V Podnartu za samoprispevek
— V nedeljo, 20. aprila, je bil v krajevni skupnosti Podnart referendum za petletno podaljšanje krajevnega samoprispevka. Krajani so glasovali na sedmih voliščih in na vseh so v visokem odstotku odločili za samoprispevek. Na Cešnjici, odkoder je posnetek, so vsi volilni upravičenci glasovali že do 7. ure in 45 minut ter se z izjemo enega vsi odločili za samoprispevek in s terrvza nadaljnji napredek kraja. — Foto: F. Perdan
leto XXXIII. Številka 31
jtOTJtelji: občinska konferenca SZDL •o**, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i Tini - Izdaja Časopisno podjetje talnaj - Glavni urednik Igor Slavec Otjsvorai   urednik   Andrej Zalar
GLASILO SOCI
Kranj, torek, 22. 4. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Pot ljubezni
«•
s*
mt-icw h*
s
dk
tu*
lah, tet
S* **.
p* "p
Ii velike rdeče rože, ki ao jo »»uvijali mladi Vojvodinci, t H. marca šla na pot letoš-ajitafeta mladosti. Od tedaj t prepotovala že tisoče kilo-Ktrov po Vojvodini, Srbiji, likedoniji in Črni gori. faoJiaio jo pionirji, mla-(bei, delovni ljudje in občani liikrenimi obljubami tovarili Tita, da bomo Se naprej sodili po njegovi poti, da tma uresničevali njegove Hfctde, predvsem pa jo po-mi •premija vroča želja, da »tovariš Tito ozdravel.
Praznično vzdušje je čutiti di na Gorenjskem. Povsod pripravljajo svečane spreje-a, Ubirajo najbolj vzorne ajiake in mladince, ki bodo Itafetno palico, krasijo
Niica sprejemov in poti,
"itterih bo potovala.
(•majska  bo  štafeto mla-
m, ki prihaja v nafto repub-jatri, pozdravila v petek,
"urila, ko se bo zjutraj ob **aih is P od brda pripeljala v kkjajsko    Bistrico. Jeseni-
čani jo bodo dobili ob 8.30 na Poljanah, Radovljičani ob 9.45 v Vrbi, Triičani ob 10.25 v P od ta boru, Kranjčani ob 11.05 na Golniku in Škofjelo-čani ob 11.50 v£abnici.
Letošnja zvezna štafeta mladosti se bo na Gorenjskem zadržala komaj pet ur in pol. Kljub skopo odmerjenemu času bo obiskala številne vasi, mesta in delovne organizacije, v vsaki občini pa ji pripravljajo tudi osrednje sprejeme z bogatim kulturnim programom. Na Jesenicah pred gimnazijo, v Radovljici, v Tržiču pred paviljonom NOB, v Kranju na Trgu revolucije in v Škofji Loki pri Gorenjski predilnici na Trati. Na teh slovesnostih se bodo zvezni Sta. feti  pridružile  tudi lokalne.
Zaželimo Štafeti srečno not. Naj povsod pomeni njen prihod praznik in v srcu vsakega pionirja, mladinca, delovnega človeka in občana naj zavpije iskrena želja: ozdravi, tovariš Tito! H.Jelovčan
Gorenjske zime bodo donosnejše
Samoprispevek Se do konca leta
W letošnjega leta se izteče združevanje sred-typo družbenem dogovoru za gradnjo družbeni objektov v krajevnih skupnostih, ki je bil za % petih let sprejet v kranjski občini. Delovne 'ionizacije so iz dohodka združevale l odsto-% občani pa iz osebnega dohodka prav tako 1
odstotek
j tali - Doslej je bilo na ta "•a »ranih skoraj 180 milijonov din, ki so bili porabljeni za i *rtiK> osnovnih Sol, dveh vrtcev. **WMtivne objekte, drsaliAče, /a W» v krajevnih skupnostih po Nmem programu in komunalne ■Mg, Samo v lanskem letu je *'<vi dokončanje osnovne Sole na **mj porabljenih 55,6 milijona * V>Ja pa bo gotova prihodnji V Poleg opreme za sole in vrtce **»i namenili denar tudi za več-Vako halo  v   Savskem logu.
m graditi osrednje strelišče, v |tyvnih skupnostih  pa  so  se na-V'ila dela pri rekreativnih ob-H adaptaciji kulturnih domov •jteo. Prav o tem bo na podlagi ■Vila koordinacijskega odbora za PMnjo družbenih   objektov razsajala tudi  skupščina občinske |W*ti na  svoji   prihodnji seji. Ivrpa « po družbenem dogovoru
Še nekaj I prostih mest
1 "i avtobusih, ki bodo peljali Pttajke v koncentracijska tabo-Ra Dachau in Mauthausen, je lakaj prostih mest. Odhod za Pehn bo 20. aprila, za Maut-ffa» pa t. maja, oba izleta sta ttHisevna. Cena izleta je 2.590 f fathaosen in 3.350 dinarjev rhekta. Prijavite se lahko pri agencija h Alpetoura.
sredstva iz osebnega dohodka prenehajo zbirati s 30. junijem letos, medtem ko se iz dohodka delovnih organizacij zbirajo Se do konca leta, je Koordinacijski odbor sklenil predlagati podpisnikom družbenega dogovora podaljšanje zbiranja prispevka Se do konca tega leta. V šestih mesecih do izteka samoprispevka v letošnjem letu bi se namreč lahko zbralo 13 milijonov din, s čemer bi lahko med drugim tudi nadomestili manjkajoča sredstva, ki se zaradi stabilizacijskih ukrepov ne zbirajo več pri skupnosti otroškega varstva; razen tega pa bi zbrana sredstva iz osebnega dohodka lahko namenili tudi za kritje podražitev gradnje objektov, za povečanje kapacitet v objektih za družbeno varstvo otrok, posebno še za varstvo lažje prizadetih predšolskih otrok in pa za dokončanje gradnje posameznih objektov v krajevnih skupnostih.
Predlog koordinacijskega odbora za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih za podaljšanje samoprispevka iz osebnega dohodka do konca tega leta, je kranjski izvršni svet že podprl in tudi družbenopolitične organizacije; predlog o polletnem podaljšani u bodo obravnavali tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela fn ni dvoma, da ne bi v večini organizacij delovni ljudje z razumevanjem podprli predlog za nadaljnje izboljševanje družbenega standarda predvsem predšolskih otrok in tudi za ostale objekte v krajevnih skupnostih, ki sicer brez skupno .ranih sredstev ne bi mogli zrasti.
M.
Zahteven petletni zalogaj
Zgraditev toliko novih žičnic, da bodo lahko prepeljale na uro nad 40.000 smučarjev, ureditev potrebnih prog in postavitev drugih objektov, za katere bi morala Gorenjska v prihodnjih petih letih zagotoviti 678,5 milijona dinarjev, bo brez širše družbene pomoči prezahteven zalogaj, saj se turistično in žičničarsko gospodarstvo ne more pohvaliti s preveč dobrimi poslovnimi rezultati
Kranj — Analiza o zimskem turizmu na Gorenjskem, zasnovana na podatkih najbolj »zimskih« mesecev januarja, februarja in marca v zad-niih desetih letih, ki jo ie za medobčinsko Gospodarsko zbornico za Gorenjsko pripravila Francka Ba-Skovč, je ob ugotavljanju sedanjih razmer v 'gorenjskem zimskem turizmu uprta predvsem v prihodnje srednjeročno obdobje. Gradivo nam pove, da Gorenjska lahko pozimi ponudi prenočitvene zmogljivosti 8675 ljudem, da so gorenjske žičnice to zimo prepeljale nad 10 milijonov smučarjev, kar je nad tričetrtine vseh prevozov na slovenskih žičnicah, da beležimo pozimi okrog pol milijona prenočitev in ustvarimo tretjino slovenskega turističnega prometa (ob upoštevanju letne sezone se naš delež zniža na četrtino), da so hoteli pozimi bolje izkoriščeni in 8e vedno premalo druge oblike bivalne ponudbe (delež zasebnih sob in penzionov upada) in da je bila v preteklosti kljub nekaterim neugodnim zimam uspešnost celotnega gorenjskega turizma v veliki meri odvisna prav od zime. To kaže, da je zimski turizem za Gorenjsko pomemben in da je pravilna družbenopolitična in gospodarska opredelitev dati zimskemu turizmu prednostni značaj.
Dosedanje dosežke gorenjskega zimskega turizma zato ne kaže podcenjevati ali jih celo negativno ocenjevati, če vemo, kakšen je položaj panoge nasploh pri nas in kakšne tegobe prenašajo na primer naši žičničarji, ki so v soseščini vse-
stransko privilegirana dejavnost. Naši žičničarji in z njimi celotni zimski turizem se odvija v neugodnih pogojih, veliko nižje kot drugje, kjer je še tri tisoč metrov visoko dovolj travnatih površin, pn nas pa ovirajo plazovi in prepadi, skale in slabše zime, ki najprej pokažejo zobe v nižini. Zato moramo pri nas potrošiti za ureditev visokega smučišča neprimerno več, vendar kljub temu to ne sme biti razlog za obup in odpoved napredka zimskega turizma. Le bolje in učinkoviteje se moramo organizirati, graditi, združevati misli, rešitve, delo in denar ter upoštevati navidezno nepomembne, vendar za turistično druščino odločilne zadeve.
Gorenjci imamo dobrih 41 kilometrov žičnic, 103 kilometre smučarskih prog, žičnice pa lahko prepeljejo naenkrat 41.000 ljudi na uro. Na naših smučiščih pa lahko smuča naenkrat le 12.000 smučarjev. Tu tiči skrivnost prenatrpanih smučišč, vrst in negodovanja ter konec koncev tudi množične smuča rije prek meje. Smučarski množičnosti prav tako ne sledijo gostinske in prenočitvene zmogljivosti.
Do leta 1985 nameravamo takšnemu stanju narediti konec. Načrtujemo enkratno povečavo prevoznih zmogljivosti žičnic, temu primerno povečavo prog in gradnjo spremlja -jočih objektov ob žičnicah. 678,5 milijona bomo potrebovali zato, vlaganja v gostinske in druge objekte, kjer tudi šepamo, pa niso upoštevana. Težko bo sama Gorenjska uresničila plan in družbena skup-
nost v širšem obsegu bo morala pomagati, saj je gorenjska smučarija vodilna v Sloveniji. Združeno delo, obremenjeno s poslovnimi težavami, bo težko primaknilo soudeležbo 40,7 milijona lastnih sredstev, pa tudi banka denarja nima na pretek. Marsikaj bo torej treba tudi spremeniti v splošnem družbenem položaju turizma in žičničarstva.
