevanje barve je bila uporabljena Munsellova barvna le-Pregledani prodniki so imeli najdaljšo os dolgo od 3 do stvica; določevanje je potekalo na vlažnih vzorcih. 10 cm. Glede na petrografsko sestavo porečja Hočkega Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 29 potoka so rezultati nekoliko presenetljivi, vendar povsem Očitno sta prod in pesek nastala ob bočnem odlaganju na razložljivi. Prodniki kremena so najbolj obstojni, pri tran-notranji strani meandra potoka. Gre torej za sediment reč- sportu ne razpadejo, zato jih je količinsko relativno veliko. nega korita meandrirajočega vodotoka. Blestnik pa se v porečju Hočkega potoka verjetno pojavlja V južnem delu profila zgornja površina proda pada proti med gnajsom dokaj pogosto, čeprav na Osnovni geološki jugu. Nad njim je tu ohranjen peščen mulj, ki pada proti karti SFRJ, lista Maribor in Lebnitz (Žnidarčič, Mioć 1988) ni jugu, enako kot prod (sl. 12: SE 17). Na njem so nastala tla posebej izpostavljen. (sl. 12: SE 16), ki so bila kasneje zasuta, spet s peščenim mu- Med omenjenim peščenim prodom sta dve leči muljastega ljem (na sl. 12: ta plast ni označena). Pokopana tla padajo peska (sl. 12: SE 18c; sl. 25, 26), ki ležita konkordantno z proti jugu. V zgornjem delu so bile plasti verjetno v celotni orientacijo prodnikov. V lečah peska je navzkrižna plastnost. dolžini odstranjene, najverjetneje s strojno mehanizacijo. 23 Dva horizonta pokopanih tal v kvadrantu 72. 24 Spodnji horizont pokopanih tal v kvadrantu 72. 25 Leča poševno plastnatega muljastega peska v kvadrantu 34. 26 Pogled na navzkrižno plastnate sedimente v kvadrantih 23 in 29. Označena je leča peska. 30 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 Naknadno nasut material sestoji iz preperine. Tla so slabo zasipavanjem korita. Del proda v osrednjem delu se glede na razvita, tako da jih je od ostalega nasutja praktično nemo-orientacijo prodnikov razlikuje od okolice (sl. 27: SE 18d), tu goče ločiti (sl. 12: SE 1−SE 3). je izražena horizontalna imbrikacija. To razliko si lahko razlagamo kot spremembo v načinu odlaganja. Tak prod nastaja Zahodni profil v kvadrantih 89, 92, 95, na prodnatih sipinah v samem koritu; gre za vertikalno zasi-98, 101 in 104 (sl. 15, 27, 28) pavanje korita. Za natančnejšo facialno analizo bi potrebovali še profil v smeri vzhod–zahod, pravokotno na obstoječega. Najnižji del tega profila pripada oksidiranemu peščenemu mulju (10YR6/5; sl. 15: SE 11; sl. 27: SE 011).18 Na njem V osrednjem delu profila je vidna tudi leča muljastega peska je razvit horizont pokopanih tal (10YR4/2; sl. 15: SE 11f; s slabo izraženo horizontalno plastnatostjo (sl. 15: SE 19a; sl. 27: SE 11f). Proti jugu in severu so pokopana tla delno sl. 28: SE 019a). Plastnatost je posledica normalne postopne erodirana. zrnatosti, ki se pojavlja v intervalih od 2 do 15 cm. V spo- dnjih delih intervalov postopne zrnatosti prevladuje dokaj Na delno erodirano površino pokopanih tal je bil odložen čist pesek z majhno količino mulja. Barva tega sedimenta je peščen prod (sl. 15: SE 18d; sl. 27−28: SE 18d). V profilu 10YR6/6 do 10YR5/4. V zgornjih delih omenjenih intervalov izražena imbrikacija prodnikov nakazuje večinoma pošev-prevladuje peščen mulj, ki je nekoliko temnejši (10YR 4/2), no plastnatost. Peščen prod je kot kaže nastal z bočnim verjetno zaradi večje količine organske primesi. Razmerje med debelino spodnjega in zgornjega intervala je pribli- žno 3 : 1. Poskus delovne razlage nakazuje na verjetnost, da je opisana leča prečni presek zapolnitve opuščenega meandra. Podobni meandri so pogosto zapolnjeni z drob- nozrnatimi sedimenti v zaporednih, ponavljajočih se sunkih (intervali postopne zrnatosti). Nad prodom in lečami muljastega peska je peščen mulj (sl. 15: SE 17g) brez izraženih sedimentnih tekstur. Pogosti so posamezni prodniki, ki se izolirano nahajajo v drobnozrnati osnovi. Navzgor postopno prehaja v tla, ki so debela 0,5 m (sl. 15: SE 2–SE 3). Geomorfološki procesi na raziskanem 27 Delno erodirana pokopana tla (SE 11f), nastala na območju peščenem mulju (SE 11) v kvadrantu 101. Pokopana tla so bila erodirana pred sedimentacijo peščenega proda (SE 18d). Na podlagi terenskih pregledov lahko shematsko prikažemo nekatera sedimentacijska okolja in procese, ki so se odvijali v času nastajanja usedlin na raziskanem območju (sl. 29–32): - Nastajanje poševnih plasti peščenega proda na notranji strani meandra (bočno zasipavanje) in erozija starejših usedlin na zunanji strani meandra (sl. 29: 1). Na tak način lah- ko razlagamo nastanek poševnih prodnatih plasti v profilu preko kvadrantov 23, 29 in 34 (prim. s sl. 12: SE 18a, sl. 26). - Poplavljanje oziroma razlivanje vode po poplavni ravnini. Prodniki so tudi v obdobju večjega pretoka in turbulence ostali večinoma na dnu korit. Kot talni rečni tovor pa so bili poleg delcev velikosti gline tudi delci velikosti melja in pe- ska. Na tak način so se na ravnini usedale plasti peščenega 28 Rečno korito, zapolnjeno z muljastim peskom v mulja, ki so bile odkrite v zgornjem delu profila preko kva- kvadrantih 92 in 95. Viden je tudi delno erodiran horizont drantov 85, 89, 92 in 95 (sl. 29: 2–3; prim. s sl. 15: SE 17g). pokopanih tal pod peščenim prodom (SE 11f). - Bočno premikanje korita ob rečnem meandru v smeri ero- 18  V spodnjem delu profila na sl. 15 ta plast deloma ni označena, zije, torej v zunanjo smer, kjer je hitrost toka večja. Bočno oziroma je obravnavana kot del plasti SE 11f. premikanje meandra, s tem pa tudi bočno zasipavanje na Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 31 notranjem delu, se lahko odvija dolgo časa. Med prodnati-14: SE 11a, SE 11d; sl. 23−24). Fosilna tla pa so bila ugo-mi naplavinami lahko nastanejo tudi peščene plasti, v koliko tovljena tudi v kvadrantih 10, 18 in 23 (sl. 12: SE 16) ter v hitrost vodnega toka pade do te mere, da ne more nositi kvadrantih 95, 98 in 101 (sl. 15: SE 11f). peščenih delcev. Peščene plasti imajo v tem primeru enako - Umik potoka, zasipavanje korita z mlajšim sedimentom in lego kot prodnate. Tak primer je profil v kvadrantih 29 in 34 nastanek novih tal (sl. 32: 10; prim. s sl. 12: SE 17, SE 16; glej (sl. 30: 4; prim. s sl. 12: SE 18c, sl. 25, 26). tudi sl. 15: SE 19a, sl. 28). - Nastajanje novih plasti ob poplavah (sl. 30: 5−6; prim. npr. - Vnovično urezovanje rečnega korita v prej nastale napla-s sl. 14: SE 11c, SE 11, sl. 23–24). vljene sedimente (sl. 32: 11). - Naseljevanje vegetacije na novih sedimentih in nastajanje tal (sl. 31: 7). Zaključek - Vegetacija se kmalu naseli na novih sedimentih (sl. 32: 7), Analiza profilov je pokazala, da se na najdišču Spodnje Hoče še posebej, če gre za drobnozrnate različke, ki imajo večjo v zgornjih 2,5 m nahajajo rečne usedline. Kot je za rečni sposobnost zadrževanja vlage. Vsaka taka površina je po-sedimentološki sistem značilno, so bile v stratigrafskem za- tencialna hodna površina. poredju pogoste sedimentacijske prekinitve, le-te pa so - Zasipavanje tal z mlajšimi usedlinami ob poplavah in nasta- spremljali tudi erozijski procesi. Pokazatelja sedimentacijskih janje pokopanih tal (sl. 32: 9). Taka tla imenujemo tudi paleo-prekinitev sta najmanj dva različna horizonta pokopanih tal. tla ali fosilna tla. Na tak način lahko razlagamo npr. nastanek Na erozijska obdobja pa opozarjajo delno erodirani hori-dveh horizontov pokopanih tal v profilu v kvadrantu 72 (sl. zonti pokopanih tal. vodni tok 1 bočno nasipavanje erozija 4 bočno nasipavanje tla podlaga 5 znova poplavljeno območje 2 poplavljeno območje 6 3 novi poplavni sediment poplavni sediment 29 Shematski grafični prikaz geomorfoloških procesov na 30 Shematski grafični prikaz geomorfoloških procesov na raziskanem območju: 1−3. raziskanem območju: 4−6. 32 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 7.2 Rezultati pedoloških analiz - 02 – SE ? (sl. 21; zgodnjesrednjeveška jama – zemljanka). 19 - 03 Bv1 – SE 17 (sl. 12: SE 17; svetlo rjava peščena plast, Tomaž Prus, Borut Vrščaj zasip paleostruge). Metodologija dela - 03 Bv2 – SE 20 (sl. 12: SE 20; arheološko sterilna siva glina). Vsi vzorci so bili pred laboratorijskimi postopki posušeni na Za laboratorijske pedološke preiskave je bilo konec juli-zraku, zmleti in presejani skozi 2 mm sito. Izvedenih je bilo ja 1997 na najdišču Spodnje Hoče odvzetih 8 vzorcev. Pet več vrst analiz. vzorcev je bilo odvzetih iz različnih plasti profila v kvadrantu 72 v sektorju 4 (sl. 33: vzorci 01 (B)v1, 01 Ab1, 01 (B)v2, 01 Mehanska analiza Ab2, 01 (B)v3; sl. 34), eden pod kupom kamenja v zemljanki v sektorju 3 (sl. 21, 33: vzorec 02; sl. 35), dva pa v različnih Mehanska analiza je vključevala pripravo vzorca tal s 25 ml plasteh v profilu sektorja 2, v kvadrantu 23 (sl. 33: vzorca 03 0.4 N Na P O · 10 H O. Analiza je bila izvedena s pipetnim 4 2 7 2 Bv1 in 03 Bv2; sl. 36). Vzorci se nanašajo na različne arheo- aparatom po Kohnu, razdelitev mehaničnih elementov in loške/geološke kontekste in geomorfološke procese: ugotovitev teksturnih razredov po ameriški teksturni klasi- fikaciji. Rezultati so preračunani na suh vzorec tal (105 °C) - 01 (B)v1 – SE 11 (sl. 14: SE 11; peščeni mulj, naplavina). brez organske snovi. - 01 Ab1 – SE 11a (sl. 14: SE 11a; pokopana tla). - 01 (B)v2 – SE 11c (sl. 14: SE 11c; svetlo rjavi peščeni mulj, Organska snov naplavina). Določena je bila po Walkley – Blackovi metodi z oksidacijo v - 01 Ab2 – SE 11d (sl. 14: SE 11d; pokopana tla). 1 N K Cr O . Rezultat je podan v % organske snovi in v % C. - 01 (B)v3 – SE 11e (sl. 14: SE 11e; rjavi peščeni mulj, naplavina). 2 2 7 Pretvorbeni faktor organske snovi v ogljik je 0,579. nastanek tal 10 zasip struge in nastanek novih tal znova poplavljeno območje 11 nastanek nove struge novi poplavni sediment in nastanek pokopanih tal sedimenti vertikalnega PEŠČEN PROD TLA nasipavanja MULJAST PESEK FOSILNA (POKOPANA) TLA PEŠČEN MULJ sedimenti bočnega nasipavanja 31 Shematski grafični prikaz geomorfoloških procesov na 32 Shematski grafični prikaz geomorfoloških procesov na raziskanem območju: 7−9. raziskanem območju: 10−11. 19 Za katero zemljanko gre, nam ni uspelo ugotoviti. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 33 Fosfor in kalij Rezultati Določena sta bila po Al metodi (ekstrakcija z amonlaktatom) Analiza vzorcev je pokazala, da je le v vzorcu 02, ki je bil po Enger, Riehm, Domingu. odvzet v zgodnjesrednjeveški jami v sektorju 3, povečana prisotnost fosforja (sl. 33: 02). V primerjavi z ostalimi vzorci Fosfor ima tudi rahlo povečan delež organske snovi. Vzorca 01 Ab Določen je bil z vanadatno-molibdatnim reagentom (po 1 in 01 Ab2, ki se nanašata na tako imenovana pokopana Barton-u) na absorpcijskem fetometru. Rezultat je podan v tla (sl. 14: SE 11a, SE 11d), imata le rahlo povečan delež mg P O /100 g tal. organske snovi (sl. 33: 01 Ab 1 in 01 Ab 2). Vzorci spadajo v 2 5 teksturne razrede MI, MGI, I in PI, kar pomeni, da med njimi Kalij po teksturi ni večjih razlik. Iz vzorca je bil ekstrahiran z amonlaktatom, določen na pla- Z dokaj veliko verjetnostjo so le arheološki ostanki v nepo- menskem fotometru. Rezultat je podan v mg K O/100 g tal. sredni bližini vzorca 02 ostali na prvotnem mestu, vsi ostali 2 vzorci pa so se nahajali v pretežno nanesenem materialu. pH P2O5 K2O Org. C CN N Pesek Melj Melj Melj Glina Tekst. AL AL snov skup. grobi fini skup. razred Vzorec Profil Horizont Lab. oznaka Globina KCl mg/100g % % raz % % % % % % 01 1TPBV (B)vl 1384/97/1/1 66−110 cm / 4,1 8,4 0,4 0,2 / / 21,5 29 30,5 59,5 19 MI 01 1TPBV Ab1 1385/97/1/1 110−124 cm / 3,8 8,6 0,6 0,3 / / 20,7 21,8 34,4 56,2 23,1 MI 01 1TPBV (B)v2 1386/97/1/1 124−150 cm / 4,5 8,2 0,4 0,2 / / 16,3 26,2 36,8 63 20,7 MI 01 1TPBV Ab2 1387/97/1/1 150−180 cm / 4 9,1 1,1 0,6 / / 17,3 17,5 35,6 53,1 29,6 MGI 01 1TPBV (B)v3 1388/97/1/1 180−205 cm / 3,8 6,2 0,4 0,2 / / 26,5 25,1 28,5 53,6 19,9 MI 02 2TPBV / 1389/97/1/1 80−0 cm / 23,8 5 2,6 1,5 / / 32,3 19,5 27,1 46,6 21,1 I 03 3TPBV (B)vl 1390/97/1/1 113−145 cm / 6,9 5,5 0,6 0,3 / / 61,1 15,4 12,1 27,5 11,4 PI 03 3TPBV (B)v2 1391/97/1/1 180−200 cm / 5,6 15,4 0,7 0,4 / / 20,2 19,7 34,3 54 25,8 MI 33 Analitski podatki vzorcev prsti. ura ojna Novo- Horizont Globina Barva Tekst Struktura Izražena Obst Konzistenca Organska snov Prekoreninjenost Skelet Vlaga tvorbe Opombe horizonta Ap 0−45 cm / / / / / / / / / / / recenten, morda celo nasut I 45−66 cm / / / / / / / / / / / lečasta prodna plast (B)v1 66−110 cm / / drobno poliedričen slabo slabo drobljiv / / / svež marmoracija vmes 95−98, peščen (IP), lečast, marmoriran Ab1 110−124 cm / MI drobno poliedričen slabo slabo gostejši drobljiv / / / svež / temneje obarvan (B)v2 124−150 cm / MI sr poliedričen slabo srednje drobljiv / / / svež / Ab2 150−180 cm / MGI drobno poliedričen slabo slabo zbit drobljiv / / / suh do svež / temnejši, izrazit (B)v3 180−205 cm / MI drobno poliedričen slabo slabo drobljiv / / / svež / valovit prehod II 205+ cm / / / / / / / / / / / izrazita prodna plast 34 Opis pedološkega profila v sektorju 4, kvadrantu 72 (profil 1TPBV). Naklon: 0 %; ekspozicija: 0; relief: dno doline; matična podlaga: aluvij; raba tal: travnik; vegetacija: travnik. Tip tal: horizonti Ap-I-(B)v1-Ab1-(B)v2-Ab2-(B)v3-II. 34 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 Horizont Globina Barva Tekstura Struktura Izražena Obstojna Konzi- Org. Prekore- Skelet Vlaga Novo- Opombe stenca snov ninjenost tvorbe horizonta A1 0−59 cm / / / / / / / / / / / / A2 51−98 cm / / / / / / / / / / / / 0−113 mlajši, A2(B)v1 98−113 cm / / / / / / / / / / / planirano − navoženo zelo (B)v1 113−145 cm / PI drobno slabo slabo rahel poliedričen drobljiv / / / svež / / I 145−180 cm / / / / / / / / / / / prod in pesek (B)v2 180−200 cm / MI / / / / / / / / / (B)v3 180−200 cm / / / / / / / / / / / / II 205+ cm / / / / / / / / / / / / 36 Opis pedološkega profila v sektorju 2, kvadrantu 23 (profil 3TPBV). Naklon: 0 %; ekspozicija: 0; relief: dno doline; matična podlaga: aluvij; raba tal: travnik; vegetacija: travnik. Tip tal: horizonti A1-A2-A2(B)v1-I-(B)v2-Ab2-(B)v3-II. Horizont / 7.3 Rezultati datiranja z metodo Globina 80+ cm radioaktivnega ogljika 14C Barva / po postopku AMS Tekstura / Struktura / Bine Kramberger Izražena / Z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS so Obstojna / bili s predstavljenega dela najdišča Spodnje Hoče skupaj Konzistenca / analizirani štiri vzorci. Dva vzorca sta bila analizirana v Cen-Organska snov / tre for Isotope Research na univerzi v Groningenu konec 90. Prekoreninjenost / let, dva pa leta 2018 v CEntro di Fisica applicata DAtazione Skelet / e Diagnostica v Lecceju. Gre za vzorce oglja in vzorec zo- Vlaga / glenelih organskih ostankov z notranje površine fragmenta Novotvorbe / ostenja keramične posode (ostanki hrane?). Vzorci so bili Opombe profila pod kupom kamenja v zemljanki pridobljeni v stratigrafsko in kronološko raznolikih naselbin- 35 Pedološki profil zemljanke v sektorju 3 (profil 2TPBV). skih kontekstih (sl. 37).20 Naklon: 0 %; ekspozicija: 0; relief: dno doline; matična Za vzorce iz laboratorija Centre for Isotope Research na podlaga: aluvij; raba tal: travnik; vegetacija: travnik. Univerzi v Groningenu nam podatki o postopkih priprave vzorcev niso poznani. V CEntro di Fisica applicata DAtazione e Diagnostica v Lecceju pa je iz poročil razvidno (Calcagnile 2018a; Calcagnile 2018b), da je potekalo čiščenje vzorcev najprej z mehaničnim odstranjevanjem makro- kontami-nantov pod optičnim mikroskopom in nato kemično. Oči- ščen del vzorca je bil z izgorevanjem v zaprti kremenovi cevi spremenjen v CO in nato pri temperaturi 550 °C pretvorjen 2 v grafit z uporabo vodika ultravisoke čistosti kot redukcij- skega medija in 2 mg železovega prahu kot katalizatorja. Dovolj grafita sta vsebovala oba vzorca. Meritve koncentracije izotopa ogljika 14C so bile opravljene z masnim spektrometrometričnim pospeševalnikom (AMS), 20 Datacije so na voljo tudi z dela najdišča, ki je bilo raziskano na sosednjem travniku v letih 2005 in 2006. V svoji diplomski nalogi jih je predstavila J. Vinder (Vinder 2016). