KONVENCIJA AMERICAN FEDERATION OF LABOR PRISTALI NEODVISNE IRSKE RAZDELJENI GLEDE VPRAŠANJA BOJKOTIRANJA ANGLEŠKEGA BLAGA. — BOJ NA KONVENCIJI SAMI. Denver, rolo., 20. junija. — Razkol med dvema taboroma pristašev irske neodvisnosti na tukajšnji konvenciji Ameriške delavske federacije m* je poglobil tekom preteklega večera, ko je večina podpisnikov resolucije, ki je zahtevala boj kot i run je angleškega blaga, ol.javila, da je naprosila resolueijski kouiitej zn dovoljenje, da sme umakniti to resolucijo. Oočtm so delegati ki nasprotujejo bojkotni resoluciji, sestavljali svojo prošnjo, so izdali podpiralci te resolucije objavo, v kateri se glasi, da bodo ponesli boj prav v zborovalnico samo. Izjavili m-, da nastope jo tako soglasno z željami Valere, "predsednika irske lepubiike". Xa drugi strani pa je skupina delegatov, ki nasprotuje bojkotu ter j»riporo«"a ».prejem n.anj drastične resolucije, objavila brzojavko 1 < a i- r v Bolanda. -ijuika de Valere v New Vorkn. v kateri je slednjij /anikal trditev, da j** bojkotna resolucija ofieijelna resolucija irske republike. Ho<'em izjaviti, da se nisem na noben način u meša val v za-t eve Ameriške delavske federacije ali se okušal vmešavati — je br-7.0 javil H<*land v odgoxor na tozadevna vprašanja. — Ji i iš< •eino simpatij in podpore Ameriške delavske federacije, h dobro razumemo, da je edinole stvar delegatov samih določiti, če sploh, kakšnim simpatijam naj se da izraza in kakšno podporo naj se nudi. Na sliki vidite ameriškega admirala Simsa. Fotografiran je bil par minut prej, predno je izrekel značilne besede, da so Amerikanci osli. Poleg niega sta lord Desbo rough in Earl Beatty. POLOŽAJ V SOVJETNI RUSIJI PETROGRAD JE S STRELI POZDRAVIL LADJO, KI JE PRIVEDLA ŽIVILA. — TROCKI IN SVETOVNA REVOLUCIJA. — PISANJE RUSKEGA LISTA. Riga, 20. junija. — Časti, katere se ponavadi izkazuje kraljevskim osebam ali pa najvišjim državnim uradnikom, se je izkazalo nizozemskemu parnikn "Alexander Polden", ko je dospel pred kratkim v Petrograd, — se poroča v listu "Izvestja ' v Moskvi. Parnik je privedel prvo veliko zalogo živil, ki je prišla v pristanišče in ko je plul mimo Kronstadta, ga je pozdravila bojna ladja "Marat", do-č:m so ruski mornarji stali na krovu ter nazdravljali parniku. Nizozemski kapitan je dal razviti zastave, godba je igrala in parnik je odplul direktno k pomolu ter pričel razkladati svoj tovor, obstoječ iz slanikov. Čeprav izstradani skozi leta sc pristaniški delavci tako hitro razložili tovor, da je naslednjega dne odšlo dvajset železniških vozov slanikov v Moskvo, dočdm se je ostali tovor prihranilo za razdelitev v Petrogradu. En dan predno je dospel ta parnik, je pisal neki ruski list: — Usoda mesta je tako tragična, da ni zanjo najti nobene primere v svetovni povestniei. Velikansko umrljivcst v Rusiji tekom preteklih par let je lahko smatrati za veliko bolj tragično kot pa uničenje Pompeja. Odkar je prišel parnik "Alexander Polden" v Petrograd, sta dospela še nadaljna dva parnika s 17,000 sodi slanikov, katere se je hitro razložilo ter porazdelilo med prebivalstvo. London, Anglija, 20. junija. — V nekem poročilu na Daily Telegraph, delavski organ, iz Moskve, se glasi, da jo imel Leon Trocki, boljševiški vojni minister nagovor na kongresu komunističnih žensk v Moskvi, v katerem je rekel, da je svetovna revolucija manj vrjetna kot pa je bila pred dvemi leti. Troeki je rekel, da si je le v Rusiji proletariat vsled vojne pridobil silo ter jo tudi obdržal. Povsod drugod se je padec dinastij le umaknil buržuazijskemu diktatorstvu. Žalostno dejstvo je, — je rekel Troeki v nadaljnem, _ da je bil najmanj napredovani del proletarijata najbolj odločno revoluci-jonaren, dočim so pokazali bolj napredni deli skrbno, skoro konservativno razpoloženje. Naloga Tretje internaeijonale je ojačiti revolucij onarnarno moralo. Nekatere iluzije glede prihoda svetovne revolucije je bilo tre-La pokopati, — je reke! Trocki. — Revolucionarji se pomikajo naprej bolj počasi, a pridobivajo ves čas bolj na moči. — Kljub temu, da ni pričakovati v bližnji bodočnosti svetovne revolucije, je vendar naloga proletarijata neomajno delovati v tem smislu, če noče proletariat samega sebe oropati sadov svojih zmag. BIG BILL V MOSKVI. Riga, Latvija, 18. junija. — William D. Haywood, tajnik in zakladničar Industrial Workers of the World, ki je pred nekaj časa pobegnil iz Združenih držav v Rusijo, je bil navdušeno sprejet na sestanku delegatov Tretje internaeijonale v Moskvi. Tako je objavil ofieijelni organ sovjetske vlade, "Izvestja". List trdi, da so se navzoči dvi-,gnili s svojih sedežev ter nazdravljali možu, katerega čaka doma dvajsetletna ječa. Haywood je povedal delegatom, da so preje preganjani Rusi bežali v Ameriko, da pa morajo sedaj preganjani ameriški delavci pobegniti v resnično prosto Rusijo. UBITA OSEM UR PRED POROKO. 10,000 PREMOGARJEV ZA-STAVKALO. Hardford, Conn., 20. junija. — Osem ur predno bi se morala poročiti s svojim izvoljenim, je našla včeraj 22-letna Ida Labinger, stanujoča pri svojih stariših, na zelo obljudenem mestu na Main in Park St. svojo smrt pod kolesi avtomobila, katerega je vodil policist Dion. Predno je umrla se je Dionu še posrečilo prevesti jo v bolnico, a vsa pomoč je bila zaman, ker je imela zlomljeno črepinjo. Vsi očividci soglašajo v tem, da je deklica direktno priletela pod avtomobil, ki je vozil le pet do sedem milj na uro. Po kolizi-ji je priletela z glavo ob neki kamen. KARLOVI NAČRTI. Scranton, Pa., 20. junija. Splošni komitej za pritožbe pre-mogarjev v Pittston okraju Pennsylvania Coal Co. je odredil splošno stavko, vsled Katere Je prizadetih deset rovov ter deset tisoč mož. Stavka je bila določena za danes zjutraj. Delavci pravijo, da kompanlja ne plačuje plač kot jih je določila antracitna mezdna komisija, da ne obstoja nobena stalna plačil na lestvica in da so plače različne soglasno z rovi. To je v teku enajstih mesecev že drugič, da je bila odrejena stavka. V juliju mesecu preteklega leta so ljudje zastavkali, ker nI hotela družba odstraniti kontraktnega sistema. Takrat so premogarji stavkali enajst tednov. NOV NORVEŠKI KABINET. Kristijanija, Norveška, 18. junija. — Prejšni ministrski predsednik Blehr, sedaj policijski pre-fekt v Krstijaniji, skuša stvoriti nov kabinet, ki bo stopil na mesto onega ministrskega predsednika Ilalvorsen, ki je reslgniral. Potni listi. Interlaken, Švica, 19. junija. -Pred kratkim je dospelo iz Tirolske in. Švice več poročil, ki so naznanjala, da je Švica priznala bivšega avstrijskega cesarja Karola za ogrskega kralja ter mu dovolila, da sme sprepemati in oddajati šifrirane brzojavke. Švicarska vlada je danes vse te vesti odločno dementirala. , S Karlom postopa kot s privatnim človekom, in kakorhitro bo obnovil svoja politično delovanje, bo izgnan jz švicarskega ozemlja. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino ie starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po doni ovni c o, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne tpride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. T. -------1----- ^ IMnrthMMBU PUBUEHKP AJTP DISTRIBUTED UNDER PERMIT (No. 55g) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 117, OH FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YORK. K. T. By Ofgg 5f tSt Pm\ A. B. BurlesCfr, F. M. (kBL Največji slovenski dnevnik t Združenih državah. Velja ta celo leto......... $8.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavce? v Ameriki. Tke largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Snndayf and legal Holidays, ■■r 75,000 Readers. TELEFON: 0876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 144. — 3TEV. 144. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 21. 1921. — TOREK, 21. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. AEROPLAN, KATEREGA ŽENE ČLOVE&KA SILA. Pariz, Francija, 18. junija. — 1'speien polet t aeroplanom, terejja goni z nogami, se je danes neofieijelno pripisalo Gabrielu' Poulajn, znanemu francoskemu biciklistu. Ta čin je bil zavrfcen tekom oficijelnih preiskuSenJ za Peugeot darilo v znesku 10.000, frankov za prvega, ki bo uspešno zapustil tla ter poletel na razdaljo desefih metrov z uporabo clove-tike gonilne sile. Poroča se, da je Poulain večkrat izpolnif pogoje, katere ko staviti za to darilo. CARU30 POŠILJA POZDRAVE Sorrento, Italija, 18. junija. — Knrieo faniso živi tukaj pri-prf>sto življenje ter se mu počasi vrača zdravje po resni bolezni,! ki ga je napadla tekom pretekle I zime. V odgovor na vprašanja' glede njegovega zdravstvenega ' stanja ter delovanja izza časa, ko' je zapustil Ameriko, je rekel: — Počasi *e mi vrača zdravje.! a absolutno potrebno je zame ii-1 veti za enkrat priprosto življenje. Prosim, sporočite moje po- { zdrave vsem ameriškim prijate-1 ljem v upanju, da se bomo kmalu 1 zopet videli. GRDO LIČANJE. Moultrie, Ga., 18. junija. — John Henry Williams, črnec, ki je umoril Loreno "Wilkes, dvanajst let staro belo deklico, je bil danes zažgan na grmadi od ljudske tolpe, potem ko je bil spoznan krivim umora po prvem redu ter bi moral biti obešen dne ,S. julija. Jetnika se je iztrgalo iz rok uradnikov, ko so ga odvedli iz sodne dvorane in linčarji so pohiteli z njim na pozorišče /J oči na, kjer so ga privezali na n<»ko drevo. Williams je mimo kadil cigareto, ko se je zanetilo dračje, nagromadeno krog njega ter je le malo kričal, ko so ga polago ma požrli plameni. Glasi s?, da je priznal svoj zločin. Ljudska množica «e je mirno razšli in dosed a j ni bila izvršena še nobena nretacija. FRANCOSKI FINANČNI MINISTER JE ZBOLEL. ______ Pariz, Francija. 