J. Košnjek
Sporočilo zdravniškega konzilija
LJUBLJANA - Splošno I zdravstveno stanje predsednika I republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je še naprej zelo resno, sporoča iz ljubljanskega Kliničnega centra svet zdravnikov, ki se že 14 tednov bori za zdravje našega predsednika. Kljub potrebnim ukrepom krvavitev v želodcu in črevesju ne preneha. Okvara jeter, ki jo spremlja zlatenica, se krepj. Pljučnica še traja, prav tako pa je še vedno visoka temperatura. Zdravniški konzilij nadaljuje z intenzivnim zdravljenjem.
Pozdravi jeloviški štafeti
RADOVLJICA - Letos prihaja štafeta mladosti v radovljiško občino 25. aprila z železnico s primorske strani v Bohinjsko Bistrico. Obenem s pripravami za zvezno štafeto se radovljiška mladina pri« pravlja tudi na prevzem tradicionalne jeloviške občinske štafete, ki se bo 25. aprila pred begunjskim Elanom pridružila zvezni štafeti.
Jelo viško občinsko štafeto organizirajo letos že četrtič, izdelali pa so jo v Iskri v Lip-nici, kjer bo tudi krenila 22. aprila na svojo pot. Mladi jo bodo ponesli preko Krope, na Vodiško planino, na Kup-ljenik, v Staro Fužino, na Ko-privnik, v Gorje, na Bled, v Lesce, na Črnivec, Posavec in v Kropo ter Kamno gorico in na Lancovo. D. S.
Za soncem sneg — Nedeljski sneg je po toliko dneh lepega sončnega vremena pošteno presenetil: treba je bilo spet obuti že pospravljene škornje in v marsikateri peči je ogenj zaradi hladu bolj veselo zagorel. Sadjarji so s skrbjo pregledovali sadovnjake in otresali s ponekod že razcvetelega drevja moker sneg. — Foto: F. Perdan
NASLOV
r
Zlata plaketa Titu
Ob 17. aprilu, dnevu L/ud ske tehnike Jugoslavije, je bila v Beogradu slovesna seja konference te družbene organizacije. Ljudska tehnika Jugoslavije je v letih svojega obstoja prerasla v eno najbolj množičnih družbenih organizacij, saj ima v svojih vrstah več kot milijon in 600.000 članov. V dokaz hvaležnosti in priznanja so tovarišu Titu podelili prvo z lato plaketo z listino 17. april — dan Ljudske tehnike Jugo sla vije.
Obletnica narodne vlade Črne gore
17. aprila, pred tremi desetletji in pol je črnogorski narod prvič v svoji nemirni zgodovini, po stoletjih boja za svobodo, ustanovil narodno vlado. Njen prvi predsednik je bil BlaŽo Jovano-vič. Ob obletnici je bila v Beogradu slavnostna seja izvršnega sveta skupščine Crne gore, na seji pa so poudarili pomen te obletnice za črnogorski narod.
Niški tobak v pet držav
Temeljna organizacija združenega dela za proizvodnjo in predelavo tobaka Nišava. ki posluje v okviru sestavljene organizacije združenega dela Jugoduvan, je v prvem četrtletju letošnjega leta izvozila v Združene države Amerike 180 ton tobačnih listov v vrednosti 600.000 dolarjev. V Nišavi načrtujejo, da bodo letos v ZDA. v Švico, v ZR Nemčijo, V Sovjetsko zvezo in v Češkoslovaško izvozili 750 ton tobaka.
Most Krk — kopno
Delavci G P Mostogradnje i Hidroelektrarne pospeše-o gradijo več kot 1300 metrov dolgi most, ki bo otok Krk preko otočka sv. Marka povezal s kopnim. Ko so začeli most graditi, so izračunali, da bo krajši, v resnici pa bo daljši za 130 metrov. Predvidevajo, da ga bodo v letošnji turistični sezoni že vključili v promet in bo tako most poleg turističnega prometa prinesel Krku tudi težko pričakovani gospodarski razvoj.
r
Malo zaposlenih pri zasebnikih
Statistiki ugotavljajo, da se je slovenski zasebni sektor umaknil skoraj povsod, razen redkih izjem: v kmetijstvu, v obrti in v gostinstvu. Ko sodijo po številu delavcev, ki so bili zaposleni v Sloveniji pri zasebnikih, so bila po vojni tri obdobja, ko so omejevali takšno zaposlovanje v tolikšni meri, da je celo nazadovalo. Takšno najmočnejše obdobje je bilo leta 1959 do 1964. Zdaj se vse to močno odraža, kljub družbenim prizadevanjem, da bi povsod spodbudili zasebno obrt.
Zmagovalci Jeseničani
Minulo soboto so se v Ljubljani pomerili v poznavanju tem iz novega mednarodnega reda, neuvrščenosti, osvobodilnega gibanja na jugu Afrike in o temeljih OZN mladi, ki so bili najboljši na šolskih, občinskih in regijskih tekmovanjih. Vsi so pokazali veliko znanja, med osnovnošolci pa so bili najboljši mladi iz Maribora, med srednješolci pa ('enter srednjih šol Jesenice.
NAMESTNIK SOVJETSKEGA MINISTRA V KRANJU - V okviru sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze je bilo včeraj, 21. aprila popoldne v kranjskem domu Jugoslovanske ljudske armade predavanje namestnika sovjetskega ministra za finance dr. Stjepana Sitarjana. Predstavnik Sovjetske zveze je govoril o gospodarski aktivnosti Sovjetske zveze, (jk) -Foto: F. Perdan
JESENICE
Danes, 22. aprila, bo ob 10. uri seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo pregledali poročilo o uresničevanju politike cen proizvodov in storitev v pristojnosti občin lani pa naloge in obveznosti, ki izhajajo iz družbenega dogovora o ukrepih za uresničevanje politike cen v naSi republiki letos, ter poročilo o kršitvi zvezne resolucije glede letošnje politike družbenega plana. Med drugim bodo tudi obravnavali predlog za povišanje cen vode, razpravljali o mreži osnovnih Šol v občini Jesenice in kadrovanju v škofjeloško šolo za poslovodne kadre ter pregledali poročilo o lanskoletnem delu jeseniške postaje milice.
Danes, 22. aprila, bo ob 16. uri volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah, med katero bodo razpravljali o predlogu za spremembo in dopolnitev poslovnika o notranji organizaciji in načinu delovanja občinskega sveta ter poročilih predsednika m sekretarja sveta pa nadzornega odbora. Po sprejemu sklepa o i2™"^1 novih delegatov sveta in nadzornega odbora bodo izvolili tudi predsedstvo in organe sveta. ^)
KRANJ
Komite občinske konference ZKS Kranj je sklenil, da bo v četrtek, 24. aprila, ob 16. uri programskovolilna konferenca Zveze komunistov kranjske občine. Na konferenci bodo ocenili družbenopolitične razmere v kranjski občini in obravnavali lansko delo občinske organizacije ter sprejeli letošnji delovni program. Na četrtkovi konferenci bodo izvolili predsednika občinske konference, sekretarja in izvršne sekretarje, nove člane komiteja, predsednike statutarne in nadzorne komisije ter tovariškega razsodišča. Imenovali bodo tudi štiri stalne komisije kon ference. -J*
RADOVLJICA
mm"™~"---'— ZKS
V torek, 22. aprila, bo redna seja oj*?1^* Jj^aSrkonfe-Radovljica, na kateri bodo razpravljali o sklepih z»aiJJani in potrdili renče, obravnavali in ocenili gospodarjenje v obćini dvorani zaključni račun za lansko leto. Seja bo ob 16. uri v veliKi sej skupščine občine Radovljica. D. S.
Klubi mednarodne solidarnosti
Radovljica — Lani jeseni so tudi v radovljiški občini uspeli ustanoviti občinski center klubov OZN, ki združuje zdaj sedem klubov, aktivno pa dela šest klubov. Trije so na osnovnih šolah na Bledu, v Radovljici in na Lipnici, en klub dela še na Šolskem centru, imajo ga v delovni organizaciji Zito-TOZD Triglav Lesce ter v krajevni skupnosti Radovljica. Skupaj v klubih dela več
Enotno delovanje borcev
Jesenice - Letne skupščine krajevnega odbora Zveze združenj borcev NOV Javornik-Koroška Bela, ki je bila pred nedavnim, so se člani udeležili v velikem številu. Zbranim je podpredsednik odbora Karel Pureber opisal zaostreni mednarodni politični položaj. Ob tem je opozoril na budnost in aktivnost članov borčevske organizacije pri krepitvi obrambnih priprav, družbene samozaščite in varnosti. Prav tako je poudaril potrebo po vključevanju vseh borcev v ustalitvena prizadevanja v našem gospodarstvu.
Med pregledom aktivnosti borcev te krajevne skupnosti v preteklem mandatnem obdobju so ugotovili, da je delo v glavnem potekalo prek komisij pri krajevnem odboru. Komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za zdravstveno in socialno varstvo borcev ter za proslave, so izvedle številne akcije. Borci so se tudi udeležili vseh proslav, pohodov, srečanj in drugih manifestacij v občini ter izven nje.
Po objektivni in plodni razpravi na poročila, so vsi prisotni dali polno podporo prihodnjim nalogam borčevske organizacije v krajevni skupnosti. Izpostavili so zlasti obveze na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pregledali pa so tudi dolžnosti na drugih področjih.
Ob koncu srečanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. V njem so izrazili najboljše želje za njegovo ozdravitev. ,J. Rabič
kot 120 mladih, delo pa vodijo mentorji.
V klubih se mladi redno seznanjajo z družbenopolitičnimi in gospodarskimi dogajanji doma in v svetu. Vendar imajo težave s pomanjkanjem denarja in tudi mentorjev, radi pa bi pritegnili še več mladih in jih navdušili za delo v klubih. Do zdaj so organizirali predavanja, pogovore ter tako poskrbeli, da so mladi izmenjali izkušnje o delu in se pogovorili o problemih ter o nadaljnji učinkovitosti. Ustanovili so tri komisije, ki pa se še srečujejo z nekaterimi težavami.
Letos so pripravili občinsko tekmovanje za klube OZN na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici ter regionalno tekmovanje za klube Gorenjskem obenem s proslavo mladinske solidarnosti. Vse leto pa člani klubov skrbijo za številne akcije solidarnosti po vseh osnovnih  in  srednjih  šolah občine.
D. S.
Pobratenje Palica in Bleda
BLED - V krajevni skupnosti Bled so se domenili, da Bled in Palic na vete ta tesne prijateljske stike in tudi podpišeta listino o pobratenju. Pobudo za pobratenje so dali delovni ljudje in občani Bleda, ki te poslovno sodelujejo s Paličem, ki je oskrbovalni center precejšnjega dela Slovenije s prehrambenimi artikli. Krajevna skupnost Palic je seznanjena s problemom blejskega jezera, saj so tudi sami sanirali Palic ko jezero, zato bo izmenjava medsebojnih izkušenj tudi na tem področju dobrodošla.