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 35 Vzorec Kontekst BP δ13C (‰) cal BC/AD (68,2%) cal BC/AD (95,4%) Referenca Št. Material GrA-10027 oglje kol na notr. robu jame V (SE 41) 2870±40 ? 1115−981 BC 1193−923 BC / GrA-10020 oglje jama I 1350±40 ? 643−761 AD 615−786 AD / LTL18287A zogleneli ostanki s keramike jama II 1297±45 -25.3 ± 0.2 666−767 AD 648−863 AD / LTL18288A oglje spodnji del kola v kv. 55 818±45 -28.5 ± 0.2 1186−1262 AD 1052−1280 AD / 37 Radiokarbonske datacije. na podlagi primerjave tokov izotopov ogljika 12C, 13C in 14C, Pozna bronasta doba dobljenih iz vzorcev, s tistimi, ki so poznani za standardne materiale; podatke zagotavlja IAEA (Mednarodna agencija Eden izmed vzorcev oglja je bil pridobljen iz jame za stojke za atomsko energijo) in NIST (Narodni urad za standarde v sektorju 3, drugi v ležišču kola v steni jame SE 41/SE 43/ in tehnologijo). „Konvencionalna radiokarbonska starost‟ je SE 42 – jama V. Obe jami sta bili vkopani v sterilno geološko bila izračunana z δ13C korekcijo (razmerja med 13C in 12C) na osnovo SE 11 in ugotovljeni pod nivojem naplavinskih plasti podlagi meritve s pospeševalnikom. Pri oceni merilne nego-iz rimskega obdobja. Tako se je domnevalo, da se nanašata tovosti sta bili upoštevani statistika v štetju radioizotopov in na dejanska kola, glede na njuno stratigrafsko lego pa, da razpršitev podatkov. Višja od obeh spremenljivk je podana spadata v pozno bronasto dobo. Datiranje je našo domne-kot končna napaka (Calcagnile 2018a; Calcagnile 2018b). vo potrdilo le v enem primeru. Podatke o vseh radiokarbonskih datacijah iz Spodnjih Hoč Za poznobronastodobnega se je izkazal vzorec GrA-10020, predstavljamo na sl. 37. Končni napaki za vzorca iz CEDAD-ki je bil pridobljen v ležišču kola na notranjem robu jame s -a sta -25.3 ± 0.2 ‰ in -28.5 ± 0.2; za dataciji iz Groninge- hrambeno posodo v sektorju 3, kvadrantu 56 (sl. 37: vzorec na nista poznani (sl. 37: rubrika δ13C (‰)). Za kalibracijo GrA-10027: 2870+/-40 BP). Datacija kaže na časovni raz-konvencionalnih datumov smo uporabili program OxCal, pon med 1115 in 981 n. št. (68,2% verjetnost) oziroma med verzijo v4.3.2 (Bronk Ramsey 2017) in kalibracijsko krivuljo 1193 in 923 (95,4% verjetnost). Stojka bi torej lahko pred-IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al. 2013). stavljala sledove napušča nad jamo s hrambeno posodo, kot je bilo to domnevano glede na njeno lego (sl. 38). Radiokarbonsko datacijo lahko primerjamo z najmlajšimi iz bližnjih pozno bronastodobnih naselij Rogoza in Orehova vas, ki sta služili za utemeljitev absolutnega kronološkega okvirja stopnje Ha A v Sloveniji (Črešnar 2010, 73, sl. 37; OxCal v4.3.2 Bronk Ramsey (2017); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) 3200 38 Radiokarbonska datacija GrA-10027 R_Date(2870,40) vzorca oglja GrA-10027. 68.2% probability 95.4% probability 1115 (67.0%) 995calBC 1193 (2.9%) 1171calBC 3000 984 (1.2%) 981calBC 1165 (3.1%) 1143calBC 1131 (89.4%) 923calBC 2800 2600 Radiocarbon determination (BP) 2400 1400 1200 1000 800 Calibrated date (calBC) 36 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 Črešnar, Teržan 2014, 695, sl. 30; Grahek 2015, 345−348, Datiranje vzorca iz jame II (sl. 37: vzorec LTL18287A: 1297 sl. 42−66). +/- 45 BP) je pokazalo, da gre za čas med 666 in 767 n. št. z 68,2% verjetnostjo oziroma 648 in 863 n. št. s 95,4% Zgodnji srednji vek verjetnostjo. Izpostaviti velja tudi vmesni, 90,3% verjetnostni Na poselitev Spodnjih Hoč v zgodnjem srednjem veku se na-interval, po katerem je datum kalibriran v razpon med 648 našata črepinja z zoglenelimi organskimi ostanki iz jame II in 778 n. št. (sl. 40). (SE 15/SE 22) v kvadrantu 57 in vzorci oglja iz jame I (SE 13/ Jama I sodi glede na rezultate datiranja v isti časovni razpon SE 12) v kvadrantu 55. Jami sta bili odkriti v majhnem razmiku kot jama II (sl. 37: vzorec GrA-10020: 1350+/- 40 BP). Glede nad naplavinskimi plastmi iz rimskega obdobja in upoštevajoč na standardna verjetnostna razpona gre za časovni interval primerjav interpretirani kot zgodnjesrednjeveški zemljanki. med 643 in 761 n. št. (68,2% verjetnost) oziroma 615 in 768 OxCal v4.3.2 Bronk Ramsey (2017); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) GrA-10020 R_Date(1350,40) 39 Radiokarbonska datacija vzorca oglja 68.2% probability 1600 GrA-10020. 643 (62.2%) 690calAD 751 (6.0%) 761calAD 95.4% probability 615 (82.9%) 723calAD 1400 740 (12.5%) 768calAD 1200 Radiocarbon determination (BP) 1000 400 500 600 700 800 900 1000 Calibrated date (calAD) 1600 OxCal v4.3.2 Bronk Ramsey (2017); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) 40 Radiokarbonska LTL18287A R_Date(1297,45) datacija vzorca zoglenelih 68.2% probability ostankov (hrane?) 666 (45.9%) 721calAD z notranje površine 741 (22.3%) 767calAD 1400 keramike LTL18287A. 95.4% probability 648 (90.3%) 778calAD 791 (1.5%) 805calAD 812 (1.3%) 826calAD 1200 840 (2.2%) 863calAD 1000 Radiocarbon determination (BP) 800 500 600 700 800 900 1000 Calibrated date (calAD) Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 37 n. št. (95,4% verjetnost) (sl. 39). Dataciji se torej precej pre-1052–1280 n. št. (95,4% verjetnost), kar pomeni, da ustreza krivata in potrjujeta naši ugotovitvi na podlagi lončenine, da obdobju visokega srednjega veka (sl. 41). pripadata istemu kulturno-kronološkem horizontu. Starost vzorca je na prvi pogled presenetljiva, vendar je Primerljive datacije so poznane iz podobnih jam z najdišč zanjo povsem možna razlaga. Kot je bilo že opozorjeno, mlajše faze zgodnje slovanske poselitve v Prekmurju, kot so se pojavljajo v sektorju 3 glede na velikost in obliko profila jame mlajše zgodnjesrednjeveške naselbinske faze na naj-različni tipi jam za stojke, a le za del teh je bilo mogoče dišču Nova tabla (8–9. stoletje; Guštin, Tiefengraber 2002, sklepati, da so medsebojno povezane (sl. 18). Za preostale 54–58, 60–62, sl. 9, sl. 10; Pavlovič 2017, sl. 1), Grofovsko 2 jame za stojke pa ni bilo prepoznane smiselne razporeditve (Kerman 2011b, 52, 157–159; glej tudi Kerman 2005, 122– v prostoru (glej tu, str. 19–21). 132), Popava pri Lipovcih 2 (Šavel, Knific 2013, 122–123, sl. Potencialne jame, iz katerih je bilo vzorčeno oglje za dati-44–47), Kotare–Baza (Kerman 2011a, 114, sl. 63; glej tudi ranje, so v kvadrantu 55 štiri. To so jama x, ki je bila odkrita Kerman 2002) in Nedelica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, na robu jame s hrambeno posodo, jama z, ki se je nahajala 250, KIA328952). Nekoliko starejše so le 14C datacije z najv vrsti z jamami s, r, y v kvadrantu 57, ter jami aìn b`, ki dišča Močna pri Lenartu, ki zgodnjesrednjeveško poselitev, se pojavljata ena ob drugi približno 0,75 m od tod. Zlasti v okviru katere poznamo našim primerljive najdbe, datirajo zanimiva je jama z. Jame, s katerimi je bila v vrsti, si sledijo v okvirno med sredino 6. in sredino 7. stoletja n. št. (Tica 2013, enakomernih presledkih velikosti okoli 0,45 m. Pomembno 47, 106−109, sl. 138−148), vendar je bilo datirano le oglje, je, da ta vrsta jam v kvadrantu 57 seka tloris prazgodovinske zato ni za izključiti možnosti efekta starega lesa. hiše, kar kaže, da strukturi nista bili sočasni. Iz tega sledi, da Visoki srednji vek bi lahko bila ta mlajša datacija povezana prav s to jamo. Vsekakor pa le-ta kaže, da so nekatere jame za stojke, ki so Četrti vzorec je bil pridobljen v eni od jam za stojke ( jame bile prvotno interpretirane kot prazgodovinske, v resnici ka-x, z, bàli à) v sektorju 3, kvadrantu 55, dne 16. 8. 1997 (sl. snejše, morda povezane s poljedeljskimi aktivnostmi v času 37: LTL18288A). V nasprotju z vzorcem iz jame za stojko visokega srednjega veka ali drugih mlajših obdobjih. ob robu hrambene jame ta vzorec ni potrdil naše domneve o dataciji v prazgodovino. Meritev vzorca v CEntro di Fi- sica applicata DAtazione e Diagnostica je namreč pokazal na konvencionalno starost 2870+/-40 BP. Datum je bil tako kalibriran v čas 1186–1262 n. št. (68,2% verjetnost) oziroma OxCal v4.3.2 Bronk Ramsey (2017); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) 41 Radiokarbonska LTL18288A R_Date(818,45) datacija vzorca oglja 68.2% probability LTL18288A. 1186 (68.2%) 1262calAD 1000 95.4% probability 1052 (3.8%) 1081calAD 1151 (91.6%) 1280calAD 800 600 Radiocarbon determination (BP) 400 1000 1100 1200 1300 1400 Calibrated date (calAD) 38 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 7.4 Rezultati paleobotanične 7. vzorec F005/1 (jama II, SE 15/SE 22) analize Identificirani so bili: - 11 koščkov lesa bukve ( Fagus), Metka Culiberg, Alojz Šercelj - šest drobcev lesa hrasta ( Quercus). V analize smo skupaj prejeli 15 vzorcev rastlinskih makroo- 8. vzorec F005/2 (jama II, SE 15/SE 22) stankov iz prazgodovinskega (pozna bronasta doba – jama V) in treh zgodnjesrednjeveških kontekstov ( jame I, II in III). Dve vrsti semen – niso kulturne rastline, verjetno so iz sku-Gre za drobce lesnega oglja in semena/plodove. pine ločkov ( Juncus). Vzorce oglja in semen smo v preiskavo dobili že izločene s 9. vzorec F002/3 (jama III, SE 33/SE 34) flotacijo iz izkopanega materiala. Najprej so bili pregledani Identificirani so bili: pod lupo, nato še mikroskopsko v vpadni svetlobi z optiko - zrno prosa ( Panicum), ULTROPAK. - zrno lobodovke – plevel ( Chenopodiaceae). Lesni elementi oglja so močno impregnirani z zemljo, zaradi 10. vzorec F001/3 (jama I, SE 13/SE 12) česar so tudi večkrat poškodovani in težko razpoznavni. Identificirani so bili: Določeni so bili naslednji vzorci: - zrno metlike – plevel ( Chenopodium). 1. vzorec F001/1 (jama I, SE 13/SE 12) 11. vzorec F006 (jama II, SE 15/SE 22) V vzorcu je bilo 31 koščkov oglja, od tega jih pripada: Identificirani so bili: - 29 koščkov rodu Quercus (hrast), - pol zrna ječmena ( Hordeum). - košček rodu Acer ( javor), - košček rodu Fagus (bukev). 12. vzorec F004/2 (jama V, SE 41) 2. vzorec F001/2 (jama I, SE 13/SE 12) Identificirani so bili: - zrno metlike – plevel ( Chenopodium), Drobci predstavljajo koščke oglja, bolj ali manj zaobljene in - zrno loboda – plevel ( Atriplex). prevlečene s fino, glinasto-peščeno oblogo. Bili so premajh- ni za determinacijo. 13. vzorec F001/4 (jama I, SE 13/SE 12) 3. vzorec F002/1 (jama III, SE 33/SE 34) Identificirani so bili: - zrno pšenice ( Triticum), Vzorec je vseboval nekaj manjših koščkov oglja. Določili - zrno lobodovke – plevel ( Chenopodiaceae). smo jih lahko pet, od tega so imeli: - štirje koščki anatomske značilnosti lesa hrasta ( Quercus), 14. vzorec F002/4 (jama III, SE 33/SE 34) - košček lesa bukve ( Fagus). Identificirani so bili: 4. vzorec F002/2 (jama III, SE 33/SE 34) - zrno lobodovke – plevel ( Chenopodiaceae). V vzorcu so bila ugotovljena tri zrna semen: 15. vzorec F005/3 (jama II, SE 15/SE 22) - zrno pšenice ( Triticum), Identificirani so bili: - zrno prosa ( Panicum), - seme lipe ( Tilia)? - zrno križnic ( Cruciferae = Brassicaceae), med katerimi naj-Skupno število determiniranih koščkov oglja je 80. Od tega demo tudi številne kulturne rastline (npr. redkev, repa …), jih je bilo z anatomskimi značilnostmi hrasta ( Quercus) 66, - ostalo drobni koščki oglja, premajhni za determinacijo. bukve ( Fagus) 13 in eden z anatomskimi značilnostmi javor-5. vzorec F003 (jama V, SE 41) ja ( Acer). Med lesom torej močno prevladuje hrast, kar velja Zogleneli drobci so bili identificirani kot: tako za zgodnjesrednjeveške jame (vzorci F001/1, F002/1, - 15 koščkov lesa hrasta ( Quercus), F005/1) kot tudi za jamo s prazgodovinsko hrambeno po- - ostali drobci premajhni za determinacijo. sodo, iz katere pripada vseh 27 determiniranih koščkov oglja tej drevesni vrsti (vzorca F003 in F004/1). 6. vzorec F004/1 (jama V, SE 41) V analiziranih vzorcih iz zgodnjesrednjeveških jam I−III je V vzorcu je bilo prepoznanih: bilo poleg lesnega oglja ugotovljenih 13 semen, od tega - 12 koščkov lesa hrasta ( Quercus), jih je bilo mogoče zanesljivo določiti 10. Gre za kulturne - ostali drobci nedoločljivi. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 39 rastline in za plevela; eno pripada morda lipi ( Tilia?), dve se-meni nista natančno določljivi, a ne gre za kulturne rastline, verjetno pripadata skupini ločkov ( Juncus). Med kulturnimi rastlinami so bile identificirane pšenica ( Triticum; dve zrni), proso ( Panicum; dve zrni), ječmen ( Hordeum; eno zrno) in križnice ( Cruciferae = Brassicaceae; eno zrno). Plevela so identificirana z zrni lobodovke ( Chenopodiaceae; tri zrna) in metlike ( Chenopodium; eno zrno). Edini zrni iz jame iz pozne bronaste dobe ( jama V, SE 41) pripadata pleveloma metlika ( Chenopodium) in lobod ( Atriplex). 40 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 8Zaključek Bine Kramberger Leta 1997 je bilo v Spodnjih Hočah raziskane okoli Izkopavanja so pokazala, da se zgodnjesrednjeveško na-1300 m² površine. Najstarejše obdobje je izpričano z selje širi tudi pod traso današnje hitre ceste proti vzhodu. ostanki pravokotne lesene stavbe, ki ji je ob zunanji steni V letih 2005 in 2006 je bilo več skupin podobnih zgo-pripadala še jama z večjo hrambeno posodo, verjetno dnjesrednjeveških jam ugotovljenih tudi na sosednjem prekrita z napuščem. Jama je bila vkopana in pod po-travniku v smeri proti zahodu (Kajzer Cafnik, Predan sodo drenažno nasuta s prodom. Na osnovi analogij za 2006; Vinder 2011). posodo in 14C AMS datacije jo je mogoče datirati v po- zno bronasto dobo, natančneje v Ha A stopnjo (Ha A2?) Vsekakor so zemljanke v Hočah dragocena zapuščina zgo-oziroma na prelom iz 2. v 1. tisočletje pr. n. št. dnjih Slovanov, ki so se od sredine 6. stoletja n. št. postopo- ma naseljevali na sedanjem slovenskem prostoru. Po približno tisočletnem premoru je bil prostor centra dana- šnjih Hoč znova poseljen v rimskem času. V okviru izkopa- vanj iz leta 1997 to dokazujejo predvsem številčen opečnat gradbeni material in lončenina iz paleostruge potoka (pa- leostruge B) ter različnih plasti, ki so bile sem naplavljene, verjetno iz območja okoli današnje župnijske cerkve, kjer je bilo v letih 1988 in 1989 ugotovljeno večfazno rimsko po- selitveno jedro (Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1996). Med lončenino prevladuje kuhinjsko posodje lokalne izdelave iz časa vse tja do 4. stoletja n. št., odkriti pa so bili tudi posodje petovionskih lončarskih delavnic in novec iz druge polovice 1. stoletja n. št. (sestercij Vespazijana ali Tita). Najpomembnejši del najdišča predstavljajo zgodnjesrednje- veške naselitvene strukture v sektorju 3, ki so bile tukaj ugo- tovljene prvič v Sloveniji. Ugotovljene so bile tri večje jame z ostanki predmetov vsakdanje rabe, ki jih interpretiramo kot zemljanke, ognjišče na prostem in še manjša jama, v kateri so bili najdeni odlomki posod in padli deli konstrukcije, na- rejene iz vejevja in glinenega premaza. Vse jame so bile pra- vokotnih oblik, ovalnega preseka in usmerjene v osi V−Z. V njih so prevladovali odlomki keramičnih loncev prostoročne izdelave z ustji, dodelanimi na vretenu. Značilna okrasa sta horizontalno žlebičenje in pasovi vodoravnih valovnic, oba motiva se na posodah večkrat pojavljata tudi skupaj. Glede na te značilnosti keramičnega gradiva in absolutni 14C AMS dataciji sodi zgodnjesrednjeveška poselitev po vsej verjetnosti v drugo polovico 7. in 8. stoletje n. št. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 41 9Spodnje Hoče Bine Kramberger In 1997, an area of approximately 1,300m2 was rese- Excavations showed that the early medieval settlement arched in Spodnje Hoče. The oldest period is attested spreads further under the course of the present-day high-through the remains of a rectangular wooden structure, way towards the east. In 2005 and 2006, several groups of which had a pit with a larger storage vessel adjacent to similar early medieval pits were also determined on the ne-the outer wall, probably covered by an overhang. The ighbouring meadow in the direction towards the west (Kaj-pit was sunken and filled with gravel under the vessel. zer Cafnik, Predan 2006; Vinder 2011). Based on analogies for the vessel and 14C AMS dating, it The sunken huts in Hoče are in all respects a precious legacy can be assigned to the Late Bronze Age, more precisely of early Slavs who gradually populated the present Sloveni-to the Ha A phase (Ha A2?), or to the turn of the 2nd to an territory from the mid-6th century AD onwards. the 1st millennium BC. Following a hiatus of approximately one thousand years, the territory of central Hoče was once again populated in Roman times. Within excavations in 1997, this is proven pri- marily by the numerous fragments of brick building material and pottery from the paleo bed of the stream (paleo bed B) as well as different layers which were deposited here, pro- bably from the area around the present-day parish church, where a multi-phase Roman settlement core was determi- ned in 1988 and 1989 (Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1996). Among pottery, kitchenware of local manufacture from the time until the 4th century AD is prevalent, while vessels from pottery workshops in Poetovio and a coin from the second half of the 1st century AD (a sestertius, Vespasianus or Titus) were also discovered. The most important part of the site is represented by early medieval settlement structures in sector 3, which were dis- covered here for the first time ever in Slovenia. Three larger pits with remains of objects of everyday use which are inter- preted as sunken houses, a hearth in the open, and another smaller pit, in which fragments of vessels and fallen-in parts of a construction made of branches and clay coating were found. All pits were of rectangular form, oval cross-secti- on, and directed in the axis E–W. Prevalent in them were fragments of handbuilt pottery pots with rims finished off on the potter’s wheel. The typical ornaments are horizontal grooving and bands of undulating wavy lines, both motifs frequently appearing on vessels together. Considering the- se characteristics of pottery material and two absolute 14C AMS dates, the early medieval settlement probably belongs to the second half of the 7th and the 8th century AD. 42 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 10Literatura BAŠ, F. 1937, Izgoni na Dravskem polju. – Časopis za zgodovino DJURIĆ, B. 1995, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološke-in narodopisje 32 (4/1), 325–340. ga pregleda in geofizikalnega profiliranja (SK 04/1, Slivnica−Mi-BRONK RAMSEY, C. 2017, Methods for Summarizing Radiocar- klavž; M10, BDC – Slivnica – magistralna cesta). – Ljubljana (ne-bon Datasets. – Radiocarbon 59(2), 1809–1833. objavljeno poročilo). CALCAGNILE, L. 2018a, Results of Radiocarbon Dating. (Rif. DJURIĆ, B. in M. KAJZER 1995, Poročilo o ekstenzivnem arheolo-CEDAD: 2018_0161). – Centro di Datazione e Diagnostica škem pregledu (SK 04/1, Slivnica−Miklavž; M10, BDC – Slivnica – dell’Università del Salento, Lecce. magistralna cesta). – Ljubljana, Maribor (neobjavljeno poročilo). CALCAGNILE, L. 2018b, Results of Radiocarbon Dating. (Rif. DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi  / CEDAD: 2018_0172). – Centro di Datazione e Diagnostica Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti Ar-dell’Università del Salento, Lecce. chaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje FILIPOVIĆ, D., Đ. OBRADOVIĆ in B. TRIPKOVIĆ 2018, Plant stora-slovanske poselitve južno od Maribora. – V: M. Guštin (ur.), Zgo-ge in Neolithic southeast Europe: synthesis of the archaeological dnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih and archaeobotanical evidence from Serbia. – Vegetation History Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalteriche Keramik am Rand and Archaeobotany 27, 31–44. der Ostalpen, Ljubljana, 67–75. FRIESINGER, H. 1971–1974, Studien zur Archäologie der Slawen CIGLENEČKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v in Niederösterreich. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommis-Zgornjem Dupleku (Old Slavic cemetery at Zgornji Duplek). – sion 15–16, Wien. Arheološki vestnik 30, 473–488. GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. − Arheologija na avtocestah Slo- ČREMOŠNIK, I. 1977, Ranoslovansko naselje Jazbine u Batko-venije 46, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/ vuću kod Bijeline. – Godišnjak 15, 227–323. uploads/files/publication/046_orehova_vas.pdf.pdf. ČREŠNAR, M. 2010, Nova spoznanja o pozni bronasti dobi Slo- GUŠTIN, M. 2014, Konstrukcija brez sledu. Staroslovanske ze-venije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru / New research mljanke iz Prekmurja in pastirski stan z obrežja Skadarskega je-on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogo-zera. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Ja-za near Maribor. – Arheološki vestnik 61, 7–120. nez Dular. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 405–414. ČREŠNAR, M. 2014, Rogoza pri Mariboru / Rogoza near Maribor. GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 225–248. na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 46–62. ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in HEBERT, B. 1996, Zur Neufunden frühmittelalterlicher Siedlun-Slovenia. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje gskeramik aus der Steiermark. − Archäologie Österreichs 7. Son-bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of derausgabe, 67–70. Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, HARTLEY, K. 1997, Raetianʼ mortaria in Britain. – Rei Cretariae Ljubljana, 661–702. Romanae Favtorum Acta 35, 239–244. ČREŠNAR, M., C. BONSALL in J. L. THOMAS 2014, Pobrežje pri ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz Mariboru. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monogra-bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the fije 32, Ljubljana. Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 215–224. JANEŽIČ, M. 2008, Rimskodobne najdbe iz arheoloških raziskav na območju Gimnazije Ptuj (sektor 2): poudarek na keramičnem DELAGE, R. 2012, La sigillée de Rheinzabern. – V: R. Brulet, F. zbiru. − Diplomsko delo. Oddelek za aheologijo, Filozofska fa-Vilvorder in R. Delage (ur.), La céramique Romaine en Gaule du kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. nord, Brepols, 173–191. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 43 JANEŽIČ, M. 2018, Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončarske KRAMBERGER, B., članek v pripravi, A highway into our past. proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju Doma New data on the Early- and Late Iron Age lowland settlement upokojencev Ptuj. – Doktorska disertacija, Fakulteta za humani-in the Maribor area (NE Slovenia). – V: P. Dulęba, D. Łaciak in J. stične študije, Univerza na Primorskem, Koper. Baron (ur.), Śląskie Sprawozdania Archeologiczne (posebni izvod JEVTIĆ, M. 2011, Čuvari žita u praistoriji. – Vršac, Beograd. serije). KALICZ-SCHREIBER, R. 2010, Ein Gräberfeld der Spätbronzezeit LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Murski Soboti: analiza keramične-von Budapest-Békásmegyer. − Budimpešta. ga gradiva iz zgodnjesrednjeveških objektov. – Diplomsko delo. Oddelek za aheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, KAJZER CAFNIK, M. in P. PREDAN 2006, Spodnje Hoče. – Varstvo Ljubljana. spomenikov 42, 141–142. LAZAR, E. 2008, Nedelica – zgodnjesrednjeveško selišče. – V: KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare–Baza pri M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnje-morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 75–78. srednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Lju-LOS, D. in J. BELAJ 1997, Spodnje Hoče / 1997. Sektorji 4, 5 in 6. – bljana, 17–26. Zagreb (neobjavljeno poročilo). KERMAN, B. 2005, Staroslovanska jama z najdišča Grofovsko 2 LOVENJAK, M. 2004, Žigi na rimskih opekah s Ptuja. – V: I. Lazar pri Murski Soboti. Die altslawische Grube am Fundort Grofovsko (ur.), Rimljani: steklo, glina, kamen, Celje, Ptuj, Maribor, 103–107. 2 bei Murska Sobota. – Zbornik Soboškega muzeja 8, 117–135. MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels KERMAN, B. 2011a, Kotare–Baza pri Murski Soboti. – Arheologija Marktgelände. − Rei Cretariae Romanae Fautores Supplementa na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ 7, Liestal. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/kotare1.pdf. MIKL CURK, I. 1987, Sinteza rimske materialne kulture v Sloveniji. KERMAN, B. 2011b, Grofovsko 2 pri Murski soboti. – Arheologija Rimska lončena posoda na Slovenskem. − Ljubljana. na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana. [http://www.zvkds.si/sites/ MURKO, M. in P. PREDAN 2010, Poročilo o predhodnih arheolo- www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/22_grofovsko_2_pri_ ških raziskavah − arheološko dokumentiranje ob izvedbi drenaže murski_soboti.pdf] okoli starega župnišča v Hočah. – Slovenska Bistrica (neobjavlje-KNIFIC, T. in Ž. ŠMIT 2018, Zgodnjesrednjeveško steklo na Slo- no poročilo). venskem: študij sestave in jagode iz heloftiskega stekla / Early MUŠIČ, B. 1996, Spodnje Hoče. Poročilo o geofizikalnem kartira-medieval glass in Slovenia: Analytical study and beads of plant-nju. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). -ash glass. – Arheološki vestnik 69, 369–436. NOVŠAK, M. 1997, Spodnje Hoče, sektor 3. – Višnja gora (neo-KOPRIVNIK, V. in J. ŽELEZNIKAR 1997, Zaščitno arheološko izko-bjavljeno poročilo). pavanje Spodnje Hoče 97. Sektorja 1 in 2. – Maribor (neobjavljeno poročilo). NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišča Gro- fovsko pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. KRAMBERGER, B. 2014, The Neolithic-Eneolithic sequence and Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die pottery assemblages in the fifth millennium BC in north-eastern frühen Slawen. Frühmittelalteriche Keramik am Rand der Ostal-Slovenia. – Documenta Praehistorica 41, 237–282. pen, Ljubljana, 27–32. KRAMBERGER, B. 2020, Sledovi poselitve iz zgodnje bakrene PAHIČ, S. 1966, Arheološko raziskovanje v Mariboru. – Časopis dobe v Hočah / Settlement remains from the Early Chalcolithic za zgodovino in narodopisje NV 2 (37), 3–45. period in Hoče (Slovenia). – Arheološki vestnik 71, 77–132. PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini. – Časopis za zgodovino KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah in narodopisje NV 4 (39), 9–63. Slovenije 89, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ files/uploads/files/publication/aas89_-_malecnik.pdf. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v Mariboru - PAHIČ, S. 1985a, Arheološka dediščina mariborskega kraja. – Do-Naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor neski k pradavnini Podravja 1, Maribor. - A settlement of the Late Urnfield Period. – V: B. Teržan, M. PAHIČ, S. 1985b, Okrog Razvanja pred tisočletji. – Naši kraji v Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in pradavnini 2, Maribor. inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko PAHIČ, S. 1987, Hočko Pohorje. – Doneski k pradavnini Podravja Podravje tree Millennia ago. Tradition and innovation in the Late 3, Maribor. Bronze and Early Iron Ages, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 55–107. PAHIČ, S. 1996, Hoče v pradavnih časih. – V: J. Fridl et al. (ur.), Hoče − 850, Območje hoške pražupnije I, Hoče, 25–41. PAK, M. 1964, Današnji gospodarski pomen izgonov na Zgor- njem Dravskem polju. − Geografski vestnik 36, 75–79. 44 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 PAK, M. 1998, Dravska ravan. − V: D. Perko in M. Orožen STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Hoče. – Varstvo spomenikov 31, Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje, Ljubljana, 592–605. 224–226. PARCZEWSKI, M. 1989, Żukowice pod Głogowem w zaraniu śre- STRMČNIK GULIČ, M. 1990a, Hoče. – Varstvo spomenikov 32, dniowiecza. – Głogowskie Zeszyty Naukowe, Głogów. 173–175. PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archa-STRMČNIK GULIČ, M. 1990b, Podoba antične poselitve med eologia Hungarica S.N. 44, Budimpešta. vzhodnim Pohorjem in Dravo. – Arheološki vestnik 41, 135–146. PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav STRMČNIK GULIČ, M. 1996, Novosti o arheološkem bogastvu na Novi tabli pri Murski Soboti (Neue Ergebnisse der archäolo-Hoč. – V: J. Fridl et al. (ur.), Hoče – 850, Območje hoške pražupnije gischen Feldforschungen in Nova tabla bei Murska Sobota). – V: I, Hoče, 105–126. M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim STRMČNIK GULIČ, M. 1999, Spodnje Hoče. – Letno poročilo morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Archäologische Forsc-1997, ZVKDS, OE Maribor, Maribor, 237–242. hungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana, 49–52. STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova podoba prazgodovinske po- selitve na zahodnem obrobju Dravskega polja (Das neue Bild der PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzho-prähistorischen Besiedlung am östlichen Rand des Draufeldes). dne Slovenije: primer najdišča Nova tabla pri Murski Soboti. – – Arheološki vestnik 52, 117–130. Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije, Univer-za na Primorskem, Koper. STRMČNIK GULIČ, M. 2003, Spodnje Hoče. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. PAVLOVIČ, D. 2017, Začetki zgodnjeslovanske poselitve Prek-Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 242–243. murja / Beginnings of the Early Slavic settlement in the Prekmurje region, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 349–386. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski zvkds.si/files/uploads/files/publication/007_pod_kotom-jug_pri_ Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas / Frühmittelalterlische sie-krogu.pdf. dlung Pristava in Bled. Taphonomie, fundgegenstande und ze-itliche einordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija Ljubljana. na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/30_popava_pri_li- PREDAN, P. 2012, Poročilo o arheoloških raziskavah – arheološka povcih_1.pdf. izkopavanja ob gradnji zadrževalnika visokih vod Hoče in sekun-darnega fekalnega kanala, na parceli 762/2 k.o. Spodnje Hoče, ŠAVEL, I. in T. KNIFIC 2013, Popava pri Lipovcih 2. – Arheologija EŠD 10328 – Hoče naselbina. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno na avtocestah Slovenije 41, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ poročilo). www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/41_popava_pri_li- povcih_2.pdf. PREDAN, P. 2017, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah (arheološkem testnem izkopu) zaradi gradnje trgovskega objekta ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arhe-na parc. št. 768/2, 765, 766, 767, vse k.o. Spodnje Hoče. – Sloven-ologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. http://www.zvkds. ska Bistrica (neobjavljeno poročilo). si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/39_nedeli-ca_pri_turniscu.pdf. PREDAN, P. in G. ČAKŠ 2012, Poročilo o arheološkem nadzoru ob rušitvi in novogradnji stanovanjske stavbe, na parc. št. 633/1, k.o. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer-Spodnje Hoče. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). skem (The Early Iron Age in Slovenian Styria). – Katalogi in monografije 25, Ljubljana. PRUS, T. in B. VRŠČAJ 1997, Rezultati pedoloških preiskav ob arheoloških izkopavanjih v Slivnici in Hočah. – Ljubljana (neobja-TERŽAN, B. 1995 (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe vljeno poročilo). bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I. – Katalogi in monografije 29, Ljubljana. REIMER P. J. et al. 2013, IntCal13 and Marine13 radiocarbon age calibration curves, 0–50,000 years cal BP. – Radiocarbon 55(4), TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah 1869–1887. Slovenije 35, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ files/uploads/files/publication/35_mocna_pri_lenartu.pdf. SCHIPPER, F. 1996, Ad rapam. Frühgeschichtliche Siedlung- spuren bei St. Ruprecht an der Raab/Steiermark. – Archäologie UREM-KOTSOU, D. 2017, Storage of food in the Neolithic com- Österreichs 7. Sonderausgabe, 71–76. munities of northern Greece. – World Archaeology 49(1), 73–89. SKABERNE, D. 1980, Predlog klasifikacije in nomenklature kla-VERBIČ, T. 1997, Poročilo o geološki spremljavi arheoloških iz-stičnih sedimentnih kamnin, 1. del: Predlog granulometrijske kla-kopavanj na lokaciji Spodnje Hoče. – Ljubljana (neobjavljeno sifikacije in nomenkluture. – Rudarsko-metalurški zbornik 27/1, poročilo). 21–46. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 45 VINDER, J. 2011, Spodnje Hoče, Zgodnjesrednjeveška naselbina. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VINDER, J. 2016, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na območju dozidave trgovskega objekta Hofer Hoče, na parc. št. 650/3, k.o. Spodnje Hoče. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). VINDER, J. 2018, Poročilo o arheoloških raziskavah ob gradnji trgovskega objekta Hoče na parc. štev. 761/1, 768/2, 765, 766, 767, vse k.o. Spodnje Hoče. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). ZUPANČIČ, N. 2000, Analize surovin izbora arheološkega potenciala najdiščnega arhiva iz zaščitnega izkopavanja v Sp. Hočah na trasi HC Bohova – BDC. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). ŽNIDARČIČ, M. in P. MIOĆ 1988, Osnovna Geološka karta SFRJ 1 : 100 000, lista Maribor in Leibnitz. – Zvezni geološki zavod, Beograd. 46 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 11Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Matjaž Novšak v sektorjih 1 in 2. Po videzu je enaka plasti SE 9 v sektorju keramika 3. V sektorjih 1 in 2 je bilo odkritih 42 kosov rimske opeke ožgana glina in sedem kosov rimske keramike (med njimi tudi G4−G5). kamen Menimo, da gre za zasutje v koritu potoka. SE 18b – paleostruga C Gre za plast proda, ki se je nahajala pod SE 17 in nad SE 18a, v testnem jarku 1, v sektorjih 1 in 2. Tudi za to plast domnevamo, da predstavlja sediment v koritu potoka. 11.1 Osnovno stratigrafsko SE 17b−f – naplavine finega peska Podobne plasti SE 17, a lečastega preseka in kot vključ- zaporedje ki v SE 18a. Dokumentirane so bile v zahodnem profilu testnega jarka v sektorjih 1 in 2. Verjetno gre za naplavine SE 1 – ruša (recentna tla) na notranji strani meandrirajočega potoka (glej poglavje Prekoreninjena plast, temno rjave barve, povprečne Geološka spremljava arheoloških izkopavanj). debeline okoli 0,1 m. Ugotovljena je bila po celotni površini izkopnega polja, večinoma se je nahajala nad SE 18a – prodnata naplavina plastjo SE 2. Vsebovala je kose recentne opeke, kerami- Plast rdečerjavega grobega proda v sektorjih 1 in 2, pod ko in plastiko. SE 16, SE 17 in nad SE 20. Pod oznakama SE 18a, b ali c (G54−G58) in SE 18a (G59, G60) so iz sektorjev 1 in 2 SE 2 – subhumus (recentna tla) hranjene najdbe rimske lončenine. Pod travno rušo se je v večjem delu izkopnega polja naha- jala mehka rjava plast z drobnim kamenjem, vel. do 2 cm. SE 18c – leči muljstega peska Prekrivala je plast SE 3. Debelina plasti je znašala med 10 Plasti muljastega peska, lečastega preseka, odkriti v kvadran- in 35 cm; vsebovala je odlomke keramike iz novega veka tih 34 in 29 kontrolnega jarka sektorja 1. Po mnenju geologa (G133−G135) in rimskega obdobja (G136). T. Verbiča sta leči peska skupaj s plastjo proda SE 18a nastali ob bočnem odlaganju na notranji strani meandra potoka SE 3 – rjavo-rumena ilovnata premešana plast (recentna tla) (glej Geološka spremljava arheoloških izkopavanj). V vseh sektorjih se je pod plastjo SE 2 in nad plastmi SE 11, SE 6, SE 27, SE 18a itd. nahajala rjavo-rumena ilovnata SE 19b – naplavina finega peska plast. Bila je mehka, z drobnim peskom, vsebovala je najd- Plast peska, svetlo rjave barve, dokumentirana v zaho- be iz različnih obdobij (G118−G131). Skupaj s SE 1 in SE 2 dnem profilu testnega jarka v sektorju 1, pod SE 18a. Pred- jo interpretiramo kot recentna tla. stavlja najnižjo dokumentirano plast v tem profilu. SE 16 – pokopana tla SE 20 – arheološko sterilna glina Gre za temno rjavo glineno zemljeno plast, ki je bila doku- Glinena plast sive barve se je nahajala pod SE 18a−c in mentirana v zahodnem profilu sektorjev 1 in 2, pod SE 3 in SE 19b. Gre za najnižjo plast, ki je bila dokumentirana v nad SE 17. V njej je bilo odkritih 134 kosov rimske opeke, zahodnem profilu sektorjev 1 in 2. Bila je brez najdb. 7 odlomkov rimske keramike in kos kovinskega predmeta. SE 27 – peščena ilovica z gruščem Po mnenju T. Verbiča gre za pokopana tla (glej poglavje Kompaktna svetlo rjava peščena ilovica je bila dokumen- Geološka spremljava arheoloških izkopavanj). tirana v sek. 3, kv. 55, 57, pod SE 3 in nad SE 9 = SE 26 ter SE 16b – lečast vključek v SE 16 SE 9 in SE 10. Vanjo je bila vkopana zgodnjesrednjeveška Dokumentiran je bil v zahodnem profilu sektorja 1, znotraj jama I (SE 13/SE 12). plasti SE 16. Bil je brez najdb. SE 9 – paleostruga B SE 17 – paleostruga C Plast sipkega finega peska (mivke), svetlo rjave barve, je Plast sipkega finega peska (mivke), svetlo rjave barve in bila ugotovljena pod plastjo SE 3 in nad SE 10 v sektorju 3. lečastega preseka, dokumentirana pod SE 16 in nad SE 18a Pojavljala se v pasovih, ki so bili usmerjeni od zahoda proti vzhodu. Vsebovala je izključno rimske najdbe (G29−G52). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 47 SE 6 = SE 26 – paleostruga A SE 11 – arheološko sterilni peščeni mulj Plast proda deb. do 5 cm, s prodniki velikosti 2−5 cm, ugo- Svetlo rjavi peščeni mulj je bil dokumentiran v sektorjih 3 tovljena v sektorju 3, pod SE 3. Je podolgovatega tlorisa, in 4. Nahajal se je pod SE 10, SE 9, SE 18a, SE 18e, SE 17g, usmerjena s severozahoda proti jugovzhodu. Vsebovala SE 18f in SE 18d, v severnem delu sektorja 3 in južnem delu je odlomek prazgodovinske sklede (G1) in kos keramike iz sektorja 4 pa se je pojavil že tik pod SE 3. Plast je bila v rimskega obdobja (G53). kvadrantu 72 debeline okoli 0,5 m in je prekrivala poko- pana tla SE 11a. V sektorju 3 so bili v njej odkriti negativi prazgodovinskih jam in jam za stojke. SE 17g – naplavina finega peska Plast sipkega finega peska (mivke), svetlo rjave barve, dokumentirana pod SE 3 in nad SE 18d v zahodnih profilih testnih sektorjev 4 in 5. Vsebovala je 56 kosov antične ope- ke, 13 kosov antične keramike in odlomek grafitnega lonca iz mlajše železne dobe (G3). SE 18e – prodnata naplavina z drobnejšimi prodniki Nahajala se je pod SE 3 in nad SE 19d v zahodnem profilu testnega jarka sektorjev 4 in 5. SE 10 – paleostruga B SE 18d – prodnata naplavina Intenzivna plast proda (prodniki so bili povprečno veli- Plast proda v sek. 3, 4 in 5, pod SE 17g in nad SE 11f. V ki 2−5 cm), debeline do 25 cm, ugotovljena v sektorju 3, kv. 70 je bil v njej odkrit odlomek zgodnjesrednjeveške kvadrantih 48−56, pod SE 9 in nad SE 11. Tudi ta plast se je keramike (G132). pojavljala v pasovih, ki so bili usmerjeni v osi zahod−vzhod, SE 19c – peščena naplavina zato jo interpretiramo kot del paleostruge (paleostruga B). Gre za manjšo lečo finega peska, ki se je nahajala pod Vanjo sta bili vkopani zgodnjesrednjeveški jami SE 15/SE 22 SE 18d in nad SE 11 v zahodnem profilu testnega jarka in SE 13/SE 12. Vsebovala je večinoma gradbeni material in sektorja 3. drobno gradivo iz rimskega obdobja (G6−G20, G22−G28), en odlomek lončenine pa je iz mlajše železne dobe (G21). SE 11a – paleotla Temno sivo-rjava zemljena plast, interpretirana kot paleotla oziroma pokopana tla, se je nahajala v kvadrantu 72, pod SE 11 in nad SE 11c. Bila je brez najdb. SE 11c – naplavina svetlo rjavega peščenega mulja Svetlo rjav sterilni peščeni mulj se je nahajal pod SE 11a in nad SE 11d. Dokumentiran je bil v testnem jarku, v kva- drantu 72. Bil je brez najdb. SE 11d – paleotla Temno sivo-rjava plast, interpretirana kot paleotla oziroma pokopana tla, se je nahajala, pod SE 11c in nad SE 11e v testnem jarku, v kvadrantu 72. Bila je brez najdb. SE 11e – naplavina rjavega peščenega mulja Nahajala se je pod SE 11d in nad SE 25, v testnem jarku, v kvadrantu 72. Bila je brez najdb. SE 25 – arheološko sterilni prod Rdeče-rjav prod predstavlja najnižjo dokumentirano plast v testnem jarku, v kvadrantu 72. Nahajal se je pod plastjo SE 11e, na globini 2,15 m. Bil je brez najdb. SE 19d – peščena naplavina Plast svetlo rjavega rumenega peska je bila odkrita v kva- drantih 101 in 104, pod SE 18e in nad SE 18d. Bila je brez najdb, debeline 15 cm. 48 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 SE 19a – peščena naplavina 11.2 Pozna bronasta doba Plast sivega peska je bila odkrita v zahodnem profilu sektorja 4, pod SE 17g in nad SE 18a. Bila je brez najdb. SE 41/SE 43/SE 42 – jama V Po mnenju geologa T. Verbiča gre za muljast pesek, s kate- Jama SE 42 je bila odkrita v sek. 3, kv. 57–58, 54–55, 2–5 cm rim je bilo zapolnjeno rečno korito (glej poglavje Geološka pod vrhom rumenkaste ilovnate geološke osnove (SE 11). spremljava arheoloških izkopavanj). Bila je ovalnega tlorisa in globine 1,15 cm. Stene jame so bile strme, na vrhu je bila vel. 1,03 × 1,2 m, na dnu pa pribli-SE 11b – ilovnata plast žno 0,75 × 0,75 m. Zeleno-rjavo-siva ilovnata plast je bila odkrita v obli- ki manjše leče v zahodnem profilu sektorja 4, pod SE 19a V jami je bilo ugotovljeno sosledje več polnil. Na dnu jame in nad SE 18a. Verjetno je v povezavi s SE 19a. Bila je brez je bil nasut 0,5 m debel tampon proda (SE 43), na katerega najdb. je bila položena hrambena posoda z visokim cilindričnim vratom in izvihanim ustjem, ki je skoraj v celoti ohranjena SE 11f – pokopana tla (G2). Le na prehodu z ramena v vrat je bila prelomljena in Zemljena plast sivo-rjave barve se je nahajala pod SE 18d, njen vrhnji del je ležal ločeno od spodnjega. Enako nasutje v testnem jarku, v zahodnem profilu sektorja 4. Bila je brez kot na dnu je zapolnjevalo tudi vmesen prostor med posodo najdb. Po mnenju geologa T. Verbiča gre za pokopana tla in steno jame. Nad posodo je bila jama zasuta s prodnato- (glej poglavje Geološka spremljava arheoloških izkopavanj). -peščeno plastjo (SE 41), v kateri so bili odkriti trije manjši fra-SE 11i – leče ilovnatih plasti gmenti ostenj prazgodovinske lončenine. K jami verjetno so- Zeleno-rjavo-sive manjše leče različnih ilovnatih plasti, dijo še serija manjših stojk (pr. 5 cm) M 1 : 50 odkrite v zahodnem profilu sektorja 5 in v severnem delu nad robom jame in odtisi treh kolov sektorja 4, pod SE 17g, SE 18d ali SE 18e. Bile so brez v steni jame, tik pod njenim vrhom. G2 najdb. V ležišču kolov v steni jame (SE 41) A B je bilo odkritega nekaj oglja, med katerim je bilo prepoznanih 27 drobcev hrasta (glej poglavje Re- A B zultati paleobotanične analize). Del vzorca kola, odkritega v steni jame, pa je bil z radiokarbonsko analizo datiran v razpon med 1115 in 981 pr. G2 n. št. (68,2% verjetnost) (sl. 37: GrA- 10027; sl. 38). Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 49 A−Ž, a−z, a'−e' – stojke Stojke premera med 6 in 12 cm, dokumentirane pod SE 10, v sek. 3, kv. 54, 55, 57–58, 61–62, 64. Vkopane so bile v arheološko sterilni peščeni mulj, SE 11. Bile so brez najdb, glede na stratigrafsko zaporedje umeščene v prazgodo- vino in povezane z odkritimi sledovi poselitve iz pozne bronaste dobe. Vendar so glede na datacijo LTL18288A, ki se nanaša na eno od stojk v kv. 55, nekatere verjetno tudi kasnejše. Skupina devetih (A, C, O, L, G, c', d', e') največjih in najglo-bljih jam (premera 7–10 cm) je bila odkrita v kvadrantih 61, 62 in 57 ter verjetno predstavlja sledove lesene hiše. 11.3 Zgodnji srednji vek SE 13/SE 12 – jama I Skoraj pravokotna jama SE 12, širine 1,6 m, usmerjena V–Z, je bila odkrita v sek. 3, kv. 55. Vkopana je bila v prodnato naplavino (SE 10), plasti SE 27, SE 26 in v sterilno rumenkasto M 1 : 50 ilovico (SE 11), v skupni globini do 42 cm. Vzhodni rob jame je bil uničen z novodobnim jarkom (SE 4/SE 5); ohranjena SE 13 − temnosivorjava do črna zemlja v jami I SE 26 − plast proda z rimsko in prazg. keramiko dolžina jame je znašala 2,55 m. Jama je bila zapolnjena z = SE 6 (paleostruga A) enotno temno sivo-rjavo do črno zemljo, ob zahodnem SE 27 − peščena ilovica z gruščem robu se je znotraj nahajala koncentracija naloženega SE 10 − plast proda z rimsko keramiko in opeko kamenja in lomljencev, dolga 60 cm, široka 40 cm in visoka (paleostruga B) 30 cm (SE 13). Kamni so bili različnih dimenzij (5–20 cm), SE 11 − arheološko sterilni svetlorjav peščen mulj lomljenci, vendar ne kažejo jasne strukture. Nekaj kamnov je bilo raztresenih proti sredini jame, v vzhodnem delu pa jih M 1 : 50 D skoraj ni bilo. Najdbe: 157 odlomkov lončenine (med njimi G83–G108, G110−G117), steklena jagoda (G109) in precej drobcev oglja, ki predstavljajo sledove gorenja. Prevladujejo A B odlomki lončenine iz zgodnjega srednjega veka (G83–G108, G110). Pri izkopu jame je bila v jugozahodnem delu načeta spodnja plast SE 10, ki je vsebovala rimske najdbe, zato pripada nekaj najdb tudi rimskemu obdobju (G111, G112, G114–G117). Analizirani koščki oglja pripadajo hrastu (29 koščkov), javorju (en košček) in bukvi (en košček). Odkrito C je bilo seme, ki so ga identificirali kot zrno pšenice (glej poglavje Rezultati paleobotanične analize). Eden od vzorcev A B oglja je bil datiran z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS v razpon med 643 in 761 n. št. (68,2% verje- 13 tnost) (sl. 37: GrA-10020; sl. 39). SE 15/SE 22 – jama II C D Pravokotna jama, širine okoli 2 m in dolžine 3,25 m, je bila odkrita v sek. 3, kv. 57 in 57a. Vkopana je bila v plast proda 27 27 (SE 10) do 25 cm globoko; po sredini jo je presekal novo- 13 26 dobni jarek SE 4/SE 5. V jami je bilo odkritih 117 odlomkov 10 11 zgodnjesrednjeveške keramike (med njimi G72–G77), 50 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 odlomek ustja z ostenjem steklene posodice (G78) in ka- SE 33/SE 34 – jama III menje – lomljenci (vel. do 5 × 15 cm), ki so bili razpršeni po Jama ovalnega tlorisa, širine do 1,55 m in ohranjene dolžine polnilu jame. Paleobotanične analize so pokazale, da pripa- 1,15 m, je bila odkrita pod SE 3, v sek. 3, kv. 56. Vkopana dajo koščki oglja bukvi (11 koščkov) in hrastu (šest koščkov). je bila v SE 27 in SE 9 do 30 cm globoko. Dolžine jame ne Identificirano je bilo tudi zrno ječmena (ohranjena polovica poznamo, saj je segla izven izkopnega polja, pod na- zna) in verjetno lipe. Zogleneli ostanki z notranje površine sip magistralne ceste. V južnem delu je jamo poškodoval enega izmed odlomkov loncev so bili z metodo radioaktiv- vkop za postavitev droga obcestne razsvetljave (SE 4b). nega ogljika 14C po postopku AMS datirani v razpon med Volumen polnila je bil za približno 2/3 manjši kot v jami I, 666 in 767 n. št. (68,2% verjetnost) (sl. 37: LTL18287A; sl. 40). temu primerno pa tudi količina najdb: skupaj 68 keramičnih fragmentov (med njimi G79−G81) in fragment železne sekire (G82). Tudi v tej jami so bili razpršeni kamenje, oglje in semena. Košček oglja je bil določen kot bukev, štirje koščki kot hrast, semena pripadajo plevelom, pšenici (eno zrno) in SE 10 − plast proda z rimsko keramiko in opeko (paleostruga B) skupini križnic (eno zrno). SE 11 − arheološko sterilni svetlorjav peščen mulj SE 15 − temno sivorjava zemlja v jami II (SE 22) SE 33 − polnilo jame III (SE 34) gruščnato polnilo prepojeno s črno zemljo SE 27 − peščena ilovica z gruščem SE 11 − arheološko sterilni svetlorjav peščen mulj M 1 : 50 A M 1 : 50 A B B A 33 27 11 uničen del jame 4b B A B 10 15 11 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 51 SE 21/SE 23 – jama IV 11.4 Novoveške in novodobne Jama se je nahajala okoli 17 m jugovzhodno od jame I, dokumentirana je bila v kontrolnem jarku, ob zahodnem strukture in jame robu izkopnega polja ( jarek 3), v sek. 3, kv. 42. Kot kaže, SE 5/SE 4 – jarek za telefonsko napeljavo je bila okroglega tlorisa, premera 60 cm in globine 25 cm. Dokumentiran je bil v sektorjih 2 in 3, pod SE 2. Jarek je Vendar je bil del jame uničen ob izkopu testnega jarka, saj presekal plasti SE 3, SE 6, SE 10 in zgodnjesrednjeveški je bilo obrisu jame težko slediti, ker se je slabo ločila od jami SE 13/SE 12 in SE 15/SE 22. Na dnu jarka se je nahajal osnove (arheološko sterilni peščeni mulj, SE 11), v katero je kabel za telefonsko napeljavo, v preostalem delu zasutja bila vkopana. Vsebovala je 142 odlomkov zgodnjesrednjeve- recentne najdbe, antični in zgodnjesrednjeveški keramični ške lončenine, od katerih jih devet predstavljamo v katalogu odlomki. (G61–G66, G68, M 1 : 50 G70, G71) in 25 SE 7/SE 8 – betonska baza kosov ožgane ilo- Dokumentirana je bila v sek. 2. Jarek 3 vice, med katerimi SE 4b – jama za drog za razsvetljavo sta najzanimivejša Nahajala se je v sek. 3, kv. 56, presekala je plast SE 3 in dva večja kosa z zgodnjesrednjeveško jamo III (SE 33/SE 34). A B jasno vidnimi odti- si šib (G67, G69). SE 14a–h – podstavki (postamenti) iz rečnih oblic B A 11 21 Nahajali so se pod SE 2 in nad SE 3, v sek. 1–3. Glede na stratigrafsko lego so bili novodobni. SE 24 – ognjišče Nahajalo se je znotraj plasti SE 27, 2,25 m od jame I, v sek. 3, kv. 58, 54, pod SE 3 in nad SE 6. Predstavlja ga do 8 cm debela plast prežgane gline, na površini pravokotnega tlorisa, velikosti 0,8 × 0,62 m, vendar jugozahodni vogal ognjišča manjka, saj so strukturo zaznali šele v profilu. Ognji- šče ni imelo varovalnih elementov, verjetno pa je nekoč bilo z nečim obdano, saj so robovi ravni in ostro zameje- ni. Izkopavalci ga povezujejo 24 z jamami I–IV na podlagi stratigrafske lege. M 1 : 50 52 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 SE 28 – vogal zidane stavbe Na površini vel. 1,1 × 1,1 m in db. 0,25 m, kvadratnega tlorisa razporejeni lomljenci z belo malto, vel. do 0,2 m. Nahajali so se v sektorju 3, kvadrantu 45. Izkopavalci so jih interpretirali kot vogal novoveške stavbe. SE 29 – temelj severnega zidu stavbe Koncentracija lomljencev in oblic vel. do 0,2 × 0,2 m in db. do 0,12 m, širine do 0,8 m, znotraj SE 3, v sektorju 3, kvadrantu 45. Izkopavalci so strukturo interpretirali kot ostanke temelja severne stene zgoraj omenjene stavbe, ki se je nadaljevala pod cesto proti vzhodu. Temelj je bil zidan s sivo malto. SE 30 – temelj južnega zidu stavbe Koncentracija lomljencev in oblic vel. do 0,2 × 0,2 m in db. do 18 cm, ki se je naslanjala na SE 28 in predstavlja do- mnevno ostanke južne stene omenjene novoveške stavbe. Po gradnji je temelj enak SE 29. M 1 : 20 rob izkopnega polja 29 31 28 30 SE 31 – ruševina stavbe Žganinska plast, dokumentirana v praznem prostoru med SE 28, SE 29 in SE 30, znotraj domnevnega vogala hiše, na površini vel. 2,3 × 0,4 m, v db. 0,1 m. Bila je črne barve, sipke konsistence, sestavljena iz zemlje, oglja, opeke in ve- čjih kosov razpadlega lesa. V plasti so bili odkriti tudi držaj novoveškega pokrova (G137), odlomek ostenja novove- ške posode in odlomek ostenja z delom ročaja luknjičave antične lončenine. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 53 SE 35/SE 36 – jama Dokumentirana je bila v sektorju 3, kvadrantih 62 in 63, pod SE 3, neopisana. Jamo je presekal novodobni jarek SE 4/SE 5. Vkopana je bila v naplavinsko plast SE 6 in v arheološko sterilno ilovico, SE 11. 54 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 12Katalog najdb Bine Kramberger V katalogu je predstavljen izbor najdb iz Spodnjih Hoč. Okrajšave Najprej predstavljamo skledo (G1) in hrambeno posodo (G2) iz pozne bronaste dobe, za tem najdbe iz SE stratigrafska enota naplavljenih plasti (rimsko gradivo: G4–G60; latenska sek. sektor lončenina: G3, G21), nato gradivo iz zgodnjesrednjeve- kv. kvadrant ških naselbinskih jam (G61–G117) in nazadnje najdbe iz inv. št. inventarna številka vrhnjih plasti (G118–G136) PM Mb Pokrajinski muzej Maribor 21 ter keramične fragmente iz novega veka (G137). db. debelina dl. dolžina Pri opisih lončenine navajamo način izdelave oziroma obli- ohr. ohranjen/-a kovanja, zrnavost glinene mase, atmosfero žganja, barvo, pr. premer videz in ohranjenost površine, okras ter luknjičavost. Na-vel. velikost vedene so še dimenzije predstavljenih keramičnih kosov in v. višina posebnosti, ki smo jih opazili ali na površini (npr. prisotnost š. širina zoglenelih organskih ostankov) ali v prelomih keramike (npr. d. dno prisotnost železovih oksidov v luknjicah posameznih od-u. ustje lomkov luknjičave keramike). Interpretacijo atmosfere žga- nja podajamo na osnovi barve jedra in površine keramike. Najdbe hrani Pokrajinski muzej Maribor. Avtorji risb so Si- mona Tomažič, Janže Lorber in Jernej Gojkovič. 21 Izjema je odlomek G132, ki v resnici izhaja iz naplavinske pasti SE  18d. Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 55 1 SE 6 – na dnu plasti, v bližini ene od stojk, sek. 3, kv. 61, inv. št. PM Mb 11848 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina ravna, deloma razjedena in temno sive barve; mestoma sivorjave barve. Vel. 3,5 × 4 cm; pr. u. 14,7 cm; db. 0,55 cm. 2 jama V, SE 41, sek. 3, kv. 57–58, 54–55, inv. št. PM Mb 11860 Pitos s štirimi držaji (rekonstruiran), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina neravna in lisasta, rdečerjave in sive barve. Pr. u. 29 cm; pr. d. 17 cm; v. 49,2 cm; db. 0,9 cm. 56 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 1 2 1 SE 006 − v bližini ene od stojk na ilovici, 2 SE 042; merilo 1 : 3. 1 SE 6 v bližini ene od stojk, 2 SE 41; merilo 1 : 3. 