18. junija. —» Paul Doumer, francoski finančni i minister, je zbolel in zdravniki so I mu predpisali absoluten počitek. Lueien Dior, trgovinski minister, !ga bo zastopal pri razpravah, ki i se bodo vršile v franeossl poslansko zbornici. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •e potoni nale banke izvrinjejo po nizld ceni, sanealjivo in hitro. »Včeraj so bil« nafte cene eledete: JUGOSLAVIJA: lUrp°*Hj* na cadnje poite in izplačuje "Kr. pofttni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron---- $236 1,000 kron ____ $ 7.50 400 kren ---- $3.10 5,000 kron ____ $37*25 500 kron ---- $3.£5 10,000 kron ____ $74.00 ITALIJA DV ZASEDENO OZEMLJI: .Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" jr Trato. 50 15r .... $ 3.00 500 lir .... $26.50 100 lir .... $ 5.50 1000 lir .... $52.00 300 Ur .... $15.80 HEMftKA AVSTRIJA: L-urpd4ilja na zadnje poite In Izplačuje "Adriatiache Bank" na Dunaja. 1,000 nemsko-avstrijskih kron $ 2.75 5,000 nemško-avstrijikih kron $ 12.00 10,000 nemako-avrtrijskih kron $ 24.00 60,000 nemško-avztrijdrih kron $117.50 Vrednoel denarja tedaj ni stalna, menja m večkrat nepričakovano; iz tega razlofa nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar doepe t roke Kot generalni zastopniki "Jadranska Banka" in njenih podraf nie imamo zajamčene i zv an redno ugodne pogoje, ki bodo velike ko rizti za one. ki se ie ali se bodo posluževali naie banka. Denar nam je podati najbrfj po Domestic Money Order, aH pi pe Vow York Bank Draft FnstSab* Stats Ink I? Mailt SM, lav Y«k . - - - — - I I - bilo treba za kaj Jake^a cel • ; t made ural-nikov er eele^ga brodovja. da krije dolgo t.orveško (bal POTOVANJE JAPONSKEGA KRONPRINCA. Pariz, Francija, 20. junija. — Japonski kronprinc Hirohito se je danes vrnil iz Ilolandske. Spreje* li so ga zastopniki japonske vlade ter ga odpeljali v poslanikovo stanovanje, kjer je prenočeval. NOVA PROTI-PROHIBICUSBLA ZVEZA. Rochester, 20. junija. — V ne-,ki tukajšni dvorani je bila včeraj [ustanovljena zveza, ki si je sta-[vila za svoj cilj nasprotovati pri (volitvah vsem kandidatom za politične uradu, ki bi se ne izrekli proti prohibiciji. Zveza se Imenuje "Monroe County Prohibition 4Organization" ter ima že tri tisoč vpisanih članov. ] Zveza se bo predvzem zavzela za preklic Volsteadove postave. - • 'H t"-- . • rr ■ - ■ "" GLAS NARODA, 21 JTJN. bila privilegij najvplivnejšega upnika, kar je seveda za Nemčijo velika pridobitev. V notranjepolitičnem oziru pa bo reparacij ska obveznost Nemčije povzročila radikalne mere, kar se tiče davčne in soeijalne politike. Direktni davki se bodo v Nemčiji zelo zvišali, tako da se bo na velik del narodnega kapitala naložila naravnost kontribueija. Načrti popolne soeijalizaeije rudnikov in električnih sil se zdaj brez-dvoina izvedejo popolnoma. Končno se bo velepodjetništvo še bolj koncentriralo, da se doseže povišanje produkcije ter pocenitev produktov, ne da bi trpelo delavstvo, s katerim bode nemški podjetniki skušali iti še bolj roko v roki nego dozdaj. Tako bi repa^aeijsko vprašanje utegnilo imeti tudi dobre soei-jalno-politične poslediee za Nemčijo. Mezopotamija. |lz Slovenije. Skoro sedemsto let je poteklo izza ča-;a ko so mongolske armade navalile na Mezopotamijo ter uničile irigacijske ali namakalne sisteme, ki so delali deželo bogato in procvitajočo se skozi celili sedem ti^oč let poprej. V onem času ni bilo o<-ividno v Mezopotamiji nobenega človeka, ki bi imel dosti eneržije, da bi te sisteme zopet popravil ter spravil v prejšnje stanje. (Jotova stvar je, da bodo Angleži v Mezopotamiji zopet popravili t* namakalne sisteme ter ponovili delo, katero so izvršili v Egiptu. če bodo ostali tam. Potniki, ui se vračajo iz onih krajev, poročajo, da je že opaziti obetajoče pri-četke tega dela. Delo angleške administracije v Mezopotamiji pa ne ugaja niti tamošnjini domačinom. n:ti angleškim davkoplačevalcem. Tekom preteklega leta je bilo opaziti tam nemire ki so prisilili začasno importiranje pretežnega dela indijske armade. Sedaj pa se je Mezopotamija oldadila in posadko je mogoče skrčiti. S tem pa tudi i/datke. Mezopotamija je stala angleški imperij nekako $300.000,000 na leto. Težko obremenjeni davkoplačevalci pričenjajo misliti, da je to precej denarja, katerega se izda za Mezopotamijo in vlada, ki izgublja pri nadomestnih volitvah radi vprašanja ekstravagance, jt pri«"«j!a misliti, da je šla v tem oziru predaleč. Rešitev, katero je predlagal angleški kolonialni minister Churchill, je videti smiselna in praktična. Ustanoviti se hoče arabsko državo z domačo vlado ter dati prestol velikemu in dobremu prijatelju Anglije, Emir Feisalu, katerega je general Gouraud pognal iz Sirije. Dežela, v kateri so v preteklih časih prebivali Moabiti in dru gi sovražnimi radovi, naj bi prišla pod vlado brata Feisala, Abdnlaha ir. vsleu tega je opaziti v Parizu precej razburjenja. Princi družine, lateri so dali Angleži, .sledeč običaju svoje lastne vladarske hiše. inae Hiše iz Meke, ni*o zelo priljubljeni v Parizu, nič bolj priljub 1 jeni kot so Francozi v Meki. Francosko časopisje vidi v tem nadalj-i.o pote*o v velikem načrtu angleške nacvlade na Bližnjem iztoku Ta načrt pa vsaj jemlje vpoitev eden element, katerega so fran coske poi!tične kalkulacije v tem delu sveta v splošnem puščale iz računa — namreč narod, ki živi na Bližnjem iztoku. Arabci so izvršili uekaj korisiiega dela za zaveznike v vojni ter so bili pripravljeni živeti v dobrih odnošajih z Anglijo in Francijo, seveda pod pogojem, da dobijo, kar hočejo. Niti Francija, niti Anglija nimata na razpolago toliko mož in denarja da bi priilili narode Blžnjeg iztoka, da se odpovedo svojim ambicijam. Angleška politika skupnega postopanja z Arabci in poskusa, da se napravi slehrnega srečnim in zadovoljnim in to celo za ceno težkih koncesij, je bolj praktična kot pa francoska metoda, ki si ustvarja sovražnike iz prijateljev. Gou raud je storil mogoče nekaj dobrega, ko je pokazal Arabcem, da še vedno niso v stanu spoprijeti se z evropskimi armadami na bojnem polju, a Franeipa ne more neskončno dolgo časa držati Sirije, s turško vojno na eni strani ter proti volji večine prebivalstva. To bi sta lo več denarja in več naporov kot pa je cela stvar vredna. Angleški načrt glede Mezopotamije ima seveda tudi svoje slabo strani. Posadko se bo sicer slrrčilo, a je ni mogoče popolnoma umakniti, niti do Basrene, kot je predlagal general Townsend. Najti je tam petrolejska polja pri Mosulu, katera je Treba zavarovati ne !e pred arabskimi roparji in tolovaji, temveč tudi pred mogočim prihodom Rusov. Ker ni mogla ustaviti rdeče armade Troekija niti z denarjem, niti s tem, da je vrgla vmes slabotno kurdistansko "republiko", bo Anglija prisiljena imeti svoje posadke v petrolejskih poljih. Rusija pa v >edanjem času ni v stanu vprizoriti resne ofenzive proti Mezopotamiji in Angleži so mogoče upravičeni v svojem upanju, da bodo stvari razvile na zadovoljiv način. Ni pa gotova stvar, da bi angleška posadka in arabska vlada preveč dobro izhajali med seboj, kajti v tem oziru nudi rozvoj stvari v Egiptu kaj malo bodrila. Kljub vsem njegovim drugim zaslugam si angleški imperij ni še nikdar pridobil največje zasluge, da bi omogočil domačinom izhajanje brez njega in angleška okupacija Mezopotamije bi morala vendar pospešiti svetovni mir ter interese dežele kot take. Kljub temu pa je angleška politika spravi ji vos ti še vedno bolj-Itai kot pa francoska, ona militarist ičuega nasilja, ki ne more obroditi ni kakega dobrega sadu. Dalekosežnost reparacijskega vprašanja Vprašanje rapracije za vojno škodo, ki jo mora Nemčija glasom veraillske pogodbe poravnati, je za enkrat več ali manj ugodno rečeno. Kancler Wirth je zavezniške pogoje kratkomalo sprejel in v*led tega je francoski načrt zasedbe rulirskega ozemlja padel v vodo. Anglija pa je celo vprašanje zapeljala na popolnoma novi tir, ki stališče Nemčije zelo olajša. Način izplačevanja 132 milijard mark v zlatu, kolikor «e je vsa odškodnina proračunala, bo regulirala posebna komisija v Londonu in je s tem kakšni posamezni Tele-lili entene odvieta možnost postopati na svojo reko, ako bi se čutila oškodovano ali pa — gre ententa narazen. Od