Obenem navezuje prijateljske stike z Doberdobom na italijanski strani tudi krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOB Bled, saj so se številni borci borih v gorenjskih enotah. Zato se bo krajevna skupnost Bled vključila v sodelovanje med tema dvema organizacijama.
D. S.
Namenska sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij v KS
Da se delež za mlade le ne bi »odselil«
KRANJ - Ko beseda nanese na mlade v krajevni skupnosti, je pogosto slišati pikre na njihovo dejavnost. Krajevni funkcionarji radi poudarjajo, da mlade zanimajo le gostinski lokali in razbijaška glasba, če pa se dela že lotijo, so zaletavi in nenačrtni. Veliko da govoričijo in malo naredijo. Takšne ocene dela mladih niso tako redke v krajevnih skupnostih, kažejo pa na to, da bo morala mlada generacija v teh samoupravnih sredinah šele izboriti mesto, ki jim ga je zaupala družba.
Ob vsem tem se ne sprašujemo, ali imajo mladi zagotovljene osnovne pogoje za svojo dejavnost? So jim na razpolago ustrezni prostori? Kako je z denarjem? Se njim namenjen dinar ustavi kje drugje in vnovči bolj koristno?
Analiza, ki jo je izvedla občinska konferenca ZSMS Kranj v lanskem letu, je pokazala, da večina osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih životari ob skorajda prazni blagajni. V poprečju imajo — sodeč po rezultatih ankete — na razpolago za svojo dejavnost le 1000 do 2000 dinarjev. Tako skromna sredstva ne zadoščajo za uresničevanje njihovih programov in še tako velika volja in zagon mladih ob takšni denarni stiski splahnita. Mladinci so zato prisiljeni poiskati še druge vire financiranja, pri tem pa največ velja iznajdljivost, ki je na srečo vrlina prav mladih.
Sodelovanje med mladinsko organizacijo in frontno Socialistično zvezo se v krajevni skupnosti ne tako redko omeji le na povsem tehnično-orga-nizacijske zadeve. V takšnih primerih se mladi v osnovnih organizacijah pojavljajo kot »delovna sila« SZDL — razna-šajo vabila, pobirajo članarino, krasijo volišča ipd. — za kar si pri tej družbenopolit-tični    organizaciji prislužijo
marsikateri dinar. Pomemben denarni vir predstavlja še članarina vseh organiziranih mladincev. Nadaljnji delež v proračunu mladinske organizacije sestavljajo nagrade družbenih organizacij in dru-"štev. Bolj iznajdljivi in požrtvovalni rešujejo denarne stiske še s čiščenjem blokov, a prirejanjem plesov in drugih donosnih kulturno-zabavnih prireditev.
Mladi so torej dobivali denar za svojo dejavnost po uveljavljenem sistemu »daj -dam«, ki pa ni vedno zagotavljal tudi »eksistenčnega minimuma« — obstoja in aktivnosti mladinske organizacije. Vedno bolj so zato stopale v ospredje zahteve po sistemskih rešitvah. Pobude organizirane fronte mladih so lani jeseni njeni delegati posredovali v družbenopolitični zbor občinske skupščine in skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki so zastopale podobno stališče, sprejeli sklep o izločanju namenskih sredstev iz občinskega proračuna za delo subjektivnih sil v krajevni skupnosti.
Letos so krajevne skupnosti dobile   prvič   ta   sredstva v takšni  obliki   -   ne  pa kot delež v »splošnih stroških« -vendar pa mladi o tem niso bili kaj prida seznanjeni. Kot so   poudarili   na  zadnji seji konference mladih iz krajevnih skupnosti, so o namenskih sredstvih  najmanj obveščeni v   tistih   osnovnih organizacijah ZSMS v kranjski občini, kjer so delegatski odnosi še slabo razviti ali pa se za njimi skriva forumsko delo in odločanje. Mladi bodo sami morali poskrbeti za ta sredstva, po svojih delegatih v svetu krajevne skupnosti oz. v krajevni konferenci SZDL jih bodo morali  izbojevati,  sicer »* tudi sedaj njim namenjeni dinar »odseliti« na cesto za nove metre asfalta, za javno rai-svetljavo ...       C Zaplotnik
Nenehna skrb za borce
Učinkovita skrb za borce NOV in vojaške invQ\ Ude — Sistem varstva še naprej izpopolnjevati
Tržič — Odkar je bil sprejet republiški dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je bila skrb za borce v tržiški občini bolj sistematična in učinkovita.
Vsa vprašanja so reševali sproti v okviru komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, predvsem pa v tesnem sodelovanju z organizacijo Zveze združenj borcev NOV Tržič. Občinska skupščina je v svojem proračunu vsako leto zagotovila toliko denarja, da je bilo mogoče rešiti vse tiste primere, ki so bili potrebni materialni pomoči.
Z novimi predpisi se je zlasti izboljšal položaj borcev, ki dobivajo stalno priznavalnino, in zdravstveno varstvo. V Tržiču je dispanzer za borce NOV začel delati lani. V tem času je zdravnik opravil več kot tri tisoč pregledov borcev, od tega je bilo dobrih deset odstotkov preventivnih. Razen tega je zanje enkrat na teden odprta zobna ambulanta v zdravstvenem domu. V zdraviliščih
ie bilo lani dvaintrideset borcev, ne Latere pa so obiskale tudi medicinske sestre v patronažni službi.
Bogatejši program
Kranj — Včeraj je bila v Kranju prva seja na zadnjem občnem zboru izvoljenega izvršnega odbora kranjske občinske gasilske zveze. Na seji so oblikovali izvršni odbor, komisije in operativni štab. Prav tako je bilo včeraj opravljeno pomembno delo. Letošnji delovni program so kranjski gasilci dopolnili s stališči in smernicami zadnjega občnega zbora, ki je bil vsebinsko bogat in je še posebej opozoril na nujnost vključevanja gasilske organizacije v sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite, v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti, v kateri gasilska organizacija deluje, na krepitev gasilske organizacije z mladimi in ženskami ter na preventivno in vzgojno delo gasilcev. -jk
Kljub dobri skrbi za borce p« ** meravajo v tržiški občini sistem var-stva borcev še naprej izpopolnjevati. V reševanje njihovih vprašanj bo potrebno tesneje vključiti krajev« skupnosti in nekatere samouprav« interesne skupnosti, pri katerih b» kazalo ustanoviti posebna delov« telesa za vprašanja borcev NOV io vojaških invalidov.
Zdravstvena služba za borce bo morala postati še bolj učinkovita Več pozornosti bo treba posvetio
Čred vsem osamelim in onemoglim orcem. To bi bilo mogoče na tt način, da jih preselijo v domove u starejše ljudi, kjer bi imeli vso potrebno oskrbo, medtem ko bi moralo bolje zaživeti tudi delo patronal« službe, sosedska in druge oblike pomoči v krajevnih skupnostih.  H. J.
Višje stanarine
RADOVLJICA - Radovlji-ika samoupravna stanovanjska skupnost je pripravila predlog za predsedstvo skupščine občine, za odbor za gospodarjenje s stanovanjskim in poslovnim skladom v družbeni lastnini ter za skupščino stanovanjske skupnosti. Obravnavali naj bi povečanje stanarin v letu 1980.
S samoupravnim sporazumom o prehodu na ekonomske stanarine, ki so ga ob koncu lanskega leta sprejeli po temeljnih organizacijah združenega dela in na zborih stanovalcev, so se dogovorili o a«, činu prehoda na ekonomske stanarine. Že v začetku letošnjega leta so začeli s preverjanjem izhodišč za oblikovani« predloga povečanja stanarin v letošnjem letu. Po vseh izru-čunih predlagajo, da naj bi se stanarine v radovljiški občini s 1. junijem povečale za 29.17 odstotkov. Podražitev utemeljuje predvsem večja vrednost na novo zgrajenih stanovanj, ki jo je povzročila povečana cena za kvadratni meter stanovanjske površine.      D. S.
Še enkrat o družbenem svetu
V M. številki časnika z dne
H. sarcs smo v članku z na-aro« »Družbeni svet naj ur«]j« problem« pisali, da d k t kamniški obćini odlo-
I, da oblikujejo družbeni Met, ki o*j razreši problema-ta, ki je? nastala okrog grad-* ©brata kalcita, ki ga na-imra graditi Rudnik kaoli-■ črna in drobilca ter adaloib bazenov, ki jih na-Knra graditi SGP Graditelj. Id dragim smo tudi zapisali, a je krajevna skupnost Godič ali k lokacijam soglasje, oijerns skupnost Kamniška »ianespane.
Vrten • tem smo prejeli od-
Cir krajevne skupnosti Go-ki pravi, da soglasja niso ali ia da so se na ' prvi seji tebeoega sveta, ki je bila laarca, dogovorili o poanta organiziranja javne lanve in sklica zborov ob-tuor, ki bodo o tem odločali. Vit tako so se dogovorili, da ft sorata razvojna programa «tk organizacij združenega ku vključiti v srednjeročne »Krame Godiča in Kamni-bliatrice.
Kritika sprejeta
Prizadevanja članov potrošniškega sveta v krajevni skupnosti Bistrica so prinesla vrsto spodbudnih uspehov — Stik s krajani bo potrebno
poglobiti
Tržič — Komaj pred letom dni so v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču ustanovili potrošniški svet. O začetnih težavah pripoveduje predsednica Vera Umek takole: »Nismo vedeli, kako naj se dela pravzaprav lotimo. Nikakršnih napotkov nismo imeli, še manj izkušenj. Zato smo se dogovorili, da bomo skušali spremljati vse, kar sodi v našo pristojnost ter prosili krajane, naj posredujejo čim več pripomb. Težave smo imeli tudi s prostorom. Kam naj občani oddajajo svoje predloge? Zdaj smo se sporazumeli, da jih sprejema tajnica v pisarni naše krajevne skupnosti.«
»Kako pa krajani sodelujejo s potrošniškim svetom?«
»Moram reči, da še ne najbolje. Čeprav se trudimo, pravega stika z njimi še nismo uspeli navezati. Tako prizadevanja ostajajo v glavnem na ramenih članov potrošniškega sveta. Mislim, da je razlog predvsem ta, da je Bistrica velika krajevna skupnost,
da se ljudje med seboj ne poznajo in da še niso dovolj seznanjeni z vlogo potrošniškega sveta.«
»S katerimi vprašanji se največ ukvarjate?«
»Spremljamo predvsem ponudbo v trgovinah, kvaliteto ponudbe, pestrost izbire in ustrežlji-vost prodajalcev. Posredovali smo nekaj predlogov za spremembo delovnega časa v trgovinah, najpogostejše pa so seveda kritike. Sprva so nas trgovci nekoliko čudno gledali, zdaj pa že dobro sodelujemo. Veseli so naših pobud in jih tudi upoštevajo, če se le da. Vedno namreč ni mogoče, saj imajo velike težave z dobavitelji, predvsem zelenjave in mleka, in s prodajalci.«
Problemi v stanovanjskem I gospodarstvu
k nedavni seji predsedstva občinske konference ^tialistične zveze na Jesenicah so pregledali kultate javne razprave o odnosih v stanovanj-fm gospodarstvu — Sklenili so spodbuditi delo |% samouprave in sklicati problemsko konfe-hco o nerešenih vprašanjih v stanovanjskem gospodarstvu
o vodenju hišnih svetov, gospodarjenju   s   skladom   hiš   in drugih pomembnih vprašanjih. Predloga obeh samoupravnih spo-i^7po7očila koordinacijskega    razumov sta po oceni odbora sicer ■S spremljanje in usklajeva-    imela velik odmev, saj se je med raz-£^razprave o samoupravnih    pravo zbralo precej pnpomb. Neko-S^nSmskih odnosih v sta-    Hko moti   ker so med njim, tudi
mnenja skupin in posameznikov v sprejetimi usmeritvami
DOGOVORIMO SE
SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - V tem in prihodnjem tednu bodo zasedali zbori jeseniške občinske skupščine. Delegati družbenopolitičnega zbora se bodo sestali v petek, 25. aprila, ob 11. uri, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa v ponedeljek, 28. aprila, ob 16. uri.