57 3 SE 17g, sek. 4, kv. 88, inv. št. PM Mb 11947 8 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11905 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Melnica – odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz finozrnate lončarske gline. Površina gladka, ravna in sive zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgana. Površina barve; grafitna keramika. Vel. gladka, na zunanji strani posode rožnate barve, znotraj siva. 8,2 × 2,8 cm; pr. u. 24 cm; Na zunanji strani posode in na notranji od kleka navzgor db. 0,6 cm. ostanki rdečega premaza, od kleka navzdol pa površina luknji- 4 SE 17, sek. 1, kv. 10, 18, čava. Pr. u. 20,5 cm; ohr. v. 8,4 cm; db. 1,2 cm. inv. št. PM Mb 11963 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina raskava, ravna, na zunanji površini sivorjava, na notranji bledo rjava. Luknjičava keramika. Vel. 7,5 × 2,8 cm; pr. u. 19,2 cm; db. 0,5 cm. 5 SE 17, sek. 1, zahodni profil, inv. št. PM Mb 11958 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz fi- nozrnate lončarske gline. Površina ravna in raskava, na zunanji strani sive barve, na notranji rdečerjava. Okrašena z vodo-9 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11931 ravnim glavničenjem. Luknjičava keramika. Vel. 4,2 × 3,4 cm, Trinožnik – odlomek noge z delom dna in ostenja posode, db. 0,4–0,5 cm. izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko 6 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11908 žgan. Površina raskava, zelo Krožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz temno sive do sivorjave zelo finozrnate lončarske gline, barve. V spodnjem delu nepopolno oksidacijsko žgan. noge globoka žlebova, na Površina gladka in ravna, zelo prehodu v ostenje posode bledo rjave do temno sive barve. globoki vrez. Luknjičava Na notranji strani krožnika me- keramika. Vel. 8,5 × 6,0 cm; stoma ohranjen premaz rdeče db. 0,8 cm. barve, na zunanji črne barve. 10 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11907 Vel. 6,8 × 5,7 cm; pr. u. 28,5 cm; Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz db. 0,8 cm. drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. 7 SE 10, sek. 3, kv. 50, inv. št. PM Mb 11924 Površina raskava in lisasta, rjave in sivorjave barve. Luknjičava Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu keramika. Vel. 11,4 × 5,4 cm; pr. u. 19,4 cm; db. 0,7 cm. iz drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raskava, na zunanji strani posode razjedena, zelo bledo rjave barve, na notranji sive barve. Luknjičava keramika. Na ramenu okrašen z vodoravnima žlebovoma, od ramen navzdol vodoravni glav- ničast okras. Vel. 6,5 × 5,1 cm; pr. u. 24 cm; db. 0,9 cm. 58 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 3 5 4 6 7 8 9 10 3 SE 017g, 4−5 SE 017, 6−10 SE 010; merilo 1 : 3. 3 SE 17g, 4–5 SE 17, 6–10 SE 10; merilo 1 : 3. 59 11 SE 10, sek. 3, kv. 50, inv. št. PM Mb 11926 18 SE 10, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11934 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. raskava in sive barve, na vrhu Površina raskava, na zunanji strani rdečerjava, na notranji ustja na njej zogleneli organski sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 6 × 2 cm; pr. u. 21,5 cm; ostanki. Luknjičava keramika. db. 1,3 cm. Vel. 5,0 × 3,5 cm, pr. u. 18 cm; db. 0,5 cm. 19 SE 10, sek. 3, kv. 56, inv. št. PM Mb 11922 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, redukcij- 12 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11909 sko v končni fazi. Površina gladka in sive do temno sive barve. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Vel. 12,8 × 4,9 cm; pr. u. 31 cm; db. 1,65 cm. drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava in temno sive do sivorjave barve. Luknjičava keramika. Na ramenu okrašena z vodoravnimi žlebovi. Vel. 6,7 × 5 cm; pr. u. 19 cm; db. 1,2–1,3 cm. 13 SE 10, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11923 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava in sive do temno sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 5,6 × 2,6 cm; pr. u. 14,8 cm; db. 0,5 cm. 14 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11918 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava in temno sive barve. Luknjičava keramika, luknjice delno za- polnjene z železovimi oksidi. Vel. 5,5 × 3,5 cm; pr. u. 21,2 cm; db. 0,8 cm. 15 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11917 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina raskava in svetlo rjava. Luknjičava keramika. Vel. 5,6 × 2,4 cm; pr. u. 16 cm; db. 0,7 cm. 16 SE 10, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11927 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, nepo- polno oksidacijsko žgan z redukcijsko atmosfero v končni fazi. Površina raskava in sive do temno sive barve. Luknjičava keramika, lu- knjice delno zapolnjene z železovimi oksidi. Vel. 9,7 × 6,3 cm; pr. u. 24 cm; db. 1,1 cm. 17 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11906 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raskava in lisasta, bledo rjave do rožnate in temno sive barve. Luknjičava keramika. Okrašena z vodoravnim glavničastim okrasom. Vel. 6,6 × 3,8 cm; pr. u. 19,4 cm; db. 0,9 cm. 60 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 11 12 13 14 15 16 17 18 19 11−19 SE 010; merilo 1 : 3. SE 10, merilo 1 : 3. 61 20 SE 10, sek. 3, kv. 54, inv. št. PM Mb 11915 26 SE 10, sek. 3, kv. 49, inv. št. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, PM Mb 11921 izdelan na vretenu iz finozrnate Odlomek okrašenega ročaja lončarske gline, redukcijsko žgan. posode, izdelane na vretenu iz Površina delno gladka, delno pa zelo finozrnate lončarske gline, raskava je sive do temno sive barve. oksidacijsko žgane. Površina ro- Vel. 6,5 × 5 cm; pr. u. 23,5 cm; žnate barve, poškodovana. Ročaj db. 1,2 cm. okrašen z globokim žlebom, pod njim z okroglo jamico. Dl. 9 cm; š. 21 SE 10, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11933 3,3–3,4 cm; db. 1,5 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, 27 SE 10, sek. 3, kv. 49, inv. št. redukcijsko v končni fazi. Površina delno povsem gladka in PM Mb 11904 sive barve, delno pa razjedena. Bronast novec; Vespasianus ali Titus; 69–81; S, Rom, RIC? Vel. 7,8 × 2,2 cm; pr. u. 19,8 cm; Določitev po portretu. db. 0,55 cm. 22 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11919 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka in sive do sivorjave barve, delno razjedena. Na ramenu okra- šena z navpičnim glavničenjem, z vrha zaključenim z dvema plitvima žlebovoma. Vel. 7 × 4,6 cm; db. 0,55 cm. 23 SE 10, sek. 3, kv. 50, inv. št. PM Mb 11914 28 SE 10, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11910 Pokrov – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Odlomek opeke s pečatom, izdelane iz zelo finozrnate finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava lončarske gline, oksidacijsko žgane. Robovi zaobljeni; napis in zelo temno sive barve, na notranji strani sivorjava lisa. rahlo zabrisan; berljiv napis [ ] UNI•F [ ] – N zrcalno. Vel. Luknjičava keramika. Vel. 4,5 × 2,7 cm; db. 0,9 cm. 12,8 × 9,9 × 3,5 cm; ohr. dl. pečata 9,5 cm, v. pečata 2,5 cm. 24 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11928 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raskava in lisasta, rjave, sivorjave in sive barve. Okra- šena z glavničastim ornamentom. Luknjičava keramika. Vel. 5,2 × 4 cm; db. 0,45–0,75 cm. 25 SE 10, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11929 Odlomek okrašenega ročaja posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in rožnate barve. Ročaj ima dva žlebova. Dl. 14 cm; š. 3,5–4 cm; db. 2,2 cm. 62 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 20 21 22 23 24 25 26 28 27 Vespasianus ali Titus (69-81) 20−28 SE 010; 27 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. SE 10; 27 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 63 29 SE 9, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11878 36 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11883 Sigilatna skleda, najverjetneje Drag. 37. Površina Melnica – odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz oranžna, rdeč premaz ohranjen le v sledo- zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgana. Površi- vih. Reliefna upodobitev ptice. Vel. 3 × 3 cm; na na zunanji strani db. 0,55 cm. posode gladka, zelo 30 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11881 bledo rjave barve in v veliki meri poškodova- Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana na na, znotraj hrapava z vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. zeleno glazuro. Pr. u. Prvotna površina ohranjena le v 23,6 cm; ohr. v. 3,2 cm; sledovih, gladka in zelo temno db. 0,8 cm. sive barve, v večjem delu površina neravna in svetlo sive barve. 37 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11893 Vel. 6,8 × 3,5 cm; pr. u. 19,8 cm; Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz db. 0,5–0,55 cm. finozrnate lončarske gline. Površina raskava. Poškodovana in 31 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11896 svetlo sive do sive barve. Vel. 4,2 × 2,5 cm; db. 0,35 cm. Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan 38 SE 9, sek. 3, kv. 50, inv. št. PM Mb 11888 na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na vre- redukcijsko žgan. Površina raskava in temno sive tenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina barve. Vel. 2,8 × 2,9 cm; db. 0,45–0,6 cm. gladka, mestoma raskava, na njej sledovi zoglenelih organskih 32 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11894 ostankov. Na ramenu posoda, okrašena z Krožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo vodoravnimi žlebovi. finozrnate lončarske gline, redukcijsko Luknjičava keramika. žgan, oksidacijsko v končni fazi. Površina Vel. 9,6 × 4,8 cm; pr. u. gladka in svetlo rdeče barve. Na notranji 15,5 cm; db. 0,55 cm. strani ohranjeni sledovi premaza rdeče do rjave barve. Vel. 5 × 4 cm; pr. u. 20,7 cm; db. 0,7–0,8 cm. 33 SE 9, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11880 Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raskava in lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Luknjičava keramika. Na ramenu okrašen z vodoravnima žlebovoma. Vel. 4 × 3,1 cm; pr. u. 22,4 cm; db. 0,7 cm. 34 SE 9, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11887 Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina deloma gladka, deloma raskava in temno sive barve. Luknjičava keramika. Na ramenu okrašen z vodoravnimi žlebovi, od ramena navzdol z vodoravnim glavničenjem. Vel. 4,3 × 3,5 cm; pr. u. 24 cm; db. 0,8 cm. 35 SE 9, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11879 Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava in temno sive barve. Luknjičava keramika. Na ramenu okrašen z vodoravnima žlebovoma, od ramena navzdol z vodoravnim glavničenjem. Vel. 6,6 × 2,9 cm; pr. u. 30 cm; db. 0,7 cm. 64 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 30 29 32 31 33 34 35 36 38 37 29−38 SE 009; merilo 1 : 3. SE 9, merilo 1 : 3. 65 39 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11902 46 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11882 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan, oksidacijsko Površina raskava, zelo temno sive barve. Luknji- v končni fazi. Površina ravna in zelo bledo rjave barve, na čava keramika. Vel. 3,2 × 2,2 cm; pr. u. 16 cm; njej lisa temno sive barve. Vel. 8,6 × 4,6 cm; pr. u. 25 cm; db. 0,5 cm. db. 1,4 cm. 40 SE 9, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11854 47 SE 9, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11886 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane na vretenu iz finozrnate lončarske gline, zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina nepopolno oksidacijsko ravna in rumeno rjave barve, na njej sledovi pre- žgan. Površina raskava in maza črne barve. Okras trikotnih jamic, verjetno lisasta, temno sive in sivorjave izdelanih s koleščkom, v jamicah ostanki črnega barve. Luknjičava keramika. premaza. Vel. 2,9 × 2,3 cm; db. 0,35 cm. Vel. 8 × 4,2 cm; pr. u. 21 cm; db. 0,6 cm. 48 SE 9, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11877 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- 41 SE 9, sek. 3, kv. 53, inv. št. PM Mb 11876 zrnate lončarske gline, Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drob- redukcijsko žgan. Povr- nozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, šina raskava, zelo temno zelo temno sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 9 × 4,2 cm; sive barve. Luknjičava ke- pr. u. 17,6 cm; db. 0,85 cm. ramika. Vel. 9,2 × 3,9 cm; 42 SE 9, sek. 3, kv. 51, inv. št. PM Mb 11885 pr. u. 18 cm; db. 0,6 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz 49 SE 9, sek. 3, kv. 51, finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- inv. št. PM Mb 11899 šina deloma gladka, deloma raskava in Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno sive do rjave barve. Na ramenu okra- iz finozrnate lončarske gline, nepopolno šena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava oksidacijsko žgan. Površina neravna in lisasta, keramika. Vel. 5,2 × 3,2 cm; pr. u. 12 cm; zelo bledo rjave in zelo temno sive barve. Na db. 0,6 cm. zunanji površini poševni glavničast okras, na 43 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11900 notranji sledovi zoglenelih organskih ostankov. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 4,2 cm; pr. u. drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan, oksidacijsko 12,5 cm; db. 0,55–1 cm. v končni fazi. Površina deloma neravna in razjedena, deloma raskava, svetlo rjave do rožnate barve. Luknjičava keramika, robovi odlomka zaobljeni. Vel. 8,8 × 3,3 cm; pr. u. 26,8 cm; db. 0,8 cm. 44 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11889 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drob- nozrnate lončarske gline (delci kremena vel. do 0,3 × 0,2 cm). Površina neravna, razjede- na in lisasta, sivorjave, sive in zelo bledo rjave barve. Vel. 4,9 × 4 cm; pr. u. 25,5 cm; db. 0,8 cm. 45 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11913 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina deloma ravna in gladka, mestoma raskava in lisasta, sivorjave do temno sive barve. Rahlo luknjičava keramika. Vel. 5,4 × 4,8 cm; pr. u. 25,5 cm; db. 1,5 cm. 66 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 39−49 SE 009; merilo 1 : 3. SE 9, merilo 1 : 3. 67 50 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11912 58 SE 18a, b ali c, sek. 2, kv. 24, 25, inv. št. PM Mb 11939 Vrč – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina povsem iz drobnozrnate lončarske gline (primesi kalcita?). Površina gladka in zelo bledo rjave barve. Vel. 3,5 × 2,4 cm; pr. u. raskava, svetlo rdeče barve. Okrašena s plitvim glavničenjem. 