gorenje
gorenje
informator bi
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 24.—Leto XVIII.—Titovo Velenje,11.5.1983
7. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV IN RTV MEHANIKOV OBČINE VELENJE
ZNANJE IN SPRETNOST
Strugarji, rezkarji, orodjarji, varilci, strojni ključavničarji in brusilci, ki se jim bodo prvič priduržili tudi RTV mehaniki in učenci Centra srednjih šol, se bodo zbrali v soboto, 14. maja 1983, na 7. proizvodnem delovnem tekmovanju. 108 delavcev in učencev iz velenjske občine bo tekmovalo pod pokroviteljstvom delovne organizacije ESO. Na tem, že tradicionalnem tekmovanju, ki je hkrati tudi izbirno za republiško tekmovanje, bodo kovinarji in 8 TV mehaniki pokazali svoje znanje in spretnosti
V	teoretičnem delu bodo poleg vprašanj s strokovnega področja, odgovarjali tudi na vprašanja iz samoupravljanja in varstva pri delu, ki ju mora dober delavec vsekakor poznati. V praktičnem delu pa bodo po načrtu izdelali izdelek, pri katerem bo komisija poleg njegove kvalitete ocenjevala tudi porabo časa in materiala. .Tudi letos bodo praktični del tekmovanja opravili v prostorih našega tozda Orodjarna, tozda Tehnološka oprema delovne organizacije E KO, v TEŠ v tozdu Vzdrževanje, v tozdu Veko sa Toplovodna oskrba, tozdu Strojni obrati delovne organizacije ESO in v tozdu GPS Servis in maloprodaja. Ti tozdi so tudi sopokrovitelji 7. proizvodnega delovnega tekmovanja, ki ga organizira občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elek-tro industrije.
V	soboto bomo tako dobili nove zmagovalce v desetih panogah, čeprav že sedaj vemo, da so vsi tekmovalci dobri delavci. Pogosto odločata tudi trema m kanec sreče, vendar trije morajo biti najboljši in tako komisija pač sešteva točke. V Gorenju bomo Prav gotovo držali pesti za naše sodelavce.
bla tekmovanje so prijavljeni iz Gorenja v KOVI-ffOSTRUGA RSTVU Branko Učakar, Branko Krajnc, oba iz tozda Orodjarna in Janko N o vi nič ter Andrej Oder iz tozda Vzdrževanje. Med KOV IN 0-SEZKALCI bodo tekmovali Peter Ažman, Dragan Stevanovič, Borut Čas, Martin Vaupotič, Franc Hribernik in Viktor Parfant iz tozdaOrodjarna.
V	KLJUČAVNIČARSTVU bodo tekmovali Silvo Plevnik, Roman Potočnik, Leopold Simončič, v ORODJARSTVU pa Adolf Pranhart, Branko Ribi-zel, Vlado Klinc, Silvo Denonik, Jože Štamulak, Drago Pečnik, Zdravko Vreš, vsi iz tozda Orodjarna.
V	VARJENJU bosta tekmovala Jože Pincolič in Dragan A nič, v BRUS/LSTVU pa Rajko Slamek in Ciril Lešnjak.
Za TEKMOVANJE RTV MEHANIKOV je prijavljenih devet tekmovalcev iz tozda Elektronika, Danilo Pančur, Milan Obšteter, Danilo Čas, Jože Vi-narnik, Martin Hrastnik, Branko Pečovnik, Milan Zavolovšek in Jože Urih ter štirje tekmovalci iz tozda Servis in maloprodaja, Srečko Ostruh, Zdenko Purnat, Emi! Jamnišek, Franci Perme.
TOZD PRALNA TEHNIKA
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo proizvedli v našem tozdu 72.506 pralnih strojev, od tega smo jih izvozili 47.022 ali 65 %. V primerjavi z lanskim obdobjem smo naredili 9125 komadov manj in tudi plana nismo uspeli realizirati, čeprav smo imeli dejanski operativni plan postavljen nižje glede na ustrezni del letnega plana.