teh 132 milijard dobi Francija 68, 12 milijard od skupne odškodnine pa odplača Nemčija I ržčas že do konca junija. Dejansko bo izplačala Nemčija to svoto v zlatih markah, le kolikor premor«; ostalo izplača v najrazličnejših valutah. Tudi ne je Ang4iji posrečilo nemški reparacijski dolg zaveznikom spremeniti v internacijonalni dolg Nemčije, tako da bo Nemčija postala dolžnik tudi naproti raznim nevtralnim državam, ki imajo s tem, da bodo namesto plačila odslej »prejemale nemška največji interes na gospodarski povzdigi Nemčije. Te sadotizie obveznice se bodo izdajale v vifiini 500 do 100 mark .; "Dolg nemške države". S tem je Fraweija nekaka kgu- Prijeti dolarski tihotapci. Obmejni kontrolni organi v' Mariboru so prijeli neko damo iz i Ljubljana, ki je imela na jako intimen način skritih za blizu 6000 dolarjev. Pri reviziji se je »branila, da naj vendar reapektira'jo njeno bolezen, pa ker so bile ipred njo že vse druge r.vite lisice, ji niso verjeli. In so imeli prav. Ugo-' lovilo se je, da je bila dotična tajna bolezen, le fingirana. Baje je I bil neki gospod, tudi Ljubljančan, tako kavalir, pa je založil z-Hr-njo kavcijo, sieer bi bila morala ie radi dolarjev sedeti v Mariboru. — Pri nekeiu žklu iz Zagreba pa so zasačili kar 91KKJ dolarjev. — Na mariborski carinarnici so aretirali neko Ljubljančanko, ki je hotela spraviti preko meje 5000 dolarjev, katere je imela skrite na zelo intimnem mestu. Dotično gospodično M., ki je, mimogrede omenjeno, Ner.ika, so seveda takoj izpustili,, čim je plačala diktirano ji globo v znesku 10.000 kron. Dolirji so bili zaplenjeni in pripadejo do po'ovice državi, do polovice pa organu, ki je tihotapko zalotil. .">000 dolarjev je v jugoslovanskem denarju okroglo 050,000 kron. Carinik dobi torej kakih 300,000 kron. Lep zaslužek ! Dolarji so bili last dveh ljubljanskih gospodov. V Gradcu aretiran morilec jugo-slovenskih orožnikov. 17. Gradca poročajo: Na tukajšnjem glavnem kolodvoru so aretirali Mat. Topolovea, roj. 1. 189z. v Gradišču, pri Ptuju. Pri zaslišanju je priznal, da je lani v novembru v Gradišču streljal za dvema orožnikoma in ju ustrelil. ! Razžaljeni obmejni komisar. Obmejni komisar Ujčič je tožil zaradi žaljeoija časti Stjepana Ra-danoviča. ker je ta vložil proti njemu pri notranjem ministrstvu v Belgradu vlogo, v kateri je v precej krepkih izrazih grajal komisarjevo postopanje proti njegovi sestri. Vlogo je odposlal Rada-novič dne 17. oktobra lani, za njeno vsebino je izvedel Ujčič kom ceni oktobra; 30. novembra mu je ministrstvo dovolilo tožiti Rada-noviča, ki je prišel na razrpravo pri okrajnem sodišču v Ljubljani brez zagovornika. 'Sodnik, se bolj pa zastopnik Ujčič a sta prigovarjala Radanoviču, naj žalivke prekliče in plača stroške; sodnik je še pripomnil: "Saj pravzaprav v tej zadevi nisem pristojen soditi jaz, temveč sodišče v Belgradu." Zgovornim besedam Ujč-ičevega zastopnika se je končno Radano-vič vdal in je preklical žalivke, nakar je razglasil sodnik oprostilno sodbo. 3ug0BUnmit0ka Ustanovljena 1. 1&98 3KataL Stebturta Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qtoval Pradasdnlk: BIJDOLF PJSHDAN, »33 M. I85tfc 8t, Oterelan*, O. Podpredsednik: LOUIS BAULNT, Bo* 100, Fearl Avenoe, Loral*, a Tajnik: JOSEPH PISHLF&. Ely, Mina. Blagajnik: GEO. L. BRGZ1CH, Ely, Mian. Hlatijmk neispia&alh tmrt&ln: JOHN MOVEHN, 124 H. 2ad A?«.* W. Duluth, * Dr. JOB. T. 6BAHK, 848 E Ohio St, N. H*, Plttttmrgfc, __Niftnm MAX KEB2IŠNTK, Bok 872, Rock Spring* Wjo. MOHOR MLADIC, 2603 So. ILawsdale Ave, Chicago. E0. FRANK ŠKRABEO, 4822 Washington St., Denver. Golo. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box ITS, Black Diamond, Waaa. FRANK ZORTCH. 6217 St. Clair A ve., CIrreland, O. n rrt-j VALENTIN PIRO, 819 Meadow Ave., Rockdale, Jollet. 111. PAULINE ERMENO, 53» — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Waokegan, 111. -- Jednotico uradno tfarilo: .'GLAS NARODA". Tee stvari, tikajoče se uradnih sodev kakor tudi densrne pošli J a-tvo naj se pofitljajo na glavnega tajnika. Vse prltoioe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje u snrejem novih ^ članov la bolcl£ka spričevala naj se pošilja na vrhovnega sdravnlka. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prli>oroČ4 vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Seli posts ti član te organirecMe, naj se mglasl tajni kil bljUEnega drugtva J. S. K. J. Za ustan«. itr-v no vin društev se pa obrnite na fcL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s B. Wfiij all W^Tilnnwnl, Izlet jug-oslovenskih inženirjev v Maribor se je izvršil prav prisrčno. Na sla vnem kolodvoru so delegate pozdravili dr. I^ajnšič, dr. Polja-nec, inženir Kukovec- in odbor Slov. žen.skega društva. V Grajski kleti je [>ila skupna večerja, v Nar. domu pa koncert. Xato so napravil; izlet v Ruše in na Falo. Na naslov razmejitvene komisije. Pred kratkim je "Slovenski Narod" priobčil vest, da bo Dom na Vršiču' pripadel Jiajbrze Ju-iroslaviji. Neki I. Montis piše se-<^aj o leni: Nisem konipetenten za to, da bi razsodil, aLi ta vest odgovarja popolnoma resnici in tudi ne. aLi je vir, katerega je izšla, avtentičen. Stara izkušnja, zlasti ,pa pogajanja v s vrbo sklenitve rapallske pogodbe, nas uče, da dneva ni hvaliti pred večerom. Dovoljujem si zato opozoriti me-rodajne faktorje samo na važnost, katero ima Dom na Vršiču za jugoslovensko zaledje, zlasti za vas Kranjska gora. Planinska koča, ali kakor se imenuje Dom na Vršiču, je bila vstanovljena leta 1912. Glavna zasluga za vstanovi-tev gre dr. Tičarju. Koča se nahaja na vrhu prelaza Vršič. Njega lega je divna. Na severni strani štrli v nebo Mojstrovka (okoli 2000 metrov), na južni strani pa sivi, celo poleti tupatam s snegom jmsejani Prisojnik (2500 m). Proti vzhodu se razprostira skupina gora kakor Škrlatica, Špik, Police itd., proti zapadni strani pa se nudi očesu Trenta in deloma že doli na reko Sočo, katere izvir je oddaljen od Vršiča pi-ele dve uri. Mimo Doma na Vršiču vodi tudi edina praktično uporabljiva pot na gori Prisojnik in Razor. Sploh velja Vršič kot ena glavnih izhodišč za ture v Julijskih Alpah. Dom na Vršiču je oddaljen 3 ure od vasi Kranjska gora. Za to vas je prelaz Vršič kakor tudi koča velikega grwpodarskega pomena Dejstvo je, da je tri četrtine leto-viščarjev prihajalo pred vojno v Kranjsko goro samo radi prekrasnega izleta k Domu na Vršie, polnega naravnih lepot. Med temi naj omenim le pogled na Prisoj-nikovo okno. Kranjska gora je bila glasom statistike tujskega prometa za Kranjsko med letovišči leta 1913. na tretjem mestu. Torej njena važnost kot letovišče se nikakor ne more iprestiravati. In privlačna sila par excellence za Kranjsko goro je bil izlet na Vršič. Kranjska g Dolenjski cesti proti Rudniku; na Cfrkmauovem okuu so mu pa bile napoti eveti-ce in vrgel je prsteuo posodo z okna {h) tleh. Moža so prepeljali k policiji, kjer je plačal za ubito posodo 20 K za pijanost 1.30 K in imel bo sitnosti še pri sodni ji. ADVERTISEMENTS. čala stroške — pomagala pa nič. Zato je Korošec raje prosi za milostno sodbo in te je -bil tudi deležen. Namesto po § 104. srb. zak. in v luknjo, je bil obsojen samo po § 314 avstrijskega kaz. zakona na 1000 K globe in sevecja v»e stroške, ki značajo tudi 4000 K. Severova zdravila vzdižujejo zdravje v družinah. Ali je vas jezik pobeljen? Ako je, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo piastje navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat. Severa's Balzol (preje Severov Ži vljenski balzam} in balzam s tableti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pokvarjenost. Popravi jetra, povzroča tek in uredi prebavo. Pravo zdravilo za. ponavljajoča, be zaprtja. Cena 85c. Pri ltkarjin. "GLAS NARODA" lili _____m. BUVIHIAM MILYI _ "i* * PEOfJUUU FUBLJEHENqToOMFAMT ^ ,-,'b »— -------—reorati—i _«1— Hurtr »ImlU mM |m inn—1 MdtU In Branikov. - . -, Ka mt tate veu« IM mm >witlil Za Hmm VM se cele late ITN in Can—e NJI sa sal teta MjBO Ca aoi lata »M Za laei—nlno sa c«to lete *7jM ■e fta U0_sa ae« leta _HM ■ L A I N AR« B« ^•^•rti CVvlea et tne Feeele> _ « k ff '< mm ner^ jtei^ ^S1 jf* /UnftlianMH en — reemme toeatat feeea podite ta iHtooatt ae m irlnMtjiJn Denar naj mm blaaovoU ao-Mtikd ae Moatr Order. Prt earemembl kraja aaratafkov uroalma. da ae naa _tadl Ktimio btvIMBe aamaau da idtreje najdemo naaloviilka._ • LACNARODA ■ Bemeaii Mraat Borattai* *t Meafiattan. New Yerfe. H. V. Teieahowe: Certlaatft me ctrad£s [rj^ coumc^ Idealni oestni prizori. V Mariijoim se v zadnjem &asu C-imdalje bolj imiože siaer is*ti, le po osebah različni prizori: Jugoslovanski častnik gre ulici z damo v živahnem nemškem razgovoru. Nasproti pride narodnjak, narodnjakinja, vstavi ea.stnika s primerno opazko. Kratek, buren prepiT, konec: zaušnjea. Le tak. idealen prizor se je odigral 21. maja v živahni uiiei. Kapitan, znan po svojih ibravurali v Dolo-mitin in po svojih člankih