9,5 cm; db. 0,5 cm. Luknjičava keramika. Vel. 3 × 2,5 cm; db. 0,7 cm. 51 SE 9, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11891 59 SE 18a, sek. 1, kv. 10, inv. št. PM Mb 11954 Pokrov – odlomek roba z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek ostenja z delom ramen in vratu, izdelan na drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površi- vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Povr- na raskava in temno sive barve. Luknjičava keramika. Vel. šina raskava, zelo temno sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 6,4 × 3 cm; pr. roba 19,5 cm; db. 0,9 cm. 4,4 × 3,8 cm; db. 0,5–0,55 cm. 52 SE 9, sek. 3, kv. 52, inv. št. PM Mb 11903 60 SE 18a, sek. 1, kv. 10, inv. Pokrov – odlomek roba z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- št. PM Mb 11955 zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Lonec – odlomek okrašenega raskava in lisasta, svetlo sive, sive in ostenja, izdelan na vretenu iz svetlo rjave barve. Luknjičava kerami- drobnozrnate lončarske gline ka. Vel. 5,7 × 4 cm; pr. roba 25,5 cm; s primesmi kremena. Površi- db. 0,7 cm. na rahlo hrapava in sive do 53 SE 6, sek. 3, kv. 62, inv. št. PM Mb 11847 svetlo sive barve. Okrašena z Odlomek keramične posode z delom dna in perforiranim navpičnim glavničenjem. Vel. ostenjem, izdelane na vretenu iz drobnozrnate lončarske 7,9 × 9 cm; db. 0,95–1,15 cm. gline, nepopolno oksidacij- sko žgane. Površina raskava in rjave barve, mestoma razjedena. Tik nad dnom okrašena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava kerami- ka. Ostenje je bilo perfori- rano pred žganjem poso- de. Vel. 8,9 × 8,8 cm; pr. d. ok. 22,5 cm; db. 1–1,3 cm. 54 SE 18a, b ali c, sek. 2, kv. 24, 25, inv. št. PM Mb 11943 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline s primesmi kremena, redukcij- sko žgan. Površina nekoliko raskava, zelo temno sive barve. Na njej sledovi horizontalnih vrezov, narejenih z glavnikom. Luknjičava keramika. Pr. u. 14,5 cm; ohr. v. 2,4 cm; db. 0,4 cm. 55 SE 18a, b ali c, sek. 2, kv. 22, 23, inv. št. PM Mb 11941 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline s primesmi kremena, redukcij- sko žgan. Površina nekoliko raskava, črne barve. Luknjičava keramika. Pr. u. 15 cm; ohr. v. 2,8 cm; db. 0,65 cm. 56 SE 18a, b ali c, sek. 2, kv. 24, 25, inv. št. PM Mb 11937 Vrč – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površi- na gladka, rdečerumene barve. Pr. u. 15 cm; ohr. v. 3,7 cm; db. 0,4 cm. 57 SE 18a, b ali c, sek. 2, kv. 24, 25, inv. št. PM Mb 11944 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz drobnozrnate lončarske gline. Površina raskava, rožnate bar- ve. Okrašena s horizontalnim glavničenjem. Vel. 5,5 × 3,7 cm; db. 0,8 cm. 68 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 50 51 52 53 54 55 56 58 57 60 59 50−52 SE 009, 53 SE 006, 54−58 SE 018a, b ali c, 59−60 SE 018a; merilo 1 : 3. 50–52 SE 9, 53 SE 6, 54–58 SE 18a, b ali c, 59–60 SE 18a; merilo 1 : 3. 69 61 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11958 67 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, inv. št. PM Mb 11850 izdelan prostoročno iz drobnozrnate Večji kos ožganega hišnega ometa z odtisi lončarske gline, nepopolno žgan. Površina šib lesene konstrukcije. Rjave in sive barve, razjedena in lisasta, rumeno-rdeče in sive glina fino prečiščena. Pr. šib ocenjen na 2,0 barve. Okrašena s snopom vodoravnih do 2,5 cm; ohranjena db. kosa 4,5 cm, š. žlebov in z nažlebljenimi valovnicami. Vel. 6,5 cm; dl. 17 cm. 5,1 × 5,7 cm; db. 0,5–0,8 cm. 62 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11958 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, ustje dodelano na vretenu, ne- popolno oksidacijsko žgan. Površina razjedena in sivo rjave do temno sive barve. Okrašena z nažlebljenimi valovnicami in s snopom vodoravnih žlebov. Luknjičava keramika. Vel. 8,2 × 5,4 cm; pr. u. 18,5 cm; db. 0,5 cm. 68 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. 63 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11911a št. PM Mb 11911 Lonec – odlomek ostenja z okrašenimi rameni in vratom, Lonec (rekonstruiran od dna do vratu), izdelan prostoročno iz izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, oksidacijsko žgan. Površina neravna, raskava in lisasta, svetlo dodelan na vretenu. Površina neravna, raskava in lisasta, svetlo rjave do svetlo sive in temno sive barve; deloma prežgana. rjave in sive barve. Na ramenu okrašena s snopom vodorav- Okrašena z nažlebljenimi valovnicami. Luknjičava keramika. nih žlebov. Luknjičava keramika. Na dnu odtis podlage lončar- Vel. 8,6 × 8,3 cm; db. 0,5–0,6 cm. skega vretena. Pr. d. 9,5 cm; ohr. v. 13 cm; db. 0,4–0,45 cm. 64 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11857 69 jama IV, SE 21/ Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz SE 23, sek. 3, kv. 42, drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. inv. št. PM Mb 11851 Površina neravna, raskava in lisasta, svetlo rjave, svetlo sive in Večji kos ožganega temno sive barve. Okrašena z nažlebljenimi valovnicami in s hišnega ometa z odtisi snopom vodoravnih žlebov. Izrazito luknjičava keramika. Vel. šib lesene konstrukcije. 6 × 7 cm; db. 0,5–0,75 cm. Svetlo rdeče in sive bar- 65 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11855 ve, glina fino prečiščena. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz Na eni strani odtisi štirih drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. vzporedno položenih Površina neravna, raskava, na zunanji strani svetlo rjave, na šib, na drugi strani do notranji sive barve. Okrašena s snopom vodoravnih žlebov. 2 cm globoki odtisi Luknjičava keramika. Vel. 4 × 2 cm; db. 0,55 cm. prstov. Vel. 17 × 8,5 cm; db. 4,5 cm; pr. šib 66 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 1,5–2,3 cm. 11852 Lonec (rekonstruiran), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lon- čarske gline, nepo- polno oksidacijsko žgan, ustje dodelano na vretenu. Površina neravna, raskava in lisasta, svetlo rjave, rdeče-rjave in svetlo sive barve. Tik pod rameni okrašena s snopom petih vodoravnih žlebov. Luknjičava keramika. Na dnu odtis podlage lončarskega vrete- na. Pr. u. 10,4 cm; v. 16,6 cm; db. 0,6 cm. 70 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 62 61 63 64 65 66 67 69 68 61−69 SE 021; 67, 69 ožgan ilovnat stenski premaz, ostalo keramika; merilo 1 : 3. SE 21, merilo 1 : 3. 71 70 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11859 snopom vodoravnih žlebov, nad njim z nažlebljenimi valovni- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz cami. Žlebovi se mestoma izkrivljajo in izgubljajo. Luknjičava drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. keramika. Vel. 4,9 × 5,5 cm; db. 0,65–0,75 cm. Površina neravna, raskava, na zunanji strani svetlo rjave, na notranji temno sive barve. Okrašena s snopom vodoravnih 77 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11837 žlebov. Luknjičava keramika. Vel. 4 × 3 cm; db. 0,4–0,5 cm. Lonec – odlomek v celoti ohranjenega dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline, nepo- 71 jama IV, SE 21/SE 23, sek. 3, kv. 42, inv. št. PM Mb 11859 polno oksidacijsko žgan. Površina neravna, raskava in lisasta, Lonec – več odlomkov ostenja z okrašenimi rameni in vratom, rožnate, sivorjave in temno sive barve. Luknjičava keramika. izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline, reduk- Pr. d. 13,6 cm; db. 0,55–0,6 cm. cijsko žgan (?). Površina neravna, raskava in lisasta, svetlo sive in temno sive barve; poškodovana. Na ramenu okrašena z 78 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11842 nažlebljenimi Odlomek ustja steklene posode, modro- valovnicami. Lu- zelene barve. Rob ustja votel, predrtina knjičava keramika. v preseku elipsoidna. Pr. u. 15 cm, vel. Vel. 6 × 6,5 cm, predrtine 1 cm široka, 0,2 cm visoka. 4,4 × 5,9 cm, 79 jama III, SE 33/SE 34, sek. 3, kv. 56, inv. št. PM Mb 11846 7,5 × 3,4 cm; Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno db. 0,4–0,65 cm. iz drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, ustje 72 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11839 dodelano na vretenu. Površina ne- ravna, deloma razjedena, na zunanji Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno strani posode zelo bledo rjave barve, iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. na notranji siva. Luknjičava kerami- Površina neravna, raskava na zunanji ka. Vel. 5,7 × 4,4 cm; pr. u. 26 cm; strani posode rdečerjave do svetlo rjave db. 0,65 cm. barve, na notranji temno siva. Na ra- menu okrašena s plitvimi nažlebljenimi 80 jama III, SE 33/SE 34, sek. 3, kv. 56, inv. št. PM Mb 11845 valovnicami, nad njimi s pasom plitvih Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz vodoravnih žlebov. Luknjičava keramika. drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Vel. 5,6 × 4,6 cm; db. 0,65–0,8 cm. Površina razjedena, raskava in lisasta, rjave in temno sive bar-73 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11841 ve. Luknjičava keramika. Vel. 5,3 × 3,9 cm; db. 1 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz 81 jama III, SE 33/SE 34, sek. 3, kv. 56, inv. št. PM Mb finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina neravna, 11843 raskava in zelo temno sive barve. Na ramenu okrašena z na- Lonec – odlomek ostenja z žlebljenimi valovnicami. Luknjičava keramika. Vel. 3,5 × 4 cm; okrašenimi rameni in preho- db. 0,35–0,65 cm. dom v vrat, izdelan prosto- 74 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11838 ročno iz finozrnate lončarske Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz gline, nepopolno oksidacij- finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- sko žgan. Površina neravna, šina neravna, mestoma gladka, mestoma raskava in lisasta, mestoma gladka, mestoma svetlo rjave, sivo rjave in zelo temno sive barve. Na ramenu raskava in lisasta, svetlo okrašena s snopom vodoravnih žlebov, na notranji strani rjave, sivorjave in temno sive posode so na površini ohranjeni zogleneli organski ostanki. barve. Ramena okrašena Rahlo luknjičava keramika. Vel. 6 × 4,5 cm; db. 0,75–0,8 cm. z globokimi nažlebljenimi valovnicami. Luknjičava 75 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11840 keramika. Vel. 9 × 10,1 cm; Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz db. 0,6–0,7 cm. finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina neravna, mestoma gladka, mestoma raskava in lisasta, 82 jama III, SE 33/SE 34, sek. 3, temno sivorjave in temno sive barve. Na ramenu okrašena s kv. 56, inv. št. PM Mb 11844 snopom vodoravnih žlebov, pod njim z nažlebljenimi valovni- Odlomek rezila železne sekire. cami. Luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 5,2 cm; db. 0,6 cm. Ohranjena v. 7 cm; ohr. š. sekal- nega roba 11 cm; db. sekalnega 76 jama II, SE 15/SE 22, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11836 roba v ohranjenem delu do 1 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina neravna, raskava in zelo temno sive barve. Na ramenu okrašena s 72 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 71 70 72 75 76 74 73 77 78 79 80 81 82 70−71 SE 021, 72−78 SE 015, 79−82 SE 033; 78 steklo, 82 železo, ostalo keramika; merilo 1 : 3. 70–71 SE 21, 72–78 SE 15, 79–82 SE 33; merilo 1 : 3. 73 83 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11802 88 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11832 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacij- 0,25 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan; ustje dodela- sko žgan; ustje dodelano na vretenu. Površina no na vretenu. raskava, rdečerjave barve. Luknjičava keramika. Površina neravna, Vel. 2,7 × 2,1 cm; db. 0,35 cm. raskava, na notranji strani temno 89 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11829 sive barve, zunaj Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- lisasta, temno siva čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje dodelano na in rjava. Ramena vretenu. Površina raskava, zunaj sivorjava, znotraj temno siva. okrašena z dvema Luknjičava keramika. Vel. 3 × 2,5 cm; db. 0,9 cm. nizoma dvakrat 90 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11835 nažlebljenih Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate hribčkov, pod njimi lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje dodela- z dvema vodorav- no na vretenu. Površina valovita, zunaj rožnata, znotraj siva. nima žlebovoma. Luknjičava keramika. Pr. u. 21 cm; db. 0,9 cm. Vel. 6,4 × 5,5 cm; pr. u. 12 cm; 91. jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11816 db. 0,5–0,6 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina razje- 84 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11803 dena, zunaj sivorjave, znotraj temno sive barve. Okrašena z Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz večkrat nažlebljeno valovnico, nad njo z vodoravnimi žlebovi. drobnozrnate lončarske gline z delci Luknjičava keramika. Vel. 3,5 × 2,5 cm; db. 0,6 cm. kremena (vel. do 0,2 × 0,1 cm), nepopol- no oksidacijsko žgan; ustje dodelano na 92 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11810 vretenu. Površina neravna, raskava, na Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate notranji strani temno sive barve, zunaj lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, lisasta, temno siva in rdečerjava. Ramena sivorjave barve. Okrašena z večkrat nažlebljeno valovnico, okrašena z večkrat nažlebljeno valovni- pod njo z vodoravnimi žlebovi. Rahlo luknjičava keramika. Vel. co med dvema pasovoma vzporednih 1,9 × 2,2 cm; db. 0,4–05 cm. žlebov. Vel. 5,2 × 6,3 cm; pr. u. 9,5 cm; 93 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11817 db. 0,4–0,5 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozr- 85 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11825 nate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina razjedena, Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz neravna, temno sive barve. Okrašena z večkrat nažlebljeno finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje valovnico, nad njo z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava keramika. dodelano na vretenu. Površina neravna, raskava, na notra- Vel. 4 × 3,2 cm; db. 0,65–0,7 cm. nji strani temno sive barve, zunaj rjava. Ramena okrašena z 94 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11809 nažlebljeno valovnico. Luknjičava keramika. Vel. 5,5 × 4,7 cm; Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz pr. u. 10 cm; db. 0,65–0,7 cm. finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- 86 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11827 cijsko žgan. Površina neravna, raskava, znotraj Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz fi- temno siva, zunaj sivorjava. Okrašena z večkrat nozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- nažlebljeno valovnico. Luknjičava keramika. Vel. cijsko žgan; ustje dodelano na vretenu. Povr- 2,5 × 3,7 cm; db. 0,6–0,8 cm. šina neravna, raskava, sivorjave in sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 4,3 × 3,1 cm; pr. u. 13 cm; db. 0,95 cm. 87 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11826 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje dodelano na vretenu. Površina neravna, raskava, na notranji strani temno sive barve, zunaj rjava in temno siva. Ramena okrašena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava keramika. Vel. 6,6 × 3,7 cm; pr. u. 16 cm; db. 0,65 cm. 74 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 83−104 SE 013; merilo 1 : 3. SE 13, merilo 1 : 3. 