Nekako ne moremo uskladiti preskrbe z repromaterialom in kadrovsko zasedbo. Vemo, da bi morali za izvedbo letnega plana v višini 360.000 pralnih strojev, usposobiti klasičen trak v montaži. Tega pa ne moremo narediti, ker nas je premalo. Na drugi strani pa vidimo, da nimamo dovolj dela.
Poprečno število delavcev v našem tozdu pada. Lansko leto nas je bilo več kot 700, letos nas je samo 687, kar vodi v zmanjšanje proizvodnje. Pri ugotavljanju vzrokov za pomanjkanje delovne sile smo videli, da večina išče zaposlitev bližje domačemu kraju, delavce moti dvoizmensko delo, neprimeren osebni dohodek glede na sorodne delovne organizacije, manjka pa tudi organiziranega otroškega varstva in premalo je dopolnilnega izobraževanja.
Uspelo pa nam je, da smo časovni fond bolje izrabili, saj smo izostanke zmanjšali z 26,11 % na 19,41 %. Predvsem gre to zmanjšanje na račun rednega letnega dopusta in bolniških izostankov. Vidimo, da smo stvari nekako uredili in smo v našem tozdu ostali tisti, ki nam to delo nekaj pomeni. V lanskem letu nas je zapustilo 125 delavcev. V našem tozdu pa je vendar tudi 50 delavcev, ki delajo v Gorenju deset in več let, kar tudi nekaj pove.
Še vedno je naš osnovni pokazatelj kvaliteta izdelka. Skonstruirali smo stroj z 800 obrati ožemanja, ki smo ga izdelovali pravzaprav samo za zelo zahteven tuji, zlasti nemški trg. Pri tem pa smo se srečevali s težavami, ki so pogosto tudi plod našega dela. Tako smo odkrivali napake tudi na drugih strojih, zlasti glasnost, nepritrjevanje elementov, nezanesljivo delovanje, odlepljanje napisnih plošč, pritrjevanje spodnjega pokrova, notranje lakiranje. Imeli smo več akcij za zmanjševanje stroškov servisnih posegov v garanciji. Preverili smo kakovost polizdelkov naših kooperantov, (Rudi Čajevec, Livarna Vuzenica, Sintetik, RIS). Verjetno bomo morali kdaj tudi kakšno pošiljko zavrniti, če ne bo ustrezala našim zahtevam. Pri tem pa se seveda pojavljajo druge težave, ustavi se proizvodnja. Preverili pa smo tudi naše delo. Točnost točkanja, notranje lakiranje, pritrjevanje elementov, kontrola in skladiščenje. Združili bomo del vhodne kontrole in skladišče s prevzemom.
Združeni v boljšem delu lahko pričakujemo dobre rezultate. Ni važen le posameznik, ampak smo vsi enako odgovorni za boljše delo in s tem tudi za rezultate.
Franc Kos
POMEMBNA SEJA DELAVSKEGA SVETA
V soboto, 7. maja 1983, je bila 11. redna seja delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO. Glavna tema seje je bila obravnava poročil o gospodarjenju v letu 1982 in o izvajanju sanacijskega programa Gorenje TGO.
Program sanacije, stališča in sklepe seje bomo objavili v naslednjem Informatorju.
Sobota, 30. aprila, je bila dela prost dan, vendar sojo mladinci v tozdu Pralna tehnika preživeli delovno.
Na ta dan so organizirali očiščevalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi manj mladi delavci tega tozda. Kljub skromni udeležbi so starejši sodelavci pokazali, da so pripravljeni pomagati svojim mladim tovarišem, ki so se odločili, da uredijo in očistijo svoj delovni prostor.
Kljub temu, da se je najprej prijavilo več "udarnikov", kot jih je kasneje prišlo, je akcija vendarle dosegla svoj namen.
Razmisliti je, da bi tozdu Pralna tehnika sledili tudi v drugih delovnih okoljih. Navsezadnje smo vsi delavci enako odgovorni za čisto in urejeno delovno okolje.
Osnovna organizacija ZSMS TOZD Pralna tehnika
TUDI PO TITU - TITO!