v Mar-burger Zeitung, se iziprehaja z u-eiteljieo iu oba govorita nenaiko. Nasproti jima pride ban«ni uradnik, ju vstavi s pridigo, da je sramota za jugoslovanskega častnika in še večja za učiteljico, da dajeta tak zgled za narodno zavednost. Par ostrih besed in narodno-zaveden uradnik je dobil svoje plačilo z "gorko" — po obraizu. Kje bo ta prizor našel svoj konec, ne ven|o. Saj niti ne vemo, kdaj bo sploh vsefo teh ideaJnih prizorov v Mariboru konec. Draga rubež. K trgovca Francetu Korošcu v Gornji Radgoni je prišel občinski sluga rubit neko terjatev okrajne bolniške blagajne v znesku 56 K. Korošec je bil ravno tedaj slabe volje in je javnega organa zavrnil t neprimernimi besedami. Sledila je ovad/ba in sledile so preiskave ter nazadnje obtožba in opetovane razprave pri okrožnem sodišču v Mariboru. Medtem je ovaditelju že postalo žal, on sam je obžaloval, da je bil tisti trenutek tako uradno občutljiv, tskušal Je svojo žrtev rešiti posledic paragrafa 104 srbskega zakona — pa ni »lo. Morala bi se vrniti še ena razprava, ki bi pa- le še pove- Rame tatvine. Tz Zgoš pri Radovljici poročajo: Ukradena je bila ponoči iz hleva breja krava kmetu Rcsma-»u. Vse se je ustrašilo, da so se velike tatvine zopet pojavile. &e, bolj smo se zavzeli, ko smo slišali, da je kravo odpeljala neka ženska in jo hotela v Podbrezju za-j menjati, kar se ji ni posre&ilo, ker se ni mogla izkazati s potnim li- * Citatelju. ki me je vprašal, kakšna količina je atom: — Atom je približno tolike, kot se razume urednik slovenskega soeljalisti s-nrga lista na F-ocijallzem. * m bodočnosti razvijalo kot letovišče. S tem še ni rečeno, da Kranjsko goro letovišče nima nobenih drugih izletov; lega vasi prekaša v lepoti marsikatero švicarsko letovišče. Torej nikakor ne morem, da ne bi dovolj poudaril važnost Doma na Vršiču za Kranjsko goro letovišče. Peter Zgaga Ameriška lepotica, Mrs. "William Ellif Corey je šla v Pariz ter se podvrgla eudni operaciji. Špe-j cijalist ji je na vsaki strani ust napravil po dva šiva, tako, da so sedaj njena usta znatno manjša in veliko lepša. ' Kot poročaio iz Čikage, bo kma-lo izvršena podobna operacija na nekaterih "slovenskih delavskih" listih. Razlika bo le v tem, da bo potreba nekoliko več šivov, naj-brže toliko, da ust sploh ne bodo mogli več odpreti. * a • Malo "špasa" mora biti — so rekli prebivalci v MeCormicku. S. C., ter so linčali v nedeljo popoldne dva zamorca. Meseca julija bo mleko znova dražje. To je potrebna stvar. Ko krava ne da več mleka, zac-ng mlesti javnost. Onim, ki od "ideje" žive. Največji čudež je na svetu ta. da ni prostora v puhli, prazni glavi, dfi se 7. največjim trudom vanjo nič ne spravi, dr> prazno napolniti se ne da. Neumnost bi le komaj spravil notri, a pameti 11 i k u in nikdar, če so očetje norci, norci botri je "proizvod ! neumna, revna stvar. • * * Modrijan. Modrijan je sedel v svoji borni j koči. Skozi odprto okno je gledal na vrt ter pisal pesem: "Moje uboštvo". Pri tem je pa videl, kako se je prikradel preko plota raztrgan berač,, se kradel po vrtu ter ukradel z modrijnnovega okna košček fsira. In ko je odšel, se je modrijan naširoko zakrohotal, nekoliko pomislil in rekel: Kako neskončno bogat sem jaz, revež, če drnsi s težavo prepleza plot v edinem namenu, da me okrade. Kako bogat sem, kako! neskončno bogat, če me je mogoče okrasti! In modrijan je stopil k mizi ter zavil zadnji svoj košček kruha v papir, na katerem je bila napisana pesem "Moje uboštvo". Smeje se je vrgel vse skupaj za tatom. in ves potolažen in ves zadovoljen je sedel K mizi ter pričel pisati krasnejšo in lepšo pesem: "Moje bogastvo". • m Znani kljukec je prišel iz Min-nesote ter pričel pripovedovati: , Pri nas je neznanski mraz pozimi. Ko sem zadnjo žimo hotel skočiti' s porča, sem v skoku zmrznil ter' kot kos ledu o D visel v zraku. — Ni mogoče, ni mogoče — je vzkliknil dvomljivec. To je proti zakonu o privlačnosti zemlje. — Bilo je tako mraz, da je tudi ta zakon zmrznfl — je odvrnil kljukec po kratkem premisleku. * * • Francoski porter: Možak mi je dal sto frankov napitnine. Francoska hišna: Potem je bil gotovo Amerlkanec. Francoski porter: Ne vrjamem, kajti bil je nezavestno pijan. stoni za živino. Dasi je zbežala, so jo kmalu izsledili. I*iljs. je sestra gospodarjeva. Sedaj živi na Brezjah in je v veliki stisUi storila ta nepremišljeni korak. Ivan liergant iz Torova je bil pri deže.nem sodišču v Ljubljani obsojen na G meserev ječe. katere kazni pa ni še nastopil. Policija ga je pa aretirala, ker pred nekoliko dnevi ukradel svojemu sodelavcu Jožefu Kleniencu obleko, vredno 2000 K in jo prodal za :110 kron. Pri liergantu so dobili še 18C K denarja. Ker je ukradel površnik Karlu Nemečku, je bil aretiran Ivan G reža r. kateri je prišel .pred 4 tedni čez demarkaeijsko črto v Ljubljano. Pri Antonu Vodniku na Vidov-danski c«*sti v Ljubljani j»- bila izvedena podstrešna tatvina, dasi straži dvorišče zelo hud pes. Podstrešni tatovi so v Uradišču št. 2 v podstrešju okradli podrav-natelja okrajne bolniške blagajne Ivana Kocmurja in Ano Rape. Ljubljanska policija j«- aretirala neko 141etno deklico, ki je lastni izjavi izvršila na Vodnikovem trgu žepno tatvino. Martin Cvetko je poneveril svojemu gospodarju Karlu Podjet v Ljubljani denar za izplačilo apna in piva ter neznano kam pobegnil. Iz Ljubljane je izgnala državna policija delavca Antona Žagarja, ki je podvržen tatvini ter je znan kot nasilen pijanec. Vstavljena porotna obravnava. Porotna obravnava proti bosanskima trgovcema Albertu Pappo in Izidorju Alkalvju, ki sta bila tožena, da sta si med vaiovčeva-njem čekov v Jadranski banki prilastila nad pol milj o na kron, je vstavljena, ker so psihijatri potrdili, da je Pappo dušnvno manj vreden. Zadnja porotna obravnava jc bila preložena ravno v sled tega, ker se jt* Pappo zagovarjal z duševno manjvrednostjo. Nesreča med procesijo. V Kropi je meti streljanjem iz možnarjev eksplodiral eden mož-narjev. Vsded silne eksplozije je bil težko poškodovan na glavi in rokah 401etni Janez Erman, katerega so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Javna knjižnica za delavce. V Trbovljah namerava delavski oddelek poverjeništva za socijal-no skrb vstanoviti — kasneje eventuahio tudi v Hrastniku in Zagorju — javno knjižnico, ki naj bi po eni strani nudila delavstvu v tainošnjem rudniku priliko za sainoizobrazboj po drugi pa naj bi s tem, da bi nudila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajala delavce od telesno in duševno pogubonosno vplivajočega alkohola. Poverjeništvo si je sieer zagotovilo v te svrhe neznaten kredit, vendar pa bo ta kredit komaj zadoščal, da se napravi za prvi začetek knjižnici skromen okvir. Zategadelj se prosi občinstvo, da nakloni v opisani namen iz svojih knjižnic knjige, ki jih ne rahi. Tudi znamenje časa. Potnik, ki se je pripeljal 11a narodni praznik z Dolenjskega v Ljubljano, poroča: kolodvor- ska in šolska poslopja so bila o-krašenu s trobojnieami, d očim ni bilo na cerkvah, tudi na župnijskih 11«% nikjer »»paziti zastav. In vendar j«j naš narod prvikrat praznoval narodni praznik -lo-vanskih blagovestnikov, dveh svetnikov, ki se sieer tudi v katoliški cerkvi slavita. Človek bi mislil, da se bo naša duhovščina zlasti na ta praznik požurila, dali "dnevu posebno slovesen značaj. Kaj še! Sv. Ciril in Metod sta tudi pravoslavna svetnika! Dostaviti ^e pa mora, da je vihrala z ljubljanske stolnice trobojniea. Smrtna kosa. j i mrla je mati zagrebškega nadškofa dr. Uauerja, Barbara vdova Iiauer v 87. letu svoje starosti. Nemiri na Portugalskem. 1 Po izjavah listov, je portugalska vlada sklenila po presoji poli-tičnega položaja, da odstopi, četudi parlameir ni izrekel nezaupnice. V deželi \lada popolen mir. BOLGARSKI KRVNI ČAJ. •, ua moč in zdravje bolnemu. Pomaga I zaprtju, slal*'iuu želodcu, ledicam ter ;l»omaya izeistiti kri. Vprašajte .še danes svojega lekarnarja ali 110 i>o£ti zavarovano, en velik družiuski zavoj ?*ali :i zavoji za .$.'5.1.1 ali C zavojev za $5.25. Naslov H. H. von SeLlirk. Marvel Products Company, 'J Marvel Building, Pittsburgh, l'a. (Advertisement) NAZNANILO in PRIPOROČILO. X a^ stalni zastopnik Mr. JANKO PLESKO x^'^'1*3 naročnino za O las Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljate v in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga, Kojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glasa Naroda. w. f; severa co. C L D A ft HAPlDS, tOV CIAS NARora, 1921 Pueblo Jugoslav Relief 1 EXECCT1VE MMITTBE. V. Batlovinac. Ppm.; Rct, P. Cyril Zupan O, S. B., Vice-Pres.: P*tf*r full*, Secy: J. M. Stebley, Am't-Sec'y; Frank Grahek, Treas.; J. L>. But kov W h, Joe OuJig, Andro Petros and John Drakulich INVESTIGATING COMMITTEE —— IajuIm Anxit-h, I so Tomkovk-li, Nick Fabijanich. Sime Burin, Joe JPurkatt, Tony Rupar, Mlie Hnuholich, Jovo Pavlica, John Ximonich, Joe Cuzak, Juk»* Vitlnyf, J M. St»-hlcy, Joe Pritekel, Rev. P. Cyril Zupan OSB, Ji»hn Muhar, Jake Henigsman and Anton Stare GENERAL. COMMITTEE Val. Stalick. I>r. J. F. Siutl«-, Matt Jerman, J>. P. Predovich, John Gorsich, Mich. Rozi« h, Jt»e KixVvar, John Kuhar, George Thomas, Joe Cuzak, __Jake Vidmar, John Mohar and Jack Henigsman OFFICE: 217 E. NORTHERN AVE. J PUEBLO, COLORADO 1 Jugoslovanskemu narodu sirom Amerike. Brezdvomno vam je že znano, kako strašni udarce je padel na 1 r.iesto Pueblo, Colorado. V noei od 3. do 4. junija t. 1. je preplavila! 