Na dnevnih redih sej vseh zborov je več pomembnih vprašanj Delegati bodo razpravljali o analizi lanskoletnih gospodarskih gibanj v jeseniški občini, predlogu sprememb in dopolnitev smernic in nalog za uresničevanje družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976—1980 v letošnjem letu ter osnutku dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 -1985. Pregledali bodo več poročil, med njimi poročilo o lanskoletnem delu slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ in poročila o lanskoletnem delu temeljnega sodišča v Kranju temeljnega javnega tožilstva v Kranju ter javnega pravobranilstva Gorenjske, in se odločali o potrditvi sklepnega računa davkov prebivalcev jeseniške občine za 1979. leto. Obravnavali bodo tudi predloga za razrešitev dosedanjega podpredsednika in izvolitev novega podpredsednika izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine ter predlog za imenovanje članov odbora, ki bo izbral letošnje dobitnike priznanj občine Jesenice.
LETOŠNJE URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
Za izpolnitev usmeritev iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana naše republike za obdobje 1976-1980 v letošnjem letu in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu mora jeseniška občinska skupščina sprejeti nekatere dopolnitve in spremembe smernic ter nalog za uresničevanje družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976-1980 v letošnjem letu. Spremembe in dopolnitve dokumenta, ki so ga sprejeli decembra lani, se v glavnem nanašajo na področje razporejanja dohodka oziroma konkretizacijo delitve dohodka za osebno, skupno in splošno porabo ter uskladitev investicij z materialnimi možnostmi.
Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je v skladu s sprejetimi dopolnitvami letošnje republiške resolucije že v prvem tromesečju sprejel vrsto ukrepov v zvezi z razporejanjem dohodka. V usklajevanju potreb med združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi so slednje toliko znižale prispevne stopnje, da sredstva za skupno porabo letos v celoti ne bodo presegla 16-odstotnega povečanja glede na lansko leto. Tudi področje splošne porabe je že usklajeno z določili resolucije. Na osnovi teh ugotovitev izvršni svet predlaga zborom skupščine, da sprejmejo predlagane spremembe in dopolnitve.
S. Saje
Haesice — Delegati predsedstva fti*t konference Socialistične I** u Jesenicah so na seji sredi pk posvetili osrednjo pozornost vi poročila koordinacijskega a spremljanje in usklajevali razprave o samoupravnih Jlakonomskih odnosih v sta-f*jketn gospodarstvu. -Ta odbor Savijalo pripombah k predlo-**wpravnega sporazuma o pre-^ m ekonomske  stanarine in ^•a sporazuma o združevanju Sajskega   sklada,   ki   so jih javno razpravo." Ob pre-^pripomb in poteka javne raz-^jt prišel do več pomembnih **itev.
'Twva javne razprave o obeh **entih ni bila najboljša, saj je ""naprava končana dva meseca £n>; kot so predvideli. Še bolj ^Mnioć je podatek, da so uspeli 2*i komaj 52 odstotkov vseh svetov v krajevnih skupno-^amitte občine. To kaže na do-
<*bo organiziranost hišne samo-*»* Da bi jo izboljšali, so sklenili
Kjipredsedstva, bo treba v vsaki konferenci Socialistične *** imenovati iniciativni odbor za T*aranje hišnih svetov. Ti odbo-'*io morali poskrbeti, da se bodo "*d ie prihodnji mesec pogovorili
nasprotju s
tako na republiški kot občinski ravni. Iz njih pa je predvsem razvidno, da je na področju stanovanjskega gospodarstva vrsta nerešenih vprašanj, katerim bo treba nameniti v bodoče več skrbi kot doslej.
Prispevek k izboljšanju položaja na tem področju želijo dati tudi v Socialistični zvezi. Kot so sklenili na seji predsedstva, bodo za širšo osvetlitev nekaterih vprašanj pripravili problemsko konferenco o stanovanjskem gospodarstvu. Na njej naj bi kritično ocenili prostorsko planiranje in pripravo dokumentacije za izgradnjo, celotno problematiko izgradnje, hišno samoupravo in dejavnost družbenopolitičnih organizacij v njej ter gospodarjenje s skladom hiš. Konferenco bodo organizirali junija, ko bosta že znana osnutka novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora o financiranju stanovanjske izgradnje. S. Saje
Vera Umek
»Kako torej ocenjujete vpliv potrošniškega sveta?«
»Uspehi vsekakor so. Dosegli smo na primer boljšo postrežbo v nekaterih trgovinah, pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo. V pekarni so na našo pobudo ob sobotah vpeljali dežurstvo. Predlagali smo tudi, naj bi v Bistrici odprli tržnico. Te ravno nismo dobili, imamo pa kiosk, ki je kar dobro založen s sadjem in zelenjavo. Nekoliko bolje je zdaj tudi v mesnicah, čeprav še ne tako, kot bi krajani želeli. Dela je skratka dovolj, uspehi pa tudi prihajajo.«
»Deluje potrošniški svet samo na področju trgovine?«
»Ne. Vmešali smo se na primer še v avtobusni promet in varnost pešcev. Menimo, da bi moralo biti več avtobusnih zvez proti Kranju in nazaj prek Bistrice, opozorili pa smo tudi na nevarnost, ki preti pešcem na magistrali.«
Potrošniški svet v Bistrici torej dobro dela. Pravijo, da najbolje v tržiški občini, čeprav se še vedno ubada z nekaterimi težavami in je pot do njegove dejanske samoupravne vloge še dolga.
H. Jelovčan
Povsod hišna samouprava
V radovljiški občini si prizadevajo, da bi hišni sveti in zbori stanovalcev aktivneje zaživeli — Zdaj razprave o investicijskem vzdrževanju
Radovljica — V skladu z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki določa, naj imajo hišne svete vse stanovanjske hiše v družbeni lastnini, v kateri je pet ali več stanovanj, bi moralo na območju občine Radovljica delovati 141 hišnih svetov. Zdaj deluje 127 hišnih svetov in le v štirinajstih primerih jih niso uspeli ustanoviti. Število hišnih svetov ni enako številu stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, predvsem zato ne, ker delujejo posamezni hišni sveti tudi za dve ali več hiš skupaj. Ocenjujejo pa, da je organiziranost hišnih svetov zadovoljiva.
Večji problemi so pri samem delovanju hišnih svetov, saj ugotavljajo, da interesi stanovalcev še niso vsestranski in da se še vedno preveč obračajo na stanovanjsko skupnost in njeno službo. Razmere so postale ugodnejše z ustanovitvijo zborov stanovalcev posameznih krajevnih skupnosti. Vsi stanovalci v dvajsetih krajevnih skupnostih v občini so bili vključeni v sedmih zborih stanovalcev krajevne skupnosti in so tako uveljavili novo organizacijsko obliko hišne samouprave. Zbori so že sprejeli sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v lanskem letu, prav zdaj pa se ponovno organi-
Zgledno informiranje
V natih krajevnih akupno-itikto te vet ali manj odloči-I, da Informirajo krajane tudi mko tvojih krajevnih ob-Httiltn biltenov. Ponekod »o * Občin, da Jih izdajajo »talit, drugje pa »o ti bilteni •Motni, po potrebi.
nt ki ottro »oditi o kvaliteti ka informacij, ker me moramo nttmti, da jih izdajajo ob mdrovtkih in drugih težavah uda ne morejo vedno po»re-itvati aktualnih in sprotnih '/kvtttil. V gospodinjstva pri-lajajo večina zapoznele vesti u poročila, ki izgubijo vsako »djseo, četudi »o tiskana na
Žm papirju. Izjeme »o le , ko UdaJajo informacije referendumi o sam opri-tptvkih in pred drugimi pomembnejšimi akcijami.
V krajevni skupnosti Pod-mrt se živahna krajevna mmouprava izkazuje tudi v njihovem glasilu, kt je marsi-kmu lahko zgled in vzor. VJlkove informacije, ki jih iz-iuajo za vsa gospodinjstva v krajtvni skupnosti Podnart, h izredno dobre, kratke, ktne, aktualne, njihovo gladit »a poživlja prav v »a pro-
blematika krajevne skupnosti, vključno z vestmi iz delovnih kolektivov in satiričnimi bodicami. Veaefjeje brati »poročila, neposredna in živo pisana, nikjer ni ne duha ne sluha o tabelah in suhoparnem opisovanju, ki »e žal poja vIja v marsikateri krajevni skupnosti ali njihovem-glasilu. Razgibanost in privlačnost je tudi v Številnih fotografijah, tako da se krajani m delovni Uudje Podna rta nad uredniškim odborom njihovega glasila res ne morejo pritoževati.
Ze res, da imajo v Podnartu najbrž veliko sreče pri izbiri kadra za izdajo glasila, kadra, ki zavzeto dela in zna dobro informirati, obenem pa je tudi res, da bi marsikje drugje pokazali pri izdaji takšnih krajevnih glasil lahko več volje, več spretnosti in iznajdljivosti. Glasilo krajevne skupnosti Podnart je le zgled in spodbuda, tudi za to, da so številna suhoparna druga glasila čisto odveč in nepotrebna, če so le informacija zaradi informacije.
D. Sedej
Blejci so ogorčeni
Krajevna   skupnost   Bled  odločno nasprotuje predlogu, da bi bila začasna sanitarna deponija v Ribnem pri Bledu - Kje vendarle!