"Dnevi, ki so minili od poslednjega slovesa s Titom, so se nabrali v cela tri leta. Takrat smo rekli: Tudi po Titu— Tito!
Vsi ti dnevi preteklih let naj bi pokazali, kako pošteno vztrajno in dosledno uresničujemo to svojo majsko zaobljubo.
Pod Titovim vodstvom smo dozoreli, da lahko zdaj dosledno in smelo uresničujemo načela, ki smo jih pričeli uresničevati že, ko je on še živel."
V spomin na velikega sina naše zemlje, so mladinci v tozdu Promet ob obletnici njegove smrti pripravili krajšo žalno slovesnost in skupaj z ostalimi sodelavci hkrati v vseh sektorjih obmolknili v minuti tišine.
Osnovna organizacija ZSMS TOZD Promet
PROSLAVA V TOZDU ORODJARNA
Osnovna organizacija ZSMS tozda Orodjarna v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju je v počastitev dneva OF in Prvega maja pripravila proslavo. V delovnem okolju, med stružnicami in orodji in rezkalnimi stroji, so kratek recital izvedle Mihaela Krulej, Denis Rajšter in Irma Perše, ki je s Tončko Piskar pripravila izbor recitacij in besedil o delu in misli tovariša Tita in Edvarda Kardelja.
Proslava je, tako kot že mnoge druge, naletela med orodjarji na lep odmev. Naj dodamo še to, da sta Mihaela in Irma tehnični risarki, Tončka strojni tehnik in Denis orodjarka. Za vse pa je značilno, da rade nastopajo pred sodelavci. Na ta način so praznik dela proslavili lepo, hkrati pa so se spomnili dveh naših velikanov, ki sta začrtala našo pot socialističnega samoupravljanja.
NAGRAJENE INOVACIJE
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
V tozdu Elektronika Ptuj so na 7. redni seji delavskega sveta, 24. marca 1983 obravnavali 16 inventivnih predlogov in naslednje tudi potrdili:
47/80, Luknjač za izsekovanje rabljenih polirnih plošč, Franc Fistrovič, za drugo leto uporabe te tehnične izboljšave je avtor prejel posebno nadomestilo 14.719,50 dinarjev ter razliko posebnega nadomestila za prvo leto v višini 3.553,00 dinarjev
—	48/80, Zamenjava nosilne konzole palice za papir pri kopirnem aparatu s plastičnim nosilcem, avtor Jože Onuk je za tehnično izboljšavo prejel posebno nadomestilo za prvo leto uporabe 4.124,91 in za drugo leto uporabe 1.369,20 dinarjev
—	32/81, Zamenjava ščitnih cevi grelca 020 z cevmi 010, Konrad Lah, tretje leto uporabe tehnične izboljšave, posebno nadomestilo 18.509,03
—	44/81, Zamenjava uvoženega nosilca kabla z domačim, Anton Kostanjevec, za prvo leto uporabe tehnične izboljšave posebno nadomestilo 31.813,ti4 dinarjev
—	50/81, Nastavek iztočni, Vlado Žaler, enkratna nagrada
6.000.	00 dinarjev za koristen predlog
—	61/81, Priprava za izdelavo vodila trakov šifra 307234
—	62/81, Priprava za sestavo orodja aparata T275 in T300 " 63/81, Šablona za sestavo lovilcev papirja šifra 307246
—	64/81, Priprava za oblikovanje stranic razvijalnega korita šifra 307628
—	65/81, Priprava za ravnanje korita šifra 307628
—	66/81, Priprava — pripomoček za upogibanje razvijalnega korita, šifra 307628 na ročnem upogibnem stroju
—	67/81, Priprava za izdelavo ušesa za koš T 1600, šifra 308393
Avtor teh koristnih predlogov Franc Štuhec je prejel enkratno nagrado 12.000,00 (za vsak predlog 1.500,00 dinarjev)
" 159/82, Sprememba tehnološkega postopka pri izdelavi tečaja za vrata na pokrovu ohišja za RGB 101, Roman Kostanjevec, koristen predlog, enkratna nagrada
7.000.	00 dinarjev
" 42/81, Emajliranje spodnje posode za T 300 (prej pla-stificirana), Konrad Lah, predmetna inovacija, ki je okarakterizirana kot tehnična izboljšava
" 81/82, Opustitev žičnih mostičkov na kablu veznem odklonske enote na kontaktih V 4—5 in V 2—3, Stanko Topolovec in Zvonko Grobenski, predmetna inovacija okarakterizirana kot tehnična izboljšava
Gospodarska korist obravnavanih predlogov znaša skupaj 361.680,01 dinar, avtorjem pa je bil skupno izplačano 99.484,68 dinarjev.