1 tka Arkansas ter poplavila velik del mesta — razrušila je malone' \se pred seboj in odnesla hiše in imetja meščanov daleč naprej. Po-' vodenj je napravila neštete mlijone dolarjev škode, razrušila je na! stotine hiš ter tudi uničila mnopo človeških življenj, katerih število, ••c 5e ni dognalo. Takojšna posodica strašne noči je bile ta, da jej bilo več tisoč ljudi brez strehe, da je bilo vse mesto brez vode, luči,' plina ter da so bile pretrgane zveze telefona, te!e?rafa, pošte in že-1 W.nice. Vzelo bo mnopo časa, prej ko se ve ste stvari nrede. Med prizadetimi se nahaja približno 110 jugoslovanskih družin. ki niso rešile drugega nego obleko, katero so imeli na sebi, — ki' *o izgubili vse, za kar so se dolgo vrsto let mučiie po tovarnah. Vse; so izgubili v nam nepozabni strašni noči in danes se nahajajo brez! lastne strehe, obieke in jela. Bolj srečna naša domovja jim setiaj uajejo zavetje, a razumno je, da to ne more biti za dolgo časa. Takoj po katastrofi smo opustili vsak svoje delo ter šli na porno." prizadetimi in jim poiskali zavetje ter obenem posredovali z an»<*ri£kim Rdečim križem za najnujnejše potrebščine. Prvi dan po poplavi smo se sestali Jugoslovani, zastopajoči društva, klube in trgovine, ter srno organizirali oduor, ki bo skrbel za nesrečne jugoslovanske družine. Odbor posluje pod imenom Pueblo' Jugo-Slav Kelief in uradniki so kakor zgoraj označeno. Pomagali' smo prizadetemu narodu in še danes pomagamo kolikor moremo. Ampak mi sami nismo zmožni tega velikanskega dela! Odbor v imenu <*eJegu prizadetega našega naroda apelira na vse Jugoslovane sirom Amerike, da nam vsak posamezni priskoči na! pomoč, kajti sila je velika in pomoč zares potrebna. Vse kar se bol dobilo od našega naroda, bomo dali našim ljudem in ne drugim, j Apeliramo t o raj na vse jugoslovanske organizacij kot društva, klu-| le, trgovec in druge ustanove, da, ako se kedaj daroval za kakšno stvar, da to še sedaj storijo, kajti za bolj plemeniti namen ne boste mogli nikdar darovati nego za jugoslovanske žrtve puebelske katastrofe. Odbor sestoji iz najuglednejših ljudi te kolonije, kateri vami s svojim dobrim imenom in poštenjem jamčijo, do se bo vsak nabrani cent uporabil v prave namene ter izročil na taka mesta, kamor spada. Nadejamo se torej, da naša prošnja ne bo ostala glas vpijo-< **ga v puščavi, marveč, da se bo po vseh naselbinah ukrenilo potrebno v svrho, da se olajša stan tukajšnjega našega siromašnega naroda. Sieer smo pa sigurni, da boste pokazali, da so vaše simpatije vedno z vašim narodom in da boste pokazali svoje dobro srce bratom v potrebi. Vse darove blagovolite poslati na blagajnika in sicer na sledeči naslov: Frank Grahek, 1144 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Odbor hoče vse svoje delovanje objaviti v časopisih in sleherni naj bo pre-j ričan, da bo vse naš* delo izvršeno kolikor mocoče pravilno. Zahvaljujoči se vam v naprej za vse, kar boste žrtvovali in darovali 7a tukajšni naš bedni narod, ostajamo t. rodoljubnim pozdravom, udani PUEBLO JUGO SLAV BELIEF. N. Badovinac, predsednik. P. Culig, tajnik. Pogled v preteklost. Spisal Ksaver Meško. {Nadaljevanje.) Vse to bi ji moral tpov**htti in raztoimačiti, ko mi je govorila brez očitanja v besedah, a mi je očitala mnogo v razočaranem in; ranjenem srcu. V»e to i>i ji moral povedati — a ne bi umela mojfh beneotih, ne umevajo in ne' more in 11 met i nas. ki stojimo ob Krohotih in plakamo... Vračam se včasih. Tja daleč na-tja v mlade dni se vračam. Vračam se na dom, ki so me iz-jmuli, me vrgrli iz nje*ra isto uro, ko ho me poslali v veliki, mrzli in ( neusmiljeni svet. Isti dan, ko S0j me poslali v -tujino po boli vaški j <-e*ti, sjo me odtrgali s trdo roko od doma, vzeli so mi ga, ki sem J ga ljubil tako vroče, ker je bil tako prijeten in gorak in dotorot-Ijiv, polil uanuljetija in poln ljubezni. A včasih pozabim, da so mi ga vreli, d* »o me izgnali in zapodili v »ve* — in se vrnem. , Vatnpim v sobo. Vsa družina sedi nt> mizi kakor ob nedeljafli in praznikih, ne, kakor ob največjem, najlepšem praajiiku, v sveti noči. ob mfz.i: oče, mati in dec a. v* i polni pričakovanja in polni hrepenenja. Vstopim v sobo, in velika radoat vsUjpi z menoj. Zašije v vseh očeh, zardt na vseh Ircih, na v*eh ostih zatrepe-Če — mnAio, prava evetonoena radost je to, velika in tfabofca ka-{ kor srce eJovd&o. ' uAH m pnfielf... Da si le pri- šel!" — Naredijo mi tprostor. .Mati ubriiše s predpasnikom skrbno in ljubeče moj stol, daisi ni niti misli o praJiu na njem. Gotovo ga je obrisala danes že dvajsetkrat, saj me je pričakovala. Pričakovala me je ona. pričakoval me je oče, ki se mu je omilil v pri mojem vistopu sicer vedno resno oko, in me gleda zadovoljno in ponosno: pozdravlja me s tihim pogledom... J11 sestrica m bratci so me pričakovali. Vse njihove misli so bile ves ta čas in ves dan pri meni, iskale so me, hitele so mi naproti. — Na obrazih jih bere®! še, na lieih; lape sledove so zapustile na njih ose misli: "Saj pri-|de... da bi prišel ie kmalu!'' Sedimo ob nizi in govorimo kakor otroci. Nihče se ne spominja, da bi me vrgli kdaj iz hiše očetovske, da bi me izgnali kdaj iz rodnega doma in b; me zapodili v srvet, ki je tako velik, in ki je brez srca in brez usmiljenja in brez sreče. Nihče ne ve nič o tem — saj je 4»veta noč noeoj, čas poln radosti in poln veaelja. In nihče se ne spomni in ne vpraša, kaj sem trpel tam zunaj v svetu, polnem trpljenja, kako sem vzdihoval in jokal in plakal tam zunaj v življenju, polnem vzdihov in soka. O tem ne ve nihče nič — kakor ne 4>i bil odšel nikoli v svet, kakor bi sedel ved ! no tukaj ob domači mizi, ob oče* tu in materi, ob sestrici in brat-jcih, otrok, dete... Nihče ne vpraša — saj je sveti bočič nocoj, ki celi vse rane, ki zagrinja s przab- PODOBE IZ SANJ Spisal: Ivan Cankar ; Te "Podobe Is sanj" m bile napisane v letih strahote 1914—1317. Zato Je razumljivo, da marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti. in da je marsikatera sastrta in zabrisana- Vendarle pa naj ostane vae, kakor je bilo; sa ogledalo teh t sikih dni in sa spomin. IVAN CANKAR. Jeseni 1917. RANJENCI, Ob večerni zarji, v prijetnem spomladanskem hladu je vedrila np, vrtu za bolnišnico družba ranjencev. Nekateri so sedeli na klopeh pod drevjem, ki je bilo še golo in premraženo in je komaj poganjalo popje, drugi so se iz-| prehajali med gredami, stali v 'gručah na pesku in kramljali vedelo. Ta je imel ovito glavo, oni jje nosil roko v prevezi, šepal je 'sključen ob palici, vsi pa so že zaupljivo gledali zdravju v gorko jHce in so bili dobre volje. S praga (sem se oziral po vrtu na to in na j on o stran, da bi kje ugledal ljubi I obraz prijatelja, ki sem ga iskal j že dolgo; ni ga bilo. Ali ko sem se oziral, se jo pripetilo mojim o-jčt-m nekaj tako čudnega, kar se .primeri časih edinole v sanjah; |sanjalo se mi ni; bdeč sem stal ob svetlem in jasnem večeru na pra-|gu tega prostranega vrta in kar sem videl, je bilo tako resnično in telesno, da bi bil lahko s prstom otipal. Ugledal sem namreč ves osupel, da nosijo ranjenci prezor-ne bluze in pod temi prav take srajce. Prozorna pa je bila tudi koža, tako da je bilo srce popolnoma razodel o in golo. Spreletel (me je prav poseben občutek, otro-1 škemu sramu podoben; rad bi bil j obrnil glavo v stran, rad bi bili šel, pa se mi nikakor ni dalo; str-1 ,mel sera zamaknjen tja, od srca do srca. Tedaj sem videl, da no-' [beno teh src ni bilo zdravo, vsa so j bila ranjena in razbolela. Nekate-1 |ro je imelo široko in globoko ra-1 no, presekano je bilo kar na dvo-1 I je in je kazalo očitno vse hrame črnih bolečin, kakor da bi se bili porušili zidovi hiše in bi se naste-fžaj odprle skrite izbe, polne grozot in bridkosti. Tam je bilo mlado srce, ranjeno samo narahlo, toda ranjeno za zmerom; prav na sredi se je bila strdila drobna kapljica krvi in je bila črni solzi podobna. HJnogim se ni poznala na zunaj nikakšna rana; le čudno zgrbljena so bila, izžeta in ohlap-j na, in koža ni bila živordeča, tem-, več motna, zamazano modrikasta,] kakor da se je bila kri zasirila v njih. Tudi jih ;e bilo nekaj takili, ki so nosila en sam madež, zamol-j klo pego, naglušnemu pljunku e-nako, ki se je bil vtisnil tja na vekomaj, kakor kamen. S takimi srci so hodili ranjenci po vrtu, se-' deli na klopeh, razgovarjali se sla sno in prijazno, smejali se celo, in | nikogar ni bilo sram, kakor da bi dru drugemu ne videl skozi prozorno bluzo. Ali so bile njih oči res ustvarjene drugače od mojih, j ali pa so bili kakor vsi bolniki, da ne vidijo rane svojega bližnjega j in se ne zmenijo zanjo. Od tam nekod, iz gruč? obvezanih ranjen- • cev, se je oglasila pesem. I "Oj ta sol d a šk i boben . . | Otožno melodijo so spremenili v prešerno poskočnico, peli so ne-( ubrano in tolkli z nogami takt v pesek. V glasovih ni bilo nikakš-ne bridkosti, ne spomina vzdiha. I obrazi, tudi ti.<-ti. ki so bili obve-l zani preko očesa, so bili veseli, | skoraj razposajeni; kdor bi bil nostjo vse boli. 4 In nihče se ne spomni, in ne vpraša nihče, kaj sem grešil tam zunaj v življenja, odkar so me izgnali. kaj sem storil hudega in zlega tam zunaj v zloibnem in hudobnem svetu. Nihče ne vpraša, nihče se ne dotakne strune, ki bi zaiplakala in zaihtela in tožila in očitala obenem. Nihče ne vpraša, ker se ne apominja nihče, da bi sem šel kdaj v svet — nihče, saj je sveta noč nocoj, polna milosti in odpuščanja in pozabljen j a: vse hudo, vse zmore in vsi grehi so izbrisani in (pozabljeni nocoj! A kaj l>i vprašali — saj nisem šel nikoli v svet. Saj sem še dete, ki sedi še vedno v kratkih hlači-rah za mizo, ab očeftu, ob mamici, ob sestrici in bratcih — nedolžno in srečno dete... Vse ono pa o zmotah in grehih, o trpljenju in solzah — vse to so bile le sanje. Nikoli nisem bil še z doma. Nikoli mi mi zašlo še domače solnce, ki sije tako toplo in božajoče; nikoli mi ni vzšlo še tuje, ki sije mrko in mrzlo. Vse to so bile le sanje... Nikoli mi ni še postil j ala postelje druga roka kakor ljubeča roka materina, ki zrahlja posteljo, da se spi v njej gorko in prijetno kakor na rokah angelov nebeških — nikoli ne! —-Vse ono o tujih rokah, o ljudeh brez ljubezni in sočutja, so bile le sanje... Nikoli mi ni rezala in delila kruha draga roka kakor roka očetova — ne, nikoli ne. Resen mož, moj oče, a zlaio srce... Vse ono pa o tujcih, ki so mi dajali kruha z neprijazno roko, s hudobnimi obrazi in s sovražnimi pogledi — vse ono so sanje, laznjive in goljufne sanje___ Ali sem hodil res kdaj sam in zapuščen ipo neznanih cestah in ulicah, sam med tujimi ljudmi, sam med mrzlim svetom? Glej, nikoli!... Ali sem plakal morebiti kdaj trpko in bridko med ljudmi, ki so gledali name zlo voljno in prezirljivo in zaničljivoT Nikoli ue!... Ali sem jokal res kdaj s pritajenimi solzami v duši, ker sem bil tujec med tujci, vdtrgan od doma kakor veja od rodnega debla, ker sem bil izgnan in izvr-žesi in pahnjen v hudobni in sovražni svet? Ne, nikoli ne! Nikoli ne! — Nikoli nisem klical v obupu: "Oče, mati, zakaj sta me pahnila brez usmiljenja izpod rodne strehe, iz tople domač* sobice? Zakaj sta me izgnala ki se nista usmilila hi me nista postila ob ogreva joči vajini ljubezni ?" — Nikoli, nikoli! Ne, nikoli ne! — Nikoli nisem hrepenel z bolnim in drtate&m sr- cem po sestrici in po bratcih, da bi se razvesselil ob njih, se poigral ž njimi. Nikoli ne — saj sem bil vedno pri njih, vedno sem igral ž njimi, vedno se smejal ž njimi. .. Ne, nikoli ne! — Vse ono o daljnih, neprijaznih krajih, vse ono o mrzlih srcih brez sočutja in ljubezni. vse ono o izgnanstvu in samoti in zapuščenoe pa sama javi na naslov: Frances Zadnik (rojena Delavec119 W. 111. Place. Chicago, 111. (18-24—(P Rad bi izvedel, kje se nahaja JOŽEF ZAL AR Doma je iz Gorenje vosi pri Rakeku. Cenjene čiratelje vljudno prosim, akt. kateri ve za njegov naslov, nan mi blagovoli; če pa on sam tr> čita, naj se mi nemudoma javi. saj lahko ve, zakaj. — Joseph Jančar, Box 236, Davis, W. Va J [SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik soba 102 Bakewell Bid?., Pittsburgh, Pa. <•(>1 Ciwil i« Gn.it Su. Nuritli Časna Izdeluj* raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe. Dobotnice. zaprisežene izjave In prošnje za dobavo svojcev Iz starega kraja. Pre-lakuje lastninsko pravico xemtjiš6 tu In v starem kraju, poareduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovi. nI, izdeluje prevode Iz bioven&CIne na angteikl Jezik, ali obratno, tolmači na sodntjl aii grl komnenzacllsklh razpravah in daje vsakovrstne Informacije zastonj. Cene nizke, delo točno In pravilno. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolar S« naj-stmrejil slovenski ■dravnlk ftpeeja-Uat ▼ Ptttabuirhu. ki trna 34-letno prakao v •dravlja-nju mtošklk bolezni. Eaa+rupljenje kr-Ti »dravl ■ CU-•OTitem tO«, ki sa J« isumel dr. pro«. Erllch. Ce Imate mozolj« ali mehur-Eke no telesu, v grlu, Izpad&jje las, bolečine v kosteh, pridite ln izčlatli ▼am bom kri Ne čakajte, ker ta kolesen naleze. Vso molke bolezni zdravim po o-fcrajtanl jaetodl. Kakor hitro coazits •a vam prenehiUe zdravje, n« čakajte, temveč pridite ln Ju Tam gm, bcw sopet povrnil. HjToeolu ali vodno kilo ozdravim T 94. urah ln sicer brez operacije. Bcieiul mehurja, ki povzročajo bo-fečine v križu ln hrbtu ln včasih ta<3 pri puščanju vod«, oadravlm c avto 'rastjo. Revma£zem. trkanje, bolečine o tekline srbeči**, Jkrofle in dru*e ko-tae b^iezni, k: nastanejo vsled .nečiste krvi, ozdravim ▼ kratkem času (n nI potrebno leftatL j Nekateri drugI zdravniki rabijo tol-|mačo, da vaa razumejo. Jas znam •o Iz starega kraja, zato vas lat je wdrctvlm, ker vas razumen slovenski. Uradne ur«: cb delavnikih od I. do t. »Ob nedeljah od I do I, Kako se zrači. Da je uspešnost zagotovljena, je treba delavnico oziroma tovarno dobro zračiti. Najbolj uspešne načine zračenja je videti v izložbah The New York Edison Company, Irving I'laee in 35. cesta od 20. do 25. junija. r^topnina prosta. The New York Edison Company ITour Service General Offices: Irvine Place a»d » ?th Street Podružnice, kjar se prodajajo In kjer so na o^led elektrir-n* priprave, namenjene za udobnost občinstva. 10 Norfolk St 12+ West 4id St 362 East i49ih i>r 10 Irving Place 151 East 86th St 555 Tremont Ave 1 5 East 1 25th St Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih nodružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj; Ljubljana; Maribor, Metkovič, garajrro, Split, ftlbenik, Zagreb. Italija: Trst, Opatija, Zadar. k \\ Nemška Avstrija: i . Dunaj. " " * t Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-8laviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja ceke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse trte. Izstavlja tudi ceke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na rarpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ngodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. «ov«nci, prijatelji fn ponavalei nafie banke so vljudno naproieni, da oposorijo na ta naš oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore, «* r FRANK BAUffffiR STATE BANK ^ FftANK SAKBBtt, predsednik. (HiAS NAKOPA, £i.~ 3TUN. 1331 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Emil« Gaborian. — Za O. H. priredil O. P. likanska manifestacija za »priklopi te v k Nemčiji. Drugi dani so številni tujci, posebno Pruei, odrasli in mladina, preplavali eelo plebiscitno cono A in si ogledali tudi Ljubelj, kjer se naj v kratkem za sveti pruska '' Piekelhauba'da bo svetila čez Slovenijo tja do — Jadranskega morja. A ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YOKKA. america PARIS KROONLAND OLYMPIC CALABRIA COLUMBIA serenqaria POCAHONTAS RYNDAM LAFAYETTE ZEELAND AQUITANIA LA LORRAINE ADRIATIC FRANCE PRES. WILSON FINLAND 22 Junl. — Cherbourg ' CRETIC 25 Junl. — Havre SAXONIA SB Junl. — Cherbourg MAURITANIA 85 Junl. — Cherbourg LA 8AVOIE 27 juija — Trat P. MATOIKA 88 Jun. — Tr«t LAPLAND M Jun. — Cherbouro OLYMPIC SO Junl. _ Genoa ARGENTINA 2 Juija — Boulogne AMERICA 2 lull. — Havre FINLAND s Jul. _ Chersourg ROCH AM BEAU 5 Jul. — Cherbouro LA TOURAINE S Jull. — Havre AOUITAN2A • lull. — Cherbourg PARIS T lull. — Havre KROONLAND • JulIJa — Trel 1 CALABRIA . 9 lull. — Cherbourg Is strahu pred Slovenci! Iz Borovelj poročajo: Dne 17. maja zjutraj je tukaj med ipu-škarji izbruhnila stavka vsled mezdnega gibanja. Da l>i podjetnike prisilili, da ugodijo njihovim zahtevam, so delavci zabranili delo vsakemu, kdor je hotel delati; poštni urad, železniško postajo, prehode čez Dravo in proti Jugoslaviji pa so zasedli, da zaibranijo izvoz pušk. Izgledalo je, da bo trajala stavka dalje časa. Tedaj je prihitel okrajni glavar Raintr iz Celovca in svetoval podjetnikom, naj v polnem obsegu ugodijo delavskim zahtevam, ker leže Borovi je v eoni A in je nevarnost, da pridejo v slučaju nemirov zo-, pet Jugoslovani v Borovi je pogle-| dat. Xato so se puškarski dobavitelji vdali in delavci so pričeli na- 12 Jull. — Genoa 14 Jull. — Cherbourg 14 Jul. — Cherbouro 14 lull. — Havre 14 Jull. — Genoa 16 Jull. — Cherbourg M Jull. — Cherbourg 21 Jul.|a — Tret 23 lull. —- Cnevbourg 23 Jull. — Cherbourg 23 lull. — H-vre 25 Jull. — Havre i-M. — Cherbourg 27 lull. — Kavr* 27 jull. — Havre 27 Juli. — Trst Glede cen ea vosne listke In vse druge pojasnila, obrnite te na tvrdko TtAJsK SAKSER STATE BANK 82 Cortlančt St., New York. NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list. kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. slednji dan zopet delati. Delavci bodo sedaj zaslužili na teden povprečno od 1800 do 2500 avstrijskih kron, puške pa bodo stale: doplever 9000, greener 11,000. ri-sanica 15.000. troeevka 25,000 avstrijskih kron. POZDRAVI IZ NEW TORKA. Predno se podam na parnik "Belvedere", pozdravljam £e enkrat društvo "Hrvatski Sokol" v Sheboyganu. "Wis., m se zahvaljujem za dar, katerega sem dobil od njega, ter kličem: Na veselo svidenje na vsesokoLskem zletu v Jugoslaviji. Pozdrav in hvala vsem, kateri so me spremili na postajo, kakor tudi vsem rojakom širom Amerike. — Prank Fendel. Koroške novice. .Zborovanje "Sudmarke". Iz Celovca poročajo: Tu je bilo o Binkoštih zborovanje "Siidmar-ke'* in vseh nemških obrambnih in pan germanskih društev iz Avstrije. iz Nemčije in iz vseh drugih držav, kjer obstoje tajne vse-nemške organizacije. List "Freie Stimmen" je izšel v svečanostni obliki. Vsenemška pesem na prvi strani je bila obrobljena z barvami avstrijske in nemške republi- ke. Vdeležba iz Nemčije, posebno s Pruskega, je bila velikanska tudi zastopniki nemškutarjev iz Mežiške doline so biLi na zborovanju. Tržiške Nemce sta zasto pala pri tej priliki čevljarja Malo. Na hinkoštno nodeljo se je vršil po mestu sprevod. Med napisi ki so jih v sprevodu nosili, se je glasil eden: <;Der Herzogastuhl war deutseh und muss deutech bleiben!" Vse akupaj je bila ve- ADVERTISEMENTS. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. Predno se odpeljem proti novi domovini JtrgoKlaviji, pozdravljam vse prijatelje širom Amerike, posebno pa Franka Bokal, Louisa Krapeš in družine Boštjan Žnidaršič. Geo. in John Boben in Franka Škrabet* v Denver, Colo. Z Bogom! —Anton Gonšc. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje po celi Ameriki, posebno pa mojega bratranca Johna Vičič v Cone-inaugh, Pa. — John Korošec. ♦ a • Predno se podam na parnik ''Belvedere ', pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa one v Johnsitown bi Conemaugh, Pa. Na »videnje v Jugoslaviji! — Frank Podržaj. * • * V zadnjem trenotku, predno odplujemo na pamiku "Belvedere", pozdravljamo družino Ko-vačič, družino Kaipori in družino Oabjel ter vse prijatelje široni A-merike. Posebno pozdravljam mojo intimno prijateljico Miss Jennie Turk. Lepa hvala spremljevalcem na postajo. — Louis Penč in Anton Frančeškin. • * • Predno odpotujem s parnikom 'Belvedere" v staro domovino, pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. — Jos. Bre-zec z Iga pri Ljubljani. * a • Predno odpotujemo v Jugoslavijo na parniku "Belvedere'*, pozdravljamo Franka in Karolino Bradica in moje sine, Antona Žlo-gar in vse one, ki so nas ^»remili na postajo ter sploh vse rojake v Steeltonu, Pa. — Marko Gor-, knik, soproga in Pavlina. Soglasno z zadnjim odlokom mi listrstva zh zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem Iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list pri ležili tudi zadostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni ti radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izd&n potni list šele z dovoljenjem mini&tr stva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bode pridi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi Hfkarte prej, predno se osebno ne sglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, ir< če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih, V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list sele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. AmericanLine Direktna služba NEW YORK v HAMBURG Veliki -In irnderni paroikl na dva vijaka. MINNEKAHDA (novi) 30. junija sanio tretji razred MANCHURIA .. ..14. julija MONGOLIA ........ 28. julija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG 6DANSK- LIBAVA SAM LAND ........ 16. julija (Si»mo 3. razred.» Vprašajte pri pisarni koupanije 9 BROADWAY NEW YORK, ali itri lokalnem agentu. French Line C0UPA6MIE GENERALE TRAHSATUXT1QUE V JU60SLAVIJ0 PREKO HAVRE .. 25. Junlla .. 85. lunlja ... 6. Julija ---- 7. julija ... 14. julija CHICAGO .......... PARIS .............. LORRAINE ......... FRANCE ........... 6avoie ............. Direktna f*l«mltk* zveza Iz m olavn« totk« Ju goal a vi J«. Hltrl Darnlkl a itlrlml In «vwni vljake-ma. Poaebeo zastopnik Jugoslovanska vlada bo prlCaka! potr Ike ob prihodu na. lih oernlkov v Havru Ur Jih toino prem 11 kamor ao namanjenU Parni ki Franooaka črta »9 transporting tekcm_ volne na tisoča CehoelewaSklh n. laov brez eee neorlllke Za Stffcarte In cene varaSatta v DRU2BIXI PISARN!, 13 Stat« St,, N.Y. aH p« prt lokalu Ih aeentlh. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cen« n pristne glasne Colombia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. SedsJ imate priliko kupiti pri nas gramofon ca nizko ceno. PiSite nam takoj pa nori cenik s novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main Sl, Conemaugh, Pa. JCošuličh Črtal 4 Direktno potovanje v Dn- 5 t j brovnik (Gravoss.) in Trst. f 5 COLUMBIA ...... 29. junija B ^ PRES. WILSON .... C. julija J jj Cene za Trst, Reka In Dubror- d K nik--$100. in SI 10. # Potom I lat kov Izdanih za vae krt. A p Je v Jugoslaviji Srbiji. m .Razkošne ugodnosti prvega, druge- J Jf ga In tretjeaa razreda. ^ Potniki tretjega razreda dobivalo R K Drezo lačno vino. i PHELPS BROTHERS. & C9. j P Paasenoer Department p 4 West Street New York ^ ROJAKI IM ROJAKINJE, BERITE! Jugoslovanski konzulat naznanja, da se vlada avstrijske republike neprestano pritožuje, da dobiva iz Amerike mno^o pisem, na katerih kuvertah stoji zapisano "Austria", dasi je pismo namenjeno v Jugoslavijo. Mogoče ne boste vrjeli, toda dejstvo je, da je v Ameriki najmanj 20,000 Jugoslovanov, ki 5e danes ne vedo, da njih domovina ne spada več pod Avstrijo, pač pa je samostoj na država Jugoslavija. Nad 20 tisoč pisem je avstrijska pošta prejela iz Amerike, ker je bilo na kuverti zapisano "Austria", d oči m se je pozneje dognalo, da so vsa ta pisma za Jugoslavijo. Avstrijska pošta ima raditega veti k e stroške. Jugoslovanom v Ameriki pa se priporoča, da že vendar vedo, odkod so doma. *ko nameravate naročiti vozni listek. iz stare domovine za Vašo iruiino, sorodnika ali prijatelja Pilite za cena in druga potrebna ■avodila na najstarejše in iknie-qo slovensko bančno podjetje: FBANK 8AKBKB STATE BANK (potniški oddelek) ti Oerttaadl IL Vnr York, m Y ___'Advertisement) za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) JE280E551I fflSS DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam Se zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih ia ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim i* vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja Bkrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. _ Jaz ozdravim zastrupljeno krt. tnasulle In lise po teleeu. bolezni v orlu. Iz? padanje las. bolečine v kosteh, stare rane. tlvčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jetra h In ielodcu. rmenlco. revmatlzem. katar, zlate' Sile, naduha Itd. Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. zjutraj do B. Dopoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od i. ure ziutral do S. ure zveCer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. - Dr. LORENZ M p«» An Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz anam hrvat-eko ie Iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vae razumem. 1" (Nadaljevanje.) — Vidite tukaj, gospod Lekok, — je rekel stari mirovni sodnik, ko je sledil vijugasti stezi, vodeči k reki. — Tukaj so našli eno iz-J n.ed obeh copat jrrofa. Tukaj spodaj, malo na desno, pa so pobrali njegov svileni robec. Dospela -sta do brega reke ter dvignila z veliko skrbjo deske, katere se je položilo tjakaj, da se ohrani odtise stopinj. — Mi domnevamo, — je rekel gospod Planta, — da se je grofici i.a njenem lw*{m posrečilo dospeti do tega mesta. Tukaj so jo dohiti li ter ji Zadali smrtni udarec. Ali je bile to v resnici naziranje Plante. ali pa je le ponovil teo-i-jo, katero se je sestavilo zjutraj? Na to vprašanje ni vedel Lekok (dgovora. — Soglasno z mojimi kalkulacijami, — je rekel, —ui mogla grofica bežati, pač pa so jo privlekli semkaj že mrtvo, ali pa ni lo-1 gika nikaka logika. Vendar pa hočemo dobro preiskati to mesto. I Poklt-kiiU je ter pričel študirali pesek na poti. stoječo vodo ter! vodne rastline, ešl je nato nekoliko naprej, vr;rei karaen v vodo ter se zopet približal, tla opazuje učinek, ki pa je voda napravila na' blato. Nato se je vrnil proti hiši ter prišel nazaj skozi vrbe, preko tra-i tf, kjer je bilo vedno videti sledove težkega bremena, katerega se' je vleklo prt-ko. Brez najmanjšegu rešpekta do svojih hlač, je šel na-' ti* preko trate j»o vseh štirih ter opazoval zlomljene bilke. Ko je za-' vršil to, je rekel: — Moji sklepi so potrjeni. Grofico privlekli semkaj. — Aii ste prepričani o tem! V tem »lučaju ni bilo nikakega dvoma o obotavljanju starega im>/a. .lasno je bilo, da je v dvotuu in da op.ta na mnenje svojega tovariša. — Nobenega dvoma ne more biti. l.ekok se je nasmehnil, ko je dostavil: — Ker pa sta dve glavi boljši kot ena. vas hočem prositi, da me poslušate ter mi nato poveste, kaj mislite. 1'ri iskanju je pobral iro^pod Lekok majhno gibčno palico in ko je govoril .je kazal s to palico na ta ali oni predmet kot predava-' telj, ki raziskuje kako panoramo. — Ne, — je r»'kel, — inadanta de Tn-more; ni bežala pred svojimi morilci, t e bi bila pobita na tla tukaj, bi bila padla z veliko silo. Njena teža bi povzročila, da bi voda brizgnila naokrog in z vodo vred tudi blato. Prav gotovo bi našli nekaj takih pljuskov. —~ Ali ne mislite de je izza jutra solnce___ — Solnce bi absorbiralo vodo. Madež suhega blata pa bi ostal. Ničesar s!ičnega pa nistiu naše! nikjer. Nobenega Mlnega padca ni I lo v-led tega. tirofica torej ni bila ubita tukaj. Vsled tega so trup-io skrbno prinesli serukaj ter ga položili, kjer ste ga našli. Gospod Planta pa iti bil videti še popolnoma prepričan. — Najti je vendar sledove boja v pesku — je rekel. Njejrov tovariš je napravil kretnjo, kot da protestira. — Gospod se gotovo .šali. Taki sledovi bi ne premotili niti šola reka. — Meni se pa zdi... — Nobene zmote ne more biti, gospod Plania. Gotovo je, da je bil pesek razmetan naokrog. Vse te sledove, ki razkrivajo zemljo, katero je pokrival pe-ek. pa je napravila ista noga. Mogoče tega ne vijainete. Ti sledovi so bili tudi napravljeni s koncem noge. To lahko vidite sami. — Da, to vidim — Dobro, torej. Oe se je vršil boj na tleh kot so ta, je vedno najti dve različni vrsti sledov, — one napadalcu in one žrtve. Napadalec, ki se vrže naprej, se opira seveda na svoje palce ter potisne v 7x ml jo prednji del svoje noge. Žrtev, ki se umika ter se skuša izogniti napadu, pa se opira na pete, ki se vsled tega pogreznejo v zemljo. Ce sta nasprotnika približno enako močna, bo tudi število sledov približno enako, a kaj najdemo tukaj ? Gospod Planta g*i je prekinil: — Dosti. Najbolj nevarni bi postal prepričan Po trenutku razmisleka pa je dostavil: — Ne, nobenega dvoma ne more biti več o tem. Gospod Lekok je mislil, da zasluži njegov argument posebno pohvalo ter si privoščil vsled tega dva bonbone. — Nismo še na koncu, — je pričel zopet govoriti. — Vzemimo, da ni mogla biti grofica umorjena tukaj. Dostavimo, da je niso prinesli semkaj, temveč privlekli. Najti je le dva načina, kako vleči 4ruplo: pri ramenih in v takem slučaju bi bilo opaziti na travi dva sledova nr.g ali pa za noge in v takem slučaju pušča glava precej široko sled. Planta je prikimal. — Ko sem preiskal trato — je nadaljeval sjespod Lekok, — sem našel vsporedni črti nog, a vendar je bila trava potlačena preko precej širokega prostora. Kako se je zgodilo to? Raditega, ker je bilo ženske, ne pa možkega katero se je vleklo preko trate, popolnoma oblečene ženske, s težkim spodnjim krilom. Z eno besedo truplo grofice, ne pa ono grofa. Lekok je prenehal, v pričakovanju vprašanja ali pripombe. Ni pa izgledalo kot da bi stari mirovni sodnik poslušal, pač pa je bil zatopljen v najgloblje sanje. Noč je pričela padati na zemljo. Lahka megla je visela kot dim nad reko Seine, — Iti moramo noter, — je rekel gospod Planta nabitro, — in I videti, kako je zdravnik napredoval z avtopsijo. Počasi sta se približala hiši. Preiskovalni sodnik ju je pričakoval na stopnjieah. Izgledal je, kot da je zadovoljen z zadevo. — Hočem vam prepustiti celo stvar, — je rekel proti gospodu Planti, — kajti če hočem videti prokuratorja, moram iti takoj. Ko hte poslali ponj danes zjutraj, je bil odsoten. Gospod Planta se je priklonil. — Zelo bi mi bilo všeč, če bi zasledovali to zadevo do konca. .Zdravnik bo končal svoje delo v par minutah, pravi on in bo jutri zjutraj podal svoje poročilo. Računam na vaše sodelovanje, da se pritisne pečate, kjerkoli so potrebni in da se določi stražo za grad. Poslal bom arhitekta, da napravi natančen načrt hiše in virta. No, gospod, — je nadajeval preiskovalni sodnik ter se obrnil proti detektivu, — ali ste razkrili kaj novega? — Nsšel sem par važnih dejstev, a ne morem govoriti določno, dokler nisem videl vsega pri dnevni luči. Če mi dovolite, bom preložil svoje poročilo do jutri popoldne. Mislim pa, da lahko rečem, da je ta zadeva sicer komplicirana da ... M. Domini ga ni pustil končati. t — Jaz ne vidim v tej zadevi ničesar kompliciranega. Vse se mi J zdi zelo enostavno ... — Vendar, — je ugovarjal Lekok, — pa mislim... — Odkritosrčno obžalujem — je nadaljeval sodnik, — da se vas je s tako naglico pozvalo, ko ni bilo za to nobenega resnega povoda. Dokazi proti aretiranim ljudem so zelo prepričevalni. Planta in Lekok sta izmenjala dolg pogled, ki je pričal o veli- ' kem presenečenju obeh. i — Kaj. — je vzkliknil prvi, — vi ste razkrili kake nove znake? — Mislim, da več kot znake. — je odvrnil M. Domini. — Stari Berto, katerega sem zopet izprašal, postaja precej nemiren. Popolno-;ma jei zgubil svoj arogantni nastop. Posrečilo se mi je dovesti ga do tega, da si je večkrat nasprotoval v svojih iz lavah in končal je s priznanjem, da je videl morilce. — Morilce? — je vzklikni gospod Planta. -— On je videl morilce ? : — Videl je vsaj enega izmed njih. On sicer vstraja pri izjavi, da ga ni spoznal. Tukaj smo. Jetniške stene pa vzbujajo zdrav strah. Jutri, po noči, brez spanja, bo bolj zgovoren, če se ne motim. — In Gespin? — je vpraša lstari mož strastno.«— Ali ste zaslišali tudi njega? — O, kar se tiče njega, je vse jasno. — Torej je priznal? — je vprašal Lekok, ves presenečen. Sodnik se je obrnil proti detektivu, kot da mu ni všeč, da si je Lekok drznil staviti mu vprašanje. , — Gespin ni priznal, — je odgovoril. — Njegov slučaj pa ni raditega prav nič boljši. Naši raziskovalci so se vrnili. Niso še našli grofovega tiupla. kajti najbrž ga je voda odnesia navzdol. Našli pa so na koncu parka med rožami, drugo copato grofa. Pod mostom, sredi reke, pa so našli debel telovnik, ki še vedno r.osi znake krvi. — In ta telovnik je last Gespina? * — Natančno tako. Spoznali so ga vsi uslužbenci in Gespin sam se ni obotavljal izjaviti, da je njegova last. Tolpa §e ni vse ... Gospod Domini je prenehal, kot da hoče ujeti sapo, a v resnici, da še bolj vzbudi radovednost PJante. Ker nista soglašala v svojih teorijah, je sodnik domneval, da kaže Planta proti njemu neko bedasto opozicijo. Vsled tega ni bil prav nič žalosten, ko je imel priliko za majhen triumf. — To ni še vse. — je nadaljeval. — kajfi ta telovnik je imel pri de«nem žepu veliko luknjo in kos blaga je bil iztrgan iz njega. Ali veste, kaj je postale iz tega kosa blaga ? — Ah. — je mrmral Planta, — bilo je to blago, katero smo našli v roki grofice. — Prav imate, gospod. In kaj mislite sedaj o tem dokazu jetni-kove krivde, gospod? Planta je bil videti presenečen. Roki sta mu omahnili ob stran. :Kar se tiče gospoda Lekoka. ki je v navzočnosti sodnika zopet kazal manire branjevca, je bil tako presenečen, da se je skoro zadušil nad enim bonbonom. ,, ^^ŽB&3 — Sto hudičev! — je vzkliknil. — To pa je nekaj! Smejal se je zelo bodasto ter dostavil s pritajenim glasom, na-nenjenim le ušesom gospoda Plante: — Zelo premeteno, čeprav sva videla to vnaprej v svojih kalkulacijah. Grofica je držala kos blaga trdno v svoji roki. Vsled tega je bilo to blago namenoma potisnjeno v roko grofice od morilcev. Gospod Domini ni čul te opazke. Stisnil je gospodu Planti roko ter se dogovoril žnjim. da se bosta sestala naslednjega dne, v sodnijskem poslopju. Nato pa je odšel s svojim plsačem. Gespina in starega Berto so nekoliko prejo vklenjena odvedli orožniki v ječo v Corbeil. v (Dalje prihodnjič,) 82 Cortlandt St New York Porim knjig* No v Amerik«. Hitri računar «60 dtl |J9 Kemiki abeednik 35 Nemiko-angleiki tolma* .60 CMtHftl Igl*. Pravilo dostojnosti JŠO Bevček Andtejček M Slovensko-angleiki do« var, trdo v platno v o* Iw^iUfl, »a Združenih drUv .15 Blovensko-nemiki slorar j.u (Janežič Bartoi) 4.00 Kr4n^k6 ****** i Blovenakornemiki do- Zemljevid Evrope .80 vaitek I JO Vrtikm atenska mapa ZibiTMinsMdnfi Kropo 2.50 Zemljevidi: Now York, . . „ m, Kana., Colo., Moot, Amerikm in Amerik«- Pa^ Minn., Wia, Wyo„ ^ ~ 800 W Va AUA? * Knjigo so lahkomiselne " m ljudi spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov t zrakoplovu 2.00 MntitrmM Doli s orožjea aSQ . Zbrani epiai Jako* Bojski Glooovi, Aleftovee ▼ Pl*tn omamo .90 Kako sem oe jas hwi v nanje veseno 1.80 Prri del Ui ▼ kost vezano 1.70 Dragi dal 128 Sveta Ura, Tretji del 1.00 v platno mano 1.00 Ljubljanske sliks. t nanje veseno 2.00 Četrti in peti del UO v kost vezano 1.80 Opombo: HoroCflom jo priUttti denarno vrednost, bodtt v^ptovto^poiy Mfcosotel aH pottnOi smb. Ne odlašajte PREDNO SE ODLOČITE