75 95 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11818 102 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11813 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrna- lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ne- te lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, zelo ravna, gladka, znotraj temno siva, zunaj siva in rjava. Okra- temno siva. Okrašena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava šena z večkrat nažlebljeno valovnico, nad njo z vodoravnima keramika. Vel. 4 × 4,5 cm; db. 0,5–0,6 cm. žlebovoma. Rahlo luknjičava keramika. Vel. 2,5 × 2,5 cm; db. 0,5–0,5 cm. 103 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11808 Lonec – odlomek okrašenega 96 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11821 ostenja, izdelan iz finozrnate Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline z delci kre- lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina hrapava, temno mena (vel. do 0,1 × 0,2 cm), siva. Okrašena z večkrat nažlebljeno valovnico, nad njo z vo- nepopolno oksidacijsko žgan. doravnimi žlebovi. Okras slabo ohranjen. Luknjičava keramika. Površina raskava, nerav- Vel. 3,5 × 3,4 cm; db. 0,6–0,7 cm. na, na notranji strani zelo 97 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11807 temno siva, na zunanji svetlo rdeča. Okrašena z vodorav- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, nimi žlebovi. Vel. 4 × 3,6 cm; izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepo- db. 0,5 cm. polno oksidacijsko žgan. Površina hrapava, rdečerjave barve. Okrašena z večkrat 104 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11815 nažlebljeno valovnico, nad njo posamična Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate nažlebljena valovnica. Luknjičava keramika. lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, neravna, Vel. 2 × 2,6 cm; db. 0,45–0,65 cm. temno siva. Okrašena z vodoravnimi žlebovi. Vel. 2,7 × 4 cm; 98 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. db. 0,55–0,6 cm. št. PM Mb 11811 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raska- va, znotraj temno siva, zunaj bledo rjava. Okrašena z večkrat nažlebljeno valovnico. Luknjičava keramika. Vel. 2 × 2 cm; db. 0,6–0,7 cm. 99 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11819 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina raskava, znotraj temno siva, zunaj rjava. Okrašena z vodo- ravnimi in rahlo poševnimi žle- bovi. Luknjičava keramika. Vel. 3,7 × 2,8 cm; db. 0,5–0,55 cm. 100 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11812 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline. Površina razjedena, sive barve. Okrašena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava keramika. Vel. 2,4 × 2,7 cm; db. 0,55–0,6 cm. 101 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11801 Lonec – odlomek okrašenega oste- nja, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, na notranji strani zelo temno siva, na zunanji svetlo rdeča. Okrašena z vodoravnimi žlebovi. Luknjičava keramika. Vel. 3 × 3 cm; db. 0,5 cm. 76 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 83−104 SE 013; merilo 1 : 3. SE 13, merilo 1 : 3. 77 105 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11806 112 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11823 Lonec – odlomek okrašenega Odlomek ustja z ostenjem trinožnika, izdelanega na vretenu ostenja, izdelan iz finozrnate iz finozrnate lončarske gline. Površina rjave in zelo temno sive lončarske gline, nepopolno oksi-barve, na njej zogleneli organski ostanki. Tik pod najširšim dacijsko žgan. Površina raskava, obodom vodoravni žleb. Vel. 3 × 2,5 cm; db. 0,65 cm. neravna, znotraj svetlo rjava, zunaj lisasta, sivorjava in siva. 113 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11828 Okrašena z nažlebljenimi valov- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate nicami. Luknjičava keramika. Vel. lončarske gline, redukcijsko žgan; ustje izdelano na vretenu. 7 × 5,5 cm; db. 0,65–0,75 cm. Površina gladka, temno sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 2,3 × 1,8 cm; db. 0,6 cm. 106 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11822 = PM Mb 11831 = PM Mb 11871 114 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11862 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ra-vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno skava, znotraj lisasta, temno rjava in temno siva, zunaj temno oksidacijsko žgan. Površina raskava, poškodovana siva. Okrašena s in lisasta, temno sive in rjave barve. Vel. 2 × 2,3 cm; pasom nažleblje- db. 0,4 cm. nih valovnic med 115 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11833 dvema pasovo- Odlomek dna posode, izdelane na ma vodoravnih vretenu, iz finozrnate lončarske gline s žlebov. Luknjičava posameznimi delci kremena. Površina keramika. Vel. gladka in lisasta, sivorjave in sive barve. 11 × 6,7 cm; Pr. d. 5,8 cm; ohr. v. 2,6 cm; db. 1 cm. db. 0,5–0,6 cm. 116 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11824 107 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11814 Odlomek roba pokrova, izdelanega na Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrna- vretenu, iz zelo finozrnate lončarske gline, te lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nepopolno oksidacijsko žganega. Površina neravna, lisasta, temno sive in rjave barve. Okrašena s pasom gladka, zunaj bledo rjava, znotraj sive barve. vodoravnih žlebov. Luknjičava keramika. Vel. 3,5 × 4,5 cm; Luknjičava keramika. Vel. 4,2 × 2,8 cm; pr. db. 0,55 cm. roba 19,5 cm; db. 0,5 cm. 108 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11861 117 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11830 Lonec – odlomek ostenja z delom vratu in ramen, izdelan Odlomek roba pokrova, izdelanega na vretenu, iz zelo prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žganega. žgan; ustje in vrat dodelana na vretenu. Površina neravna, Površina gladka, zunaj rjava, znotraj sive barve. Luknjičava raskava, temno sive barve. Okrašena s pasom vodoravnih keramika. Vel. 3,5 × 2 cm; db. 0,5 cm. žlebov. Luknjičava keramika. Vel. 4,1 × 4 cm; db. 0,7 cm. 118 SE 3, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11863 109 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane kv. 55, inv. št. PM Mb 11805 na vretenu, iz zelo finozrnate lončarske gline z Bikonična jagoda iz temno modrega delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm), redukcijsko stekla. V. 1 cm; pr. 1,3–1,35 cm; pr. žgane. Površina raskava in sive barve. Okrašena s luknje 0,5 cm. kvadratnimi jamicami, vtisnjenimi s koleščkom. Vel. 2,1 × 1,65 cm; db. 0,35 cm. 110 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11804 119 SE 3, sek. 3, kv. 49, inv. št. PM Mb 11867 Bikonični keramični vijček, izdelan iz zelo fino- Odlomek noge z delom ostenja trinožnika, izdelanega na zrnate lončarske gline. Površina gladka, svetli- vretenu, iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. kajoča se, sivorjava. Na enem mestu okrašena do 0,2 × 0,1 cm), nepopolno oksidacijsko žganega. Površina z vzporednimi poševnimi plitvimi žlebovi. Pr. 2,6 cm; v. 1,5 cm; močno poškodovana, raskava in lisasta, svetlo rdeče, bledo pr. luknje 0,9 cm. rjave in sive barve. Vel. 8 × 3,4 cm; db. 0,7 cm. 111 jama I, SE 13/SE 12, sek. 3, kv. 55, inv. št. PM Mb 11834 120 SE 3, sek. 6, kv. 86, inv. št. PM Mb 11849 Odlomek profiliranega ročaja posode, izdelane iz zelo finozr- Odlomek ročaja posode. Površina raskava, neravna, svetlo nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina rdeče barve. Vel. 3,5 × 2,6 cm; db. 0,5 cm. neravna in lisasta, svetlo rjave in sive barve; poškodovana. Luknjičava keramika. Vel. 8 × 2,4 cm; db. 2,4 cm. 78 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 105 106 107 108 110 111 109 112 113 114 115 116 117 119 120 118 105−117 SE 013, 118−120 SE 003; 109 steklo, ostalo keramika; 109−110 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 105–117 SE 13, 118–120 SE 3; 109–110 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 79 121 SE 3, sek. 3, kv. 48, inv. št. PM Mb 11820 129 SE 3, sek. 3, kv. 126, inv. št. PM Mb 11950 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, dodelano na vretenu. Površina sive barve. Pr. u. 26 cm; db. 0,45 cm. razjedena, raskava, znotraj lisasta, temno siva, rjava in zelo bledo 130 SE 3, sek. 3, kv. 70, inv. št. PM Mb 11864 rjava, zunaj temno siva. Okrašena Lonec – odlomek ustja z ostenjem, z dvema pasovoma nažleblje- izdelan na vretenu iz drobnozrnate nih valovnic. Tik pod ustjem na lončarske gline z delci kremena (vel. zunanji strani zogleneli organski 0,1 × 0,1 cm), redukcijsko žgan. Površina ostanki. Luknjičava keramika. hrapava, sive barve. Vel. 5,5 × 3,5 cm; Vel. 6,9 × 7,6 cm; pr. u. 16 cm; pr. u. 26,5 cm; db. 0,35 cm. db. 0,6 cm. 131 SE 3, sek. 2, kv. 41, inv. št. PM Mb 122 SE 3, sek. 3, kv. 49, inv. št. PM Mb 11872 11942 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz Steklena jagoda s prisekanimi stranicami iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan; ustje temno rjavega stekla. Pr. 0,9 cm; pr. luknje dodelano na vretenu. Površina razjedena, raskava, znotraj 0,2 cm. lisasta, temno siva in rdečerjava, zunaj temno siva. Luknjičava 132 SE 18d, sek. 3, kv. 70, inv. št. PM Mb 11864 keramika. Vel. 4,4 × 3 cm; db. 0,55 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- 123 SE 3, sek. 3, kv. 64, inv. št. PM Mb 11875 zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacij- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- sko žgan. Površina raskava, svetlo rdeče do čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina razjedena zelo bledo rjave barve. Vel. 4,2 × 1,7 cm; pr. in lisasta, temno siva in zelo bledo rjava. Luknjičava keramika. u. 17,7 cm; db. 0,5 cm. Vel. 3,5 × 3,5 cm; db. 0,6 cm. 133 SE 2, sek. 4, kv. 76, inv. št. PM Mb 11946 124 SE 3, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11869 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka temno siva. Pr. u. 14,5 cm; db. 0,4 cm. in lisasta, temno sive, sivorjave in svetlo sivorjave barve. Na 134 SE 2, sek. 4, kv. 76, inv. št. PM Mb 11951 ramenih okrašena s pasom plitvih vodoravnih vrezov. Luknji- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz čava keramika. Vel. 3,5 × 3,5 cm; db. 0,75 cm. finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina raskava, 125 SE 3, sek. 1, kv. 10,18, inv. št. PM Mb 11953 temno siva. Pr. u. 15,5 cm; db. 0,45 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izde- 135 SE 2, sek. 3, kv. 70, inv. št. PM Mb 11868 lan na vretenu iz finozrnate lončarske gli- Odlomek ročaja posode, izdelane na vretenu iz drobnozrnate ne, redukcijsko žgan. Površina razjedena, lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina hrapava, zelo gladka in sive barve. Vel. 5,2 × 2,5 cm; temno siva. Vel. 4,1 × 2,7 cm; db. 0,7 cm. pr. u. 24 cm; db. 0,4 cm. 136 SE 2, sek. 1, kv. 20, inv. št. PM Mb 11956 126 SE 3, sek. 5, kv. 107, inv. št. PM Mb 11952 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz grobozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina gladka, Površina gladka, zunaj svetlo rjava, znotraj zelo bledo rjava. svetlo rjave barve. Pr. u. 14,5 cm; db. 0,5 cm. Okrašena z vodoravnim glavničastim okrasom. Luknjiča- 127 SE 3, sek. 3, kv. 58, inv. št. PM Mb 11874 va keramika, v luknjicah železovi oksidi. Vel. 3,7 × 2,2 cm; Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz db. 0,9 cm. finozrnate lončarske gline z delci kremena 137 SE 31, sek. 3, kv. 45, inv. št. PM Mb 11849 (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksida- Pokrov – odlomek držaja s prehodom v ostenje, izdelan na cijsko žgan. Površina gladka, zunaj zelo vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površi-temno siva, znotraj zelo temno siva in zelo na gladka, črne barve. Pr. 3,8 cm, ohr. v. 2 cm. bledo rjava. V utoru za pokrov na notra- nji strani zogleneli organski ostanki. Vel. 4,5 × 3,2 cm; pr. u. 22 cm; db. 0,6 cm. 128 SE 3, sek. 3, kv. 57, inv. št. PM Mb 11866 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksi- dacijsko žgan. Površina gladka, svetlo rjava. Vel. 2,9 × 3 cm; pr. u. 22,7 cm; db. 0,45 cm. 80 Spodnje Hoče, AAS 90, 2021 121 122 123 124 125 126 127 128 129 131 130 132 133 135 136 137 134 121−131 SE 003, 132 SE 018a, 133−136 SE 002, 137 SE 031; 131 steklo, ostalo keramika; 131 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 121–131 SE 3, 132 SE 18a, 133–136 SE 2, 137 SE 31; 131 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 81