tozd gostinska enota
Delavski svet tozda Gostinska enota je na svoji 15. redni SeJi, 22, marca 1983 obravnaval, sprejel in potrdil naslednji inventivni predlog:
~~ 56/82, Centralno ogrevanje — tehnološko ogrevanje, Jože Apšner in Zvone Napotnik, sta za tehnično izboljšavo prejela posebno nadomestilo 23.287,62 dinarjev (Jože Apšner 70 % in Zvone Napotnik 30 %).
Gospodarska korist inventivnega predloga je znašala 1.143.028,81 dinarjev
TOZD PRALNA TEHNIKA
Na svoji 16. redni seji, 12. aprila 1983, je delavski svet tozda Pralna tehnika obravnaval, sprejel in potrdil naslednja inventivna predloga:
—	12/80, Nosilec blokirne palice, Marjan Korotančnik in Martin Golob sta kot avtorja prejela za drugo leto uporabe te tehnične izboljšave posebno nadomestilo
131.504,60 dinarjev
—	8/81, Sprememba pritrjevanja cevke hidrostata in seta črpalke. Brane Sevčnikar, tretje leto uporabe, nadomestilo 30.904,24 dinarjev
Gospodarska korist za oba predloga znaša 1.523.748,72 dinarjev, avtorjem je bilo skupno izplačano 162.408,84 dinarjev.
TOZD PLASTIKA
Delavski svet tozda Plastika je na svoji 18. redni seji, 18. marca 1983 obravnaval in potrdil naslednji inventivni predlog:
—	56/82, Centralno ogrevanje — tehnološko ogrevanje za tehnično izboljšavo sta avtorja prejela posebno nadomestilo 72.482,74 dinarjev in sicer Jože Apšner 70 % in Zvone Napotnik 30 %.
Gospodarska korist predloga je 3.557.677,17 dinarjev.
TOZD GALVANA
Na 14. seji delavskega sveta tozda Galvana, ki je bila 20. aprila 1983, so obravnavali in potrdili naslednje inventivne predloge:
—	24/79, Izmetavanje kavlja ražnja, Ivan Logar in Štefan Vidonja, posebno nadomestilo za tretje leto uporabe 6.678,65 dinarjev
—	37/79, Sprememba vodila pekve. Stane Toporiš, posebno nadomestilo za drugo leto uporabe tehnične izboljšave 166.976,67 dinarjev
—	15/80, Konstrukcija nosilca elektrode, Ivan Bizjak in Karel Planko, za drugo leto uporabe tehnične izboljšave posebno nadomestilo 7.492,75 dinarjev in za tretje leto 12.749,36 dinarjev
—	33/81, Sistem za izpiranje z vodo, Iztok Vivod in Štefan Zorman, za drugo leto uporabe 82.809,82 dinarjev
—	34/81, Destilacijska naprava, Jendo Korber, Jože Pačnik, Iztok Vivod, posebno nadomestilo za tehnično izboljšavo 19.408,09 dinarjev
Gospodarska korist za obravnavane predloge znaša skupaj 3.097.629,46 dinarjev. Avtorjem pa je bilo skupno izplačano 296.115,24 dinarjev.
TOZD MGA NAZARJE
V tozdu MGA Nazarje so 22. aprila 1983 obravnavali in sprejeli ter potrdili izračun gospodarske koristi in nadomestila za tehnično izboljšavo:
—	10/81, Nova oblika pritrjevanja pokrova lučke na varilnem stroju, avtor Franc Fludernik je za drugo leto uporabe te tehnične izboljšave prejel 12.632,87 dinarjev.
Gospodarska korist je znašala 65.097,67 dinarjev.
27 POHOD
PO POTEH SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Letošnji sedemindvajseti Pohod po poteh partizanske Ljubljane je znova minil v znaku množične udeležbe. Posebej veličastna je bila podoba manifestativnega dela prireditve "Po poteh spominov in tovarištva", ko so številni udeleženci sklenili živ obroč okoli mesta Ljubljane.
Vseh prireditev tradicionalnega Pohoda seje letos udeležilo okrog sto tisoč ljudi. Večina udeležencev se je v soboto v zgodnjih jutranjih urah odpravila na štiri, pet, osem, enajst ali osemnajst kilometrov dolgo pot. To je na tisto pot spominov in tovarištva, koder je med vojno potekala bodeča žica in s katero je bila obdana naša prestolnica. Vendar tudi žica, kakršna je bila, ni zadržala vseh tistih znanih in neznanih junakov, ilegalcev, partizanov, borcev za svobodo, aktivistov OF, pionirjev, kurirjev, vseh, ki so bili tesno povezani z osvoboditvijo naše domovine.
VTIS IZ ROVINJA
Lep izlet je bil. Tako si zatrjujemo vsi udeleženci prvomajskega izleta v Rovinj, ko se srečujemo med delom.
227 se nas je na predpraznični petek vkrcalo na avtobuse. Že vzdušje na začetku poti je bilo prijetno. Vrstile so se šale, zaslišala se je pesem. Rovinj, prihajamo!
XXX
Tu smo. Gostoljubni delavci turističnega naselja Villas Ru-■ bin nas razmestijo po bungalovih. Malce težko se znajdemo, vsaj tisti, ki smo tu prvič. Večerja. Najbolj utrujeni odidejo k počitku, večino nas vabi ples.
XXX
Prvo jutro v naselju. Jože Angelo zbere krog oboževalcev trim teka in zdravega počutja. Kar precej jih je. Tudi člani folklorne skupine Koleda, 60 jih je z nami, se mu pridružijo.
Zdrav duh veje v prepotenih telesih ves dan. Na sporedu so tekmovanja v badmintonu, kegljanju in malem nogometu. Najbolj "turistični" se seveda nastavljajo sončnim žarkom še bolj zagrizeni se kopajo.
Spomin na vse tiste poti na vso herojstvo, je bil tudi sobotni pohod. Množice udeležencev, otrok, mladine, delavcev, vojakov, so prihajale v dolgih, nepreglednih kolonah pod Rožnikom, preko Golovca in Ljubljanskega barja, na Trg osvoboditve.
Obrazi, zadovoljni nad prehojeno potjo, obrazi, radostni. Na Trgu revolucije seje slavnost nadaljevala z zborovanjem, na katerem je bila slavnostna govornica predsednica mestne skupščine Tina Tomlje in s katerega so poslali pozdravno pismo predsedstvu Jugoslavije in predsedstvu CK ZKJ.
XXX
Prvomajske zajtrkovalce pozdravi druga številka Informatorja, ki jih obvešča, da bodo tudi praznični dan lahko preživeli sproščeno in zdravo. Na sporedu so tekme v odbojki in mini golfu.
Prvomajsko popoldne so nekateri od nas preživeli zares delovno in uspešno. Na domači fešti na Punta Korenti so fantje zmagali v plezanju na naoljen drog, za nagrado pa so dobili pršut.
Dekleta so tekmovala v teku v vrečah. Povsem razumljivo je, da so zmagala. Prestrašeni domačini so tekmo ",met kamna z ramena" raje izpustili.
Zadnji dan. Škoda! Sonce je zopet v svojem elementu. Zato pa je morje preveč nemirno, da bi se podali na izlet z ladjo. Se tekmovanje v metu pikada in, adijo Rovinj. Pridemo čez leto!
Janez Pušnik
Nove knjige
V	zbirki Knjižnica sindikati založbe Delavska enotnost bodo izšle tri nove brošure:
—	št. 58; Peter Toš: Samoupravna delavska kontrola, ponatis izpopolnjenega teksta pred leti razprodane brošure, cena 180 dinarjev.
—	št. 59; Pavle Gmeiner s sodelavci: Kriteriji prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, v kateri je obravnavan razvoj kriterijev prestrukturiranja, posamezni kriteriji (dohodkovni, izvozni, razvojno—tehnološki itd.), rezultati ankete investicijskih programov ter kriteriji za prestrukturiranje v Dogovoru o temeljih družbenega plana SRS za petletno obdobje in navodila za njihovo uporabo. V brošuri so obdelani tudi problemi praktične uporabe, koncepcijske osnove kriterijev ter nadaljnji razvoj. Cena brošure je 220 dinarjev.
—	št. 60; Miro Poč s sodelavci: Neuvrščeni in neuvrščenost 1961 — 1983, ki celovito zajema gibanje neuvrščenosti od njegovega začetka, vsebuje najpomembnejše podatke o vseh neuvrščenih državah, glosar pojmov in kratic ter kronološki pregled vseh pomembnejših sestankov neuvrščenih, najpomembnejše dokumente dosedanjih srečanj na vrhu, govore predsednika Tita na konferencah ter študijo Edvarda Kardelja Zgodovinske korenine neuvrščenosti. Brušura vsebuje tudi več kot 100 zemljevidov in slik. Cena je 360 dinarjev.
V	zbirki Aktualne teme, ki vsebuje vse do sedaj izdane dokumente komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, sta pred izidom dve brošuri:
—	št. 15: Strategija dolgoročnega razvoja energetike Jugoslavije, cena 70 dinarjev
—	št. 16: Položaj in razvoj drobnega gospodarstva, cena 30 dinarjev
ŠAHOVSKE NOVICE
REPUBLIŠKO EKIPNO PRVENSTVO
V	dvorani Kazina na Bledu je bilo v soboto in nedeljo, 7. in 8. maja 1983, odigrano republiško sindikalno ekipno prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo več kot štirideset
ekip slovenskih delovnih organizacij. Iz velenjske občine so se prvenstva udeležile ekipe Gorenja, REK in Vegrada.
V	zelo močni konkurenci, saj je sodelovalo več mojstrov, mednarodnih mojstrov ter več kot 40 mojstrskih kandidatov, je zasluženo zmagala ekipa Združene Ljubljanske banke Ljubljana s 33,5 točke. Drugo mesto je osvojila Železarna Jesenice z 28,5 točke, sledijo Železniško gospodarstvo Ljubljana 28, Iskra Kranj, 27,5, Fronta Ljubljana 27, Papirnica Količevo 26, Impol Slovenska Bistrica 24,5, SPIZ Ljubljana in Veriga Lesce 24, D PO Zagorje 23,5, Gorenje Velenje, REK Velenje, Stol Kamnik, Certus Maribor in Tomos Koper 23 točk itd. Ekipa Vegrada je v oslabljeni
postavi z 21,5 točke osvojila zelo solidno 20. mesto. Ekipi Gorenja in REK sta izkoristili srečanje na Bledu še za prijateljski dvoboj, ki ga je prepričljivo dobila ekipa Gorenja z 19 : 13.
Za Gorenje so igrali Kristan, Goršek, Špeh in Kovač, v ekipi REK pa so nastopili Cvar, Brešar, Matko in Vedenik.
Ekipa Vegrada je tokrat nastopila zelo oslabljena, saj je igrala brez svojih dveh najboljših igralcev, Bukviča in Zoreta.
PREHODNI POKAL
Na petem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal velenjskega šahovskega kluba je nastopilo 16 igralcev. Zmagal je Boris Brešar s 13 točkami, sledi Goršek 12,5, Matko 11,5 itd. V skupni uvrstitvi še naprej vodi Goršek pred Matkom, Brešarjem in Kristanom.
PRVENSTVO INVALIDOV
Šahovsko društvo iz Titovega Velenje je v soboto, 7. maja 1983 organiziralo prvenstvo invalidov v šahu. V finalu je nastopilo 9 igralcev, med njimi tudi dva igralca iz Gorenja. Vrstni red je bil naslednji: 1. Sefket Čeličkovič 6,5 točke, 2. Ismet Alič 6, 3. Živko Hrovat 6, 4. Dorde Vejnovič, 5. Vinko Hudej (Gorenje), 6. Roman Mir, 7. Alojz Plevnik (Gorenje), 8. Ibrahim Avdičevič, 9. Tevfik Šehič.
Razstava fotografij
FOTOKLUB VELENJE
Foto klub Velenje organizira občinsko razstavo fotografij, ki bo od 10. do 30. junija v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju.
Pogoji za sodelovanje:
—	sodelujejo lahko vsi občani Velenja
—	število fotografij je neomejeno
—	tema je svobodna
—	fotografije so lahko črno—bele ali barvne
—	format naj ne bi bil manjši od 24x30 centimetrov
Fotografije pošljite na naslov Foto klub Velenje, p. p. 73, 63320 Titovo Velenje. Na hrbtni strani fotografije napišite naslov fotografije , ime in priimek avtorja. Zadnji rok za sprejem fotografij je 25. maj 1983. Fotografije bomo vrnili do 1. avgusta 1983.
Žirija bo trem najuspešnejšim avtorjem podelila diplome in praktične nagrade.
Planine vabijo
Planinska sekcija vabi na izlet na Peco (2126 m). V nedeljo, 22. maja 1983, bo odhod z avtobusom ob 6. uri izpred Rdeče dvorane. Izhodišče bo v Črni oziroma v dolini Tople.
Potrebujete primerno planinsko opremo, biti morate dobro telesno pripravljeni, saj je za vzpon predvidenih štiri in pol ure hoje.
Podroben opis poti in program izleta boste prejeli ob prijavi pri blagajničarki planinske sekcije Gorenje, Milice Lesjakov! v izvozu.
Odbor planinske sekcije
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VABI
FOTOKRONIK A
Petek, 13. maj, ob 19.30, razstavni prostor v knjižnici v Titovem Velenju, otvoritev razstave olj, akad. slikarja Tomaža Perka iz Cerknice
Petek, 20. maj, ob 20.30, dom kulture v Titovem Velenju letni koncert Mešanega pevskega zbora GORENJE. Dirigent: Ciril Vertačnik.
POSKUSNA PROIZVODNJA TOPLOTNIH ČRPALK
V tozdu Hladilna tehnika so pred nedavnim uredil montažno linijo za proizvodnjo toplotnih črpalk. Kot je povedal mojster Marjan Sivec, danes dela v poskusni proizvodnji šest delavcev, njihov dnevni plan pa so tri toplotne črpalke.
Petek, 27. maj, ob 19.30, dom kulture v Titovem Velenju REVIJA PEVSKIH ZBOROV občine Velenje
OBVESTILO
Obveščamo vse delavce, da bo vpis za odpadna drva, 3. in 6. junija 1983 od 11. ure dalje v obratni pisarni tozda Embalažnica.
Pri vpisu je obvezna tovarniška izkaznica.
Trenutni cenik prevoza:
do 4 kilometre (pol ure) 415 dinarjev
od 4 do 15 kilometrov (1 uro) 830 dinarjev
od 15 do 25 kilometrov (1,50 ure) 1.245 dinarjev
Od 25 kilometrov dalje se računa tekoči kilometer
v obe smeri po 25 dinarjev.
Toplotna črpalka je namenjena gospodarnejšemu segrevanju vode. V primerjavi z električnim bojlerjem potroši trikrat manj električne energije. Ventilator vleče topel zrak iz okolice preko uparjalnika, ki odvzema zraku toploto in s pomočjo kompresorja in kondenzatorja v bojlerju ogreva vodo.
Izobraževalni center Gorenje TGO in Klub štipendistov, vabita dijake in študente ekonomske, upravne in pravne usmeritve vseh smeri in stopenj na DELNI ZBOR ŠTIPENDISTOV, ki bo v soboto, 21. maja 1983 ob 9. uri v banketni sobi TOZD Gostinska enota.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane ,Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.