BLED - V radovljiški občini ie dolgo razpravljajo o lokaciji centralne deponije odpadkov za vso občino. V začetku so bili vsi predlogi, tudi nekaterih strokovnjakov, usmerjeni v lokacijo v Dvorski vasi, a so se vaščani in varstveniki okolja odločno uprli, tako, da predlog ni bil ie sprejet. Prav zato, ker so Jezerca pod Radovljico prepolna odpadkov in odlagališče te zdavnai ni več primerno, so začeli v občini resno razmišljati o začasni centralni deponiji odpadkov in izoblikovalo se je mnenje, da bi bila primerna tudi gramoznica ob cesti proti Ribnem na Bledu.
Ko so začeli razpravljati o tej začasni lokaciji in iskali ustrezne dogovore s krajevno skupnostjo Ribno, pa so se pojavila mnenja, da tudi začasna deponija v bližini Bleda ne bi bila primerna. Tako so tudi na zadnji seji skupščine delegatov krajevne skupnosti Bled opozorili na problematično lokacijo centralne deponije odpadkov za vso radovljiško občino v gramozni jami v Ribnem. Odklonilno stališče do te lokacije so te zavzeli štab za akcijo Očistimo Bled, komisija krajevne skupnosti Bled
in Turistično društvo Bled za urejanje Bleda ter turistična poslovna skupnost. Delegati so bili nad lokacijo ogorčeni, prav tako pa tudi nad postopki, saj o začasni deponiji odpadkov v Ribnem Blejce ni nihče opozoril. Res je gramoznica v Ribnem, a Ribno leti v neposredni blitini turističnega Bleda.
Blejci tako opozarjajo, da je nevadržno, da bi bila deponija v blizina Bleda, hotelov, turistov, naj bi uvedli se tako moderne tehnološke postopke. Razen tega si na Bledu intenzivno prizadevajo za sanacijo blejskega jezera ter opozarjajo na varstvo okolja. Prav gotovo deponija ni primerna za območje, kjer se turizem ne le razvija, temveč je v svojem razmahu in uspešnem razcvetu.
Krajevna skupnost Bled torej odločno nasprotuje deponiji v Ribnem, četudi bi bila le začasna, tako da se v radovljiški občini prej ali slei ponovno začenja razprava o lokaciji deponije, ki si je nobena krajevna skupnost ne teli, a nekje bo pač morala biti. Res pa je, da bi bila še najbolj neprimerna v blitini turizma in okolja, ki vabi na tisoče gostov in turistov iz domovine in tujine.
D. Sedej
zirajo pri obravnavi osnutka plana investicijskega vzdrževanja za leto 1980.
Letos bodo v občini ustanovili vse hišne svete, izdali brošuro o nalogah, pravicah in dolžnostih hišnih svetov in zborov stanovalcev, ustanovili odbore civilne zaščite po posameznih stanovanjskih hišah, reorganizirali zbore stanovalcev krajevnih skupnosti po sprejemu novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter izdelali in pripravili predlog novega hišnega reda za občino Radovljica. S hišnimi sveti in zbori • stanovalcev bodo tudi poživili stike in skrbeli za njihovo informiranje tako, da bodo zagotovili čimboljše pogoje za delovanje hišne samouprave v občini. Ob tem bo potrebna pomoč krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc Socialistične zveze, da bi zbori stanovalcev in hišni sveti resnično samoupravno zaživeli.
D. Sedej
Višji dodatek za zdomske otroke
Pred kratkim je začela veljati sprememba sporazuma o socialni varnosti med Jugoslavijo in Avstrijo glede otroških dodatkov. Začasno v Avstriji zaposleni delavci, ki imajo otroke doma v Jugoslaviji, odslej prejemajo višje otroške dodatke; pravico do povečanih otroških dodatkov imajo delavci tudi za nazaj in sicer od 1. januarja 1978 dalje. Otroški dodatki so bili doslej razmeroma nizki — lani so bili 455 šilingov za otroka.
Po spremembi sporazuma, ki že velja, pa lahko naši delavci zahtevajo pri avstrijskem finančnem uradu pristojnem po kraju njihove zaposlitve razliko za povečane otroške dodatke za dve leti nazaj: za leto 1978 so po sedanjem sporazumu otroški dodatki 600 šilingov za vsakega otroka, za leto 1979 se znesek poveča na 620 šilingov, z letošnjim 1. januarjem pa se otroški dodatki za otroke naših delavcev povečajo za enak odstotek kot za otroke, ki stalno žive v Avstriji.
Pravico do razlike v otroških dodatkih imajo naši delavci, ki so bili v Avstriji zaposleni vsaj nekaj časa po 1. januarju 1978, ali so bili v bolniškem staležu ali začasno brezposelni. Otroške dodatke za otroke dobi naš delavec začasno na delu v Avstriji, če je bil tam zaposlen vsaj en koledarski mesec, seveda pa mora biti zaposlitev v skladu s predpisi avstrijskega zakona o zaposlovanju tujih delavcev.
Za vračanje razlike v otroških dodatkih za dve leti nazaj je potrebno izpolniti običajen formular pri avstrijskem finančnem uradu, dobijo pa ga tudi na našem konzulatu. Pravico do razlike v višini otroškega dodatka lahko naši delavci uveljavljajo v dveletnem roku.
Lesarji na tujem tržišču
Gorenjski gozdarji in lesarji so lansko leto sklenili s precejšnjim uspehom — Nove naložbe in zadovoljivi izvozni rezultati
Bled — Gorenjski gozdarji in lesarji so lani dosegli izreden porast vrednosti vsega dohodka, prihodka in družbenega proizvoda, akumulacija je bila večja, prav tako pa tudi
skupna sredstva za reprodukcijo. Gozdarji in lesni predelovalci so tudi več izvozili, tako. da se je dolarski priliv izvoza povečal za 10 odstotkov. V primerjavi 7 vsem gorenjskim
Bližje dogovorjenemu
Od discipline in spoštovanja dogovorjene politike zaposlovanja bo v veliki meri odvisna uspešnost letošnjega gospodarjenja v kranjski občini — Usklajevanje pri investicijah in zaposlovanju se bo nadaljevalo, vendar ne smemo imeti dveh obrazov: enega za skupnost in enega zase
Kranj — Ko v kranjski občini ocenjujejo usklajenost letošnjih planov organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva z resolucijo, posvečajo posebno pozornost zaposlovanju. Planirane stopnje zaposlovanja niso preveč uglašene z resolucujo in splošnimi prizadevanji za brzdanje rasti zaposlovanja. So organizacije združenega dela, ki kanijo za 3, 4, 5 ali celo več odstotkov povečati zaposlenost. Nekatere namere po večjem zaposlovanju v primerih odpiranja novih obratov ali zmogljivosti v gospodarstvu in družbenih dejavnostih so opravičjive, drugje pa opravičila ni. Redke so organizacije združenega dela, ki predvidevajo racionalno zaposlovanje, povezano z večjo produktivnostjo in gospodarno izrabo dela. Predvsem pa bi kazalo omejiti zaposlovanje tistemu, ki novim delavcem ne zagotavlja minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere in s tem povzroča družbene probleme socialnega porekla. Pri tem kaže biti ostrejši. Takšnega mnenja je bil tudi izvršni svet kranjske občinske skupščine, ko
Komunalno podjetje
Vodovod
Kranj   obvešča potrošnike
vode, da je cena vode sestavljena iz zneskov:
— cena za porabljeno
vodo 2,50 din
— prispevek ob vodarini
— vodni prispevek
SKUPAJ
1,00 din 0,56 din
4,0« din
Specifikacijo objavljamo zato, ker iz soglasja k ceni vode objavljenega v Ur. v. Gorenjske 16. 4. 1980 ni razviden celotni znesek vode, ki jo mora plačati potrošnik.
je obravnaval letošnji predlog usklajene kadrovske bilance. Na dogovorjeni kadrovski bilanci je treba vztrajati in približati naravni prirastek s potrebami združenega dela. To ne bo lahko, vendar je tudi od tega odvisna letošnja uspešnost kranjskega gospodarstva. V kranjski občini bi letos lahko največ zaposlili okrog 1460 novih delavcev.
Drugo področje, kjer bodo prav tako potrebni red, disciplina in gospodarno ponašanje, so investicije. Povezane so s področjem zaposlovanja. Na zadnji seji komiteja so to plat povezave še posebej poudarili in menili, da je treba tistemu, ki gospodarno in dolgoročno nalaga, omogočiti tudi primerno zaposlovanje in se ne povsod togo držati indeksa. So pa tudi organizacije, kjer bo treba razmišljati o zmanjševanju zaposlenih. Tudi pri investicijah so v kranjski občini bližje dogovorjenemu, čeprav prednosti še niso usklajene. Na banko še vedno prihajajo nepopolni ali celo površni programi brez kritja in gospodarskih učinkov. Srečamo tudi primere dvojnosti: v plan organizacije združenega dela napišemo eno investicijo, pri banki pa prijavimo drugo. To je ob omejenih kreditnih možnostih neodgovorno ravnanje. Kljub omejenim lastnim sredstvom ' so redki primeri sovlaganja in združevanja sredstev.
Temeljna banka Gorenjske je prejela letos iz kranjske občine 188 investicijskih prijav v skupni vrednosti 11.768,6 milijona dinarjev. 119 jih je bilo razvrščenih v dve prednostni listi, ki upoštevata vlaganja, : presegajo 5 milijonov dinarjev
gospodarstvom so bili izredno uspešni.
Vse članice sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so upoštevale resolti-cijska določila, osebni dohodki so zaostajali za dohodkom. Lani je bila prvič uspešna tudi tovarna celuloze Medvode, ki jo je prejšnja leta bremenila investicija v papirni stroj, lani pa je dosegla kar 78 milijonov dinarjev za reprodukcijo.
V primerjavi z letom 1978 se je vrednost naložb v lesni industriji in gozdarstvu povečala za 30 odstotkov. V lesni industriji je dosegel največjo investicijsko vrednost Alples Železniki, sledijo LIO Gradiš, LIP. Jelovica in ZLIT Tržič. Pri Alplesu odpade največ naložb na salon pohištva, toplarno, nove strojne linije in prodajno enoto v Splitu, pri Gradisu na  polnojarmenik. ureditev mizarske delavnice, transportnih naprav ter obrat družbene prehrane. LIP Bled pa je nabavil strojno opremo in uredil proizvodne in skladiščne prostore v Bohinju. V tržiškem ZLITU so  opremili  energetski  obrat, obe Gozdni gospodarstvi pa sta skrbeli za izgradnjo cest in traktorskih vlak. medtem ko je medvoška Celuloza obnovila obrat celuloze in pinotana. Kar     odstotkov investicijskih sredstev so delovne organizacije prispevale same, ugotavljajo pa. da bi morali hitreje graditi predvsem gozdne komunikacije.
Gorenjsko gozdarstvo in lesna industrija tudi vedno več izvažata, uspešen je predvsem LIP Bled. uvoz pa so znižali za 9 odstotkov. LIP Bled še naprej teži k izvozni usmeritvi, stalnost izvozne usmeritve vzdržuje tudi ZLIT Tržič, medtem ko ostale članice sestavljene organizacije nekoliko manj izvažajo.
D. Sedej
Kadri — zrcalo razvoja
TR2IC*- Novi družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, ki je bil kot osnutek sprejet na zadnji skupščini, o njegovi vsebini pa so se že izrekle tudi občinske družbenopolitične organizacije, je sprožil plaz vprašanj in nasprotujočih mnenj ter ponovno opozoril na nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih v tržiškem združenem delu.
Najbolj sporno je določilo, ki govori o razporejanju delavcev. Osnovno merilo za pridobitev dela bi namreč morala biti izobrazba, medtem ko bi delovne izkušnje in druge aktivnosti kandidata, sicer zelo dobrodošle, veljalo prestaviti v drugi plan.
Zakaj? V nekaterih tržiških organizacijah združenega dela večino zahtevnejših strokovnih del opravljajo delavci s pomanjkljivo izobrazbo. Tako so na primer mojstri ali celo oddelkovodje, ki so dokončali komaj osnovno šolo. Mladi tehniki ali celo inženirji pa pogosto zapravljajo čas na nezahtevnih delih, pri katerih svojega znanja ne morejo pokazati in navsezadnje odidejo v drugo občino, kjer jih znajo bolje Izkoristiti, sami pa najdejo zadovoljstvo in možnosti za napredovanje.
Če torej šolsko izobrazbo lahko odtehtajo delovne izkušnje, stimulacije za izobra-
ževanje, posebno ob del«, ni. 8 tem pa tudi tehničnega in tehnološkega napredka v dokaj zastareli tržiški industriji ae morejo pričakovati. Le strokovno izobraženi delavci namreč znajo gledati naprej, sledijo napredku doma in v svetu, neizobražene pa ob bojazni za »stolček« čas največkrat prehiti. Trditev, da je nizka izobrazbena struktura tržiških delavcev odraz oziroma zrcalo razvoja industrije, ni izrečena na pamet.
Hitre spremembe na tem področju seveda ne kaže pričakovati. Veliko pa bi storili, če bi vsaj pri zaposlovanju novih delavcev, pravzaprav že pri oblikovanju razpisnih pogojev, zahtevali za določeno delo primerno izobraženega delavca. Razpisi, pisani »na kožo«, povzročajo nezadovoljstvo v delovnih kolektivih, še bolj pa škodujejo dobremu poslovanju in razvoju organizacije.
Za zgled bi bila lahko mlada tržiška industrija s sodobno opremo, pametnimi proizvodnimi programi in strokovnjaki. Zal je te zelo malo. Mladi izobraženci posebno zanimivih del v Tržiču ne vidijo. In jih ob sedanjem čuvanja tradicije oziroma mačehovskem odnosu do investicijske in kadrovske politike tudi še dolgo ne bodo videli.
H. Jelovčan
H
Nil
'H v*
t*
JE
Uvozne omejitve ovirajo izvoz
V Tržiču menijo,  da organizacije združenega dela, ki uvažajo, /da bi še več izvažale, zaradi uvoznih omejitev ne bi smele trpeti
ki
Manjše pa bo mogoče uresničiti, če bodo izpolnjena merila poslovne banke. Vrednost naložb, razvrščenih v prednosti, dosega 7.417.721.000 dinarjev, zanje pa bi bila potrebna letos 1.324.401.000 dinarjev vredna transa posojil. Lastnih sredstev investitorjev ni veliko, prav tako pa je opazna razdrobljenost vlaganj, kar povečuje pritisk na posojila in druge oblike zadolževanja.
J. Košnjek
Tržič — Jugoslovanski izvoz se je po podatkih republiškega zavoda za statistiko v prvih treh'mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 42 odstotkov uvoz za petino, medtem slovenski izvoz v tem času zrase 43 odstotkov in uvoz za kov.
Kljub na videz ugodnim Številkam pa je gospodarstvo v hudih težavah, kajti zvezni izvršni svet je določil, koliko smejo republike in pokrajini uvoziti po posameznih četrtletjih: ko bi bila meja prekoračena, narodne banke ne bi smele več sprejemati uvoznih prijav. To se je v Sloveniji zgodilo že sredi marca.
ko J« za odstot-
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Usklajevanje kadrovskih bilanc v gorenjskih občinah (5)
JESENICE
Tudi v jeseniški občini so organizacije združenega dela s prvotnimi napovedmi potreb po delavcih za leto 1980 visoko presegle generacijski priliv in obstoječo domačo ponudbo delavcev iz drugih virov. Napovedale so 1170 potrebnih novih zaposlitev in sicer 492 za nadomeščanje naravnega odliva in drugih primerov pokrivanja izpraznjenih del in nalog (brez fluktuacije) ter 678 za dodatne potrebe, to je povečanje števila zaposlenih na obstoječih delovnih mestih, odpiranje novih obratov, širjenje obsega proizvodnje, ipd.
Iz šol bo prišlo le okoli 450 delavcev, v občini pa je približno 240 delavcev iz delovnih rezerv, napovedanih pa je za letos tudi 23 delavcev presežka, torej takih, ki se bodo lahko zaposlili v drugih OZD zaradi ukinjanja del ali drugih razlogov. Skupna domača ponudba delavcev je torej okoli 713 oseb. to pa pomeni, da bi uresničenje prvotno napovedanih kadrovskih potreb v občini pomenilo okoli 460 delavcev premalo, kar bi morali pokrivati s kadri iz drugih področij.
Predlog sprememb za uskladitev kadrovskih planov OZD na obseg domače ponudbe delavcev je bil v
rredloRU kadrovske bilance v prvotni obliki priprav-jen v treh variantah. Po prvi so bili upoštevani vsi kriteriji za omejevanje rasti zaposlenosti sprejeti na eni od skupščin občinske skupnosti za zaposlovanje v letošnjem letu. Po tej varianti bi imele možnost zaposlovati skoraj vse organizacije združenega dela razen !istih, ki jim resolucija o izvajanju plana SRS v letu 1980 to izrecno prepoveduje, seveda pa v majhnem ob-
segu. V družbenih službah pa bi lahko sprejeli le tiste nove delavce, ki so nujno potrebni zaradi odpiranja novih zmogljivosti v vrtcih, šolah in podobno. Na ta način je možno število novih zaposlitev v občini zmanjšati od 1170 na 795, stopnja porasta zaposlenosti pa bi se od prvotnih 4,5 znižala na 1.9. Glede na domačo ponudbo hi primanjkovalo še 80 delavcev. Druga varianta je izpostavila le kriterij aktiviranja novih investicij in po tem predlogu bi lahko v občini poleg pokrivanja nadomestnih potreb sprejeli le še 221 dodatnih delavcev, s čemer bi stopnja zaposlenosti v občini porasla za 1,5 odstotka, vključili pa bi celotni domači priliv. Ta predlog je relativno ustrezen, pomanjkljivost pa je v tem, ker OZD niso posebej navedle kakšno strukturo delavcev glede na izobrazbo potrebujejo za pokrivanje potreb ob odpiranju novih zmogljivosti: tako ni mogoče ugotoviti nastajanja morebitnih viškov v posameznih stopnjah strokovnosti.
Tretja varianta je vsebovala en sam kriterij in sicer možnost, da v občini letos zaposljujejo le organizacije, ki so podpisale samoupravni sporazum o zagotavljanju življenjskih in kulturnih pogojev delavcem pri zaposlovanju seveda s predpostavko, da te pogoje tudi zagotavljajo. V tem primeru bi za pokrivanje napovedanih potreb v občini primanjkovalo 66 delavcev. V obeh primerih, kjer je bilo mogoče primerjati tudi izobrazbeno strukturo potreb in možnosti za njihovo pokrivanje, torej po varianti ena in tri se je izkazalo, da nastaja v občini primanjkljaj kadrov z dvo ali triletno poklicno šolo ter visokostrokovnih kadrov, vendar v manjšem obsegu. Pri ozkih profilih lahko ocenimo, da so to predvsem ženske iz delovnih rezerv, to so kandidatke, ki so se že prijavile kot iskalke zaposlitve.
Na razpravi v izvršnem odboru skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje se je izoblikoval predlog, da se OZD v občini uskladijo v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje po drugi varianti, kar pomeni, da bi letos omogočali le zaposlovanje na račun odpiranja novih zmogljivosti, kar je nujna posledica investicijske dejavnosti v preteklih letih in pomeni v primeru neuresničevan ja ponovno družbeno škodo. Ker bo tudi v tem primeru po vsej verjetnosti prišlo do viška delavcev, predvsem delavk, ki nimajo posebne strokovne izobrazbe ali usposobljenosti, pričakujemo pa tudi viške kadrov srednje strokovne stopnje s sufici-tarnimi poklici, bo i/, teh dveh razlogov potrebno nadaljnje usklajevanje zaposlovanja v občini in v medobčinskem prostoru
Joži Puhar
Ustavitev uvoza je večini organizaciji odvisnih od nakupa surovin in polizdelkov v tujini, prinesla vrsto zapletov. V tržiški občini je najhuje prizadela BPT. Peko. Zlit. KTL-Le-penko in Metalkino temeljno organizacijo Triglav.
Tržiško gospodarstvo je lani doseglo v zunanjetgovinski menjavi 121 milijonov dinarjev viška, kar pomeni, da že vrsto let gradi svojo prodajo na izvozu. Uvaža pa največ repromateriale in rezervne dele. ki jih na domačem trgu ne more dobiti. In to predvsem zato. da bi lahko spet izvažalo.
O uvozni problematiki je v torek razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Čeprav je infor-nacija precej splošna in ne pove. kaj
uvozne omejitve dejansko pome koliko bo zaradi tega manj dohodka so razmere ponekod težke V Peka na   primer,   največjem izvozniki zaostajajo s programom jesena! zimske    kolekcije,    sestavne tak obutve kupujejo pri proizvajalrrh. v katerimi prej sploh niso sodelovali m jih vozijo celo iz krajev. 900 ki metrov oddaljenih od Tržiča, kaa pa tudi, da bodo morali v nekaterih oddelkih     podaljšati prvom praznike. To pa pomeni slabšokw teto in zamude v izvozu
V Tržiču menijo, da bi zve*1 republiški organi togost, ki jo ša linearna prepoved uvoza, a*** spremeniti. Organizacije zdrah*** dela. ki uvažajo, da bi še več izvah le. ne bi smele trpeti. Izvršni svet * zato   sklenil,   da   bo  s konkreifi'' problematiko, ki jo omejitve z*** jajo tržiškemu izvozu - vprašan* je. če bo letos lahko tako u*0*** kot lani — seznanil pristojne medobčinske in republiške organe.
H. Jelovčan
Delavcem ni vseeno
Razprave o zaključnih računih so bile letos I tržiški občini dovolj kvalitetne — Več pozornosti urejanju odnosov na področju svobodne menjaiv dela — Zamudo pri pripravi planskih dokumen tov za novo srednjeročno obdobje bodo nadoknadili
Tržič -prerašča v organizacij
Akcija zaključni računi trajno nalogo osnovnih zveze sindikatov oziroma vseh delovnih ljudi. To so ugotovili tudi v tržiški občini, ko so ocenjevali letošnje razprave o pridobivanju in razporejanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela.
Gradiva so bila pravočasno in dobro pripravljena; kratka, jasna, razumljiva vsem delavcem. Temu primerna je bila lahko tudi razprava, ki je bila posebno živahna v organih družbenopolitičnih organizacij in v delavskih svetih, kjer so delavci dokazali, da so dobro obveščeni in da jim ni vseeno, kako njihova temeljna organizacija posluje.
Medtem ko je bilo doslej največ razprav o razporejanju dohodka, zlasti o delu za osebne dohodke in skupno porabo, so se tokrat pogovarjali tudi o pridobivanju dohodka, o možnostih za čim uspešnejše gospodarjenje. Med pomanjkljivostmi, ki so jih v razpravah nakazali, velja omeniti predvsem to, da pogrešajo primerjalnih podatkov s sorodnimi delovnimi organizacijami. Zato je občinski svet zveze sindikatov dal pobudo Službi družbenega knjigovodstva, da hi na Gorenjskem vsako leto zbrala vsaj devetmesečne
rezultate, ki bi bili z letnimi koh-kortoliko primerljivi.
Obravnava gradiv pa je bila nekoliko skromnejša na zborih dela* cev. Precej kritik je bilo slišati predvsem na račun dela skupnih slulb Medtem ko se proizvodnim delav cem nedoseganje planov pozna pri zaslužkih, to ne velja za renjake delavce.   Zato  bi  morali čimprt izdelati določnejša merila tudi u njihovo nagrajevanje. Ali z drunmi besedami; več pozornosti bo trebi posvetiti    urejanju    odnosov ni področju   svobodne   menjave dela med  temeljnimi organizacijami ia delovnimi     skupnostmi skupnih služb.
Ko so razpravljali o zaključnih računih, so v večini tržiških temeljnih organizacij sprejemali tudi letošnje plane, usklajene z ukrepi u ustalitev gospodarstva, ter pogledali, koliko je narejenega v priprt vah na novo srednjeročno obdob* Smernice so že sprejeli, medtem ko pri izdelavi elementov ponekod zaostajajo. Zamudo, ki jo idaj skušajo čimprej nadoknaditi, so po-vzročili predvsem novi gospodarski ukrepi, ko je bilo treba hitro pnpn viti stabilizacijske programe ta uskladiti letne plane.
H. Jelovčan
\Jeseniski filmski festival
m Jesenicah je tri dni potekal deveti med-hrodni festival amaterskega filma — Pripravila I ft je domača filmska skupina Odeon — Z nagra-\kmi so prireditev podprle jeseniške organizacije združenega dela
«Waice — Tri dni so bile žele-e Jesenice spet festivalsko me-Od petka. 18. aprila, do nedelje, prila. je tekel deveti mednarod-"feiajval amaterskega filma, ki ga '.ipravila domača filmska skupi r«on. ki je s tem proslavila svo-'»•letnico in 35-letnico osvobodi-i nagradami pa so prireditev le jeseniške organizacije zdru-dela. Festival se je začel s Ovajanjem izbranih filmov v pe-i&opoldne. zvečer pa so ga sveča-"idprli in projicirali izbrane filme, »iboto «> podelili nagrade in pri-nagrajene filme, v nedeljo pa 'Podvajali izbrane filme in zaključiva!.
Letos je na festivalski razpis prispelo preko sto filmov raznih zvrsti iz Avstrije. Italije. Cehoslovaške. Španije, zahodne Nemčije in seveda domači filmi. Med njimi je bilo pet filmov s planinsko tematiko, dvanajst animiranih, trideset žanrskih. petindvajset igranih in sedemintrideset dokumentarnih. Iz bogate filmske bere je žirija za predvajanje izbrala petdeset filmov in nekatere nagradila. Videli smo nekaj kvalitetnih filmov, ki se lahko kosajo s profesionalnimi. Poglejmo torej festivalsko ocenjevalno listo. Za planinski film sta bili podeljeni dve bronasti plaketi »Triglav«, ki sta ju prejela film »Vzpon« Koroškega kino klu-
Moliere za mlade ali
Vtisi, ki ostanejo
V poplati nasilja in pogrošnih Pmtdb umetnosti, ki jih mladim tiljujeta filmsko platno in tele-^ajtki ekran, je skok v privlačno Prešernovega gledališča »doben begu v Ta lij in hram. V >m hramu je današnji mladi 'Mroinik kulture vsaj malo vtn pred nasiljem sodobnih 'ultumih gusarjev. Stik z neu-'illjuim duhom Moliera, z nje-*«y) iskrivostjo in prodornostjo. !"menipravo osvežitev za osnov-•faltko in srednješolsko mla-'m,, hi je zasedla dvorano Pre-■'rniMfia gledališča. Če pri tem
■ jtkuiui analize neke predstave
■ zbiranju vtisov o njej najprej Mam razgaliti obnašanje puh-h potem je takoj jasno, da je fcu „bnašanje prava slika pro-■n gledališke kulture. Nemir in ''itne pripombe bi še lahko ZTpuali mladostni objestnosti, •'katere druge izpade med pred-
S W*H>»amf> Pa lahko pripišemo le I 'Mkim obiskom gledališča in ''\otovitev zares ni težko lj*Wi. naj prenekaterim kranj-I S mladinkam in mladincem ■ i Globusu ali kje drugje I Hmella druge vrednote. Sicer I " dovolj o občinstva (zgolj in I %m mladem), ki se je čudilo I *tthsmejalo nekaterim smelim ' Hrnrn gledališkega ansambla.
^__-
ki so poživile že tako dobro zastavljeno predstavo.
Nehvaležno je postavljati na tehtnico trud in delo mladih gledališčnikov. Nedvomno je največji čar predstave v tem, da poteka ubrano kljub omnibusov-skem načinu in kljub različnosti prizorov, ki jih povezuje le mojster Moliere, katerega smisel za jedkost so igralci in igralke pod taktirktt režiserja Lojzeta Domanjka znali pokazati in zaigrati. Trmoglavo zaljubljena Dejana Demšar, odločna Dani ToporŠ, izredno raznovrstna Bernarda Oman, »namišljeni bolnik« Kondi Pižorn in izkušeni Iztok Alidič so le nekateri liki od precejšnjega števila nastopajočih, ki kljub občasni okornosti in neizpiljenosti ostanejo v spominu. Ne gre pa zanemariti tudi ostalih ' sotrudnikov te zares uspele predstave od dramaturga Sama Simčiča do odrskega mojstra Bruna Grašiča.
Vtisi Moliera za mlade v mladih gledalcih kot pestro kulturno doživetje. Jani Stefe. Barbari Lapajne. Mojci Merlak Dunji, Jekovec, Milanu Stefetu in vsem ostalim pa vse vzpodbude za novo predstavo, za nov prodor med mlado občinstvo.
Miran Šubic
literati bratskih mest
fclaj - Sodelovanje mladih iz pobratenih jugoslovanskih J» - Bitole, Zemuna, Osijeka. Novega. Banja Luke in Kra-II* ni omejeno le na stike med Ravniki posameznih občinskih Hrene ZSM. Živahno je tudi sojini« osnovnih organizacij na ličnih področjih. Že ustaljena ob-^jeurecanje mladih literatov, ki ■'preteklih dneh potekalo v Kra-
J Gostitelj mladih pesnikov in pi-Jjjji je bila mladinska organiza-
■* Oimnazije K ran j.
Mbdi ustvarjalci so v K ran j pri-pfc v četrtek. 17. aprila, popold-* h sprejemu v hotelu Jelen so Hali krajevno skupnost Preddvor Uhaaj z mladimi pripravili kul-
" program in družabno srečanje.
km, 18.aprila dopoldne, so gost-
je obiskali tovarno IBI in si ogledali muzej Prešernove brigade v vojašnici Stane Žagar, popoldne pa so v Prešernovem gledališču pripravili s sodelovanjem Glasbene mladine skupni literarni večer. Srečanje so zaključili v soboto, 19. aprila, ko so mladi pesniki in pisatelji spregovorili o problemih, ki jih tarejo pri uveljavljanju v literarnem prostoru.
V petek in soboto so se v Kranju mudili tudi predstavniki občinskih konferenc ZSM iz pobratenih mest. Dogovorili so se o poteku tradicionalnega srečanja oktobra v Kranju, o pripravah na bratsko delovno brigado, podpisali so še dogovor o medobčinskem sodelovanju mladih iz pobratenih mest.
C. Zaplotnik
Jam™
Kulturni koledar
SPORED PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA
Kranj - Ta teden bodo kranjski gledališčniki za red dijaški uprizarjali Linhartov »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Danes ob ' yn bo predstava namenjena osnovni šoli F. Prešeren, ob 19.30 pa 'ASČ in Dijaškemu domu; v sredo, 23. aprila, ob 16. uri osnovni šoli L Seljak; v četrtek, 24. aprila, ob 16. uri osnovnj šoli S. Žagar; v petek, (1 aprila, ob 17. uri osnovni šoli S. Jenko.
SPORED JESENIŠKEGA GLEDALIŠČA
Jesenice — Amatersko gledališče Tone Cufar je preteklo soboto premierno uprizorilo komedijo N. Novaka »Gugalnik«, ki jo je kot
Kja jeseniškega gledališča režirala Vesna Arhar, scena je delo Jožeta ica. Predstavo bodo ponovili ta teden za abonma in za izven, od r*delje, 20. aprila, do vključno četrtka, 24. aprila, vselej ob 19.30.
RAZSTAVA »EDVARD KARDELJ«
Gorenja vas — Prizadevni člani gorenjevaškega fotokluba. ki ga «A) Vlastja Simončič, so pripravili razstavo »Edvard Kardelj«, ki bo v galeriji osnovne šole v Gorenji vasi odprta do 28. maja.
PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Skorja Loka — V knjižnici Ivana Tavčarja zaključujejo sezono Prireditev. V četrtek, 24. aprila bo ob 18. uri na sporedu še ura pravljic, vkaten bo Marija Lebar pripovedovala zgodbe o majskih praznikih in 'i Titu.
ha i/. Prevalj in film »Po kozorogo-vih stezah« Mini-filma iz Ljubljane. Pri animiranem filmu sta zlati plaketi »Zelezar« prejela film »Blazni-ca« DPD Svoboda Bežigrad iz Ljub Ijane in film »Prijateljstvo v nesreči« Mini-filma i/. Ljubljane, srebrno plaketo pa film »Fantastic roc an rol« kino kluba i/, španske Badalone. Pri žanrskem filmu je prvo nagrado prejel film »Decorum est« Film kluba 8/16 iz nemškega Aachena, drugo nagrado film »Kronika« Filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča, tretjo pa film »Marco plan« istega filmskega kluba. Pri igranem filmu je prvo nagrado dobil film »L'attesa« kino kluba iz Italije, drugo film iz čehoslovaškega Brna »Navrat srd-ci«, tretje pa film »Nihče ne ve zanj« filmske skupine Odeon z Jesenic. Pri dokumentarnem filmu prva nagrada ni bila podeljena, drugo je prejel film »Utrip« DPD Svoboda Bežigrad iz Ljubljane, tretjo film »Čakalnica za onostranstvo« Foto kino kluba tehnike EMO iz Celja.
Podeljene so bile tudi avtorske nagrade. Zlato plaketo za idejo v filmu »Randevu« je dobil Branko Alt, član filmske skupine Odeon z Jesenic, zlato plaketo za režijo Iztok Trevn, član Filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča za režijo filma »Cooming soon«, zlato plaketo za kamero Dušan Ivanišin, član kino kluba iz Maribora za posnetke v filmu »Monolog«. Podeljena je bila tudi zlata plaketa za montažo v filmu »Decorum est« avtorja Alfreda Vogta, člana Film kluba 8/16 iz nemškega Aachena. Poleg omenjenih nagrad pa so bile podeljene tudi nagrade in pohvale, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela.
A. Kerštan
Koncerti Toneta Janše
Kranjski saksofonist Tone Janša je v svojem ustvarjalnem poletu. Ob izidu novega albuma »Pattern« si je °"?'s|i' serijo koncertov po slovenskih krajih, za nameček pa je s svojim mednarodnim kvartetom skočil K na nekaj nastopov v Indijo in v zahodno Nemčijo.
v<X Ino^ je udeleži jazz festivala vatra 80, ki je potekal na prostem P.n vročini nekaj čez .30 stopinj Celzija. Tarn, je Janša srečal in poslušal svoJe. Prijatelje in znance iz evropskih in^ameriških jazzovskih krogov. Kot je povedal, je šlo za izjemno zanimivo srečanje indijske, evropske in ameriške glasbene kulture. Njegov kvartet je nastopil še v Goiin Bombavu, nakar je fantom zmanjkalo časa. Poleteli so domov na kratek oddih, potem pa spet v Burg-hausen na jazz festival. Tudi tam so Jih poslušalci lepo sprejeli in nemški organizatorji si niso mogli kaj, da jim ne bi omogočili še nekaj nastopov.
K. Mohar
Štirje Levstikovi nagrajenci
Mladinska knjiga z Levstikovimi nagradami vsako leto slavnostno ovrednoti najboljše, kar je bilo storjenega na področju literarnih in likovnih dosežkov namenjenih mladi generaciji. Kot posrednica in pobudnica mladinske literature stopa v četrto desetletje svojih prizadevanj, saj so bile Levstikove nagrade letos podeljene že enaintridesetič.
Prejeli so jih pokojni Leopold Suhadolčan za »Pika dinozavra«, »Cepecepetavčeka«, »Peter Nos je vsemu kos«, »Levi in desni klovni« ter »Norčije v gledališču«. V obrazložitvi je rečeno, da njegova dela živijo in bodo živela med tisoči mladih bralcev, saj vdihujejo vsakdanjim situacijam poetično dramatičnost . . . Saša Vegri je nagrajena za pesniško zbirko »Mama pravi, da v očkovi glavi«, za katero je v obrazložitvi zapisano, da bogati razsežnosti sodobne slovenske poezije za otroke, saj upesnjuje vsakdanjo resničnost otroškega sveta in ga razširja na nadtvarno, pravljično raven. Slikarka Jelka Reichman je nagrado prejela za ilustracije v Suha-dolčanovi knjigi »Cepecepetavček«, ki predstavljajo vrh slikarkinega dosedanjega dela na področju mladinske ilustracije. Dr. Marija Maka-rovič pa je nagrajena za poljudnoznanstveni knjigi »Kmečka abeceda« in Kmečko gospodarstvo na Slovenskem«, ki mlademu bralcu odkrivata že skoraj pozabljene kmečke naprave, orodja in opravila. V njih posreduje vrednote kmečkega življenja, ki naj tudi sodobnega človeka povezujejo z naravo.
V paviljonu NOB sit odprli razstavo del akademskega slikarja Valentina Omana, ki zavzema najvidnejše mesto znotraj likovne skupine Mladje. - Foto: F. Perdan
Tržiški koroški dnevi
Tržiška Skupina 77 je spodbudila Koroške dneve, ki bodo tekli do srede maja — Na petkovi otvoritveni slovesnosti so gostje predstavili delček sodobnega literarnega, likovnega in glasbenega utripa Koroške — Tržičani so se sodelujočim zahvalili s Kurnikovimi plaketami
podal dramski igralec Polde Bibič, koroške pesmi pa je pel mešani pevski zbor Jakob Gallus iz Celovca.
Tržič - V petek, 18. aprila, so začeli teči Koroški dnevi, ki jih je spodbudila tržiška Skupina 77, pripravila s pomočjo domačega Zavoda za kulturo in izobraževanje, akcijo pa so podprli skupščina občine Tržič, družbenopolitične organizacije in združeno delo.
»Koroška v besedi in pesmi« so poimenovali petkovo otvoritveno slovesnost v Cankarjevem domu, ki so ga domačini povsem napolnili, med njimi so bili koroški gostje. Zbrane je v imenu predsednika občinske skupščine pozdravila Zinka Srpčič. predsednica občinske konference SZDL Tržič, ki je dejala, da pomeni predstavitev deia kulturnih dosežkov naših koroških Slovencev ža Tr-žičane pomemben, prijeten in osvežujoč kulturni dogodek in nadaljevala, da srečanje hkrati tudi obvezuje, da kulturnikom izza meje pomagamo bolj kot doslej. Ta obveznost velja za Tržičane tem bolj, saj imajo kot občina s sosednjo Avstrijo oziroma Koroško kar 15 kilometrov skupne meje na Karavankah, meje, ki ne sme biti plot ampak mora biti most povezovanju tudi v kulturnem življenju. . ,
V kulturnem programu je izbor del koroških pesnikov in pisateljev
Tržičani so se sodelujočim koroškim literatom in pevcem zahvalili s Kurnikovimi plaketami, ki so jih podelili Milki Hartmanovi, Valentinu Po-lanšku, Janku Messnerju, Valentinu Omanu in pevskemu zboru Jakob Gallus Petelin.
Predstavitev delčka sodobnega literarnega in glasbenega utripa Koroške je dopolnila otvoritev razstave del akademskega slikarja Valentina Omana v galeriji NOB.
Tržiški Koroški dnevi bodo tekli do srede maja. V petek, 25. aprila, bodo ob 18. uri v Kurnikovi hiši odprli razstavo del koroškega slikarja samorastnika Ernsta Arbeitsteina, v sredo, 14. maja, pa bo ob 18. uri v paviljonu NOB predavanje z diapozitivi »Kulturni spomeniki Koroške« vodil Cene Avguštin.
Tržiflki prireditelji so za KoroSke dneve pripravili bogat katalog, v katerem so zbrali niz misli ob prireditvi, ki so jo pripravili ob šestdeset-letnici koroškega plebiscita, petin-dvaisetletnici avstrijske državne pogodbe in petintridesetletnici svobode.
M. Volčjak
Koroško pesem je predstavil mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca. Ubrano so zazvenele Kernjakove pesmi, tudi nam tako domače. - Foto: F. Perdan
Koroškim gostom so se Tržičani za sodelovanje zahvalili s Kurnikovimi plaketami. Med njimi sdo bili tudi priznani koroški literati Milka Hartman, Valentin Polanšek in Janko Messner, katerih besedo je podal dramski igralec Polde Bibič. - Foto: F. Perdan
O LAS 6.STRAN
TOREK. 22-AHMUjj
Usklajevanje in zaposlovanje slepih
Cilj usposabljanja v okviru celotne rehabilitacije je omogočiti slepi ali slabovidni osebi vrnitev v aktivno življenje — Omogočiti tem osebam ekonomsko in socialno ravnotežje — Rehabilitacija kot nenehen proces
Skorja Loka — Skrb za človeka pon.eni v nafti samoupravni socialistični družbi uresničevanje enega najpomembnejših socialnih humanističnih načel. Ta skrb je Se posebej poudarjena pri zagotavljanju pogojev za življenje invalidni osebi.
Končni cilj rehabilitacije je slepo in slabovidno osebo vključiti v delovni proces, v družbenogospodarsko aktivnost in jo usposobiti za delovno, ustvarjalno, družbeno in osebno uveljavljanje v življenju. Doseči ta cilj pa je zahtevno delo, saj oseba, prizadeta na vidu, ni le seštevek različnih diagnoz, ampak biološka celota in član naše družbene skupnosti, ki ima poleg invalidnosti še celo vrsto drugih težav, duševne, socialne, čustvene in ekonomske narave, poleg tega pa Se niz preostalih sposobnosti.
Proces poklicnega usposabljanja, poklicne orientacije obsega več faz
kot so informiranje, svetovanje in
Koklicno usmerjanje. Učenci morajo iti pravočasno obravnavani in poklicno usmerjeni že v zadnjih razredih osnovne šole. Pri usmerjanju sodelujejo skupnost za zaposlovanje, socialno skrbstvo, medobčinska društva slepih in slabovidnih ter starši. Prav interesi slednjih so pogosto križajo s sposobnostmi in možnostmi učencev. Poklicno usmerjanje kasneje slepih pa se začenja po
Športna aktivnost invalidov
JESENICE — Osnovni namen dela komisije za šport, ki deluje pri Društvu invalidov Jesenice, je skrbeti za pestro športno rekreacijo invalidov. Prizadevanja so stalno usmerjena v čim širše vključevanje invalidov v aktivnost v posameznih športnih panogah, seveda v okviru sposobnosti. Tudi na nedavnem občnem zboru so se invalidi zavzeli, da se športna dejavnost med njimi še razširi. Poleg rekreacije, ki invalidu koristi v uspešnosti dela in premagovanju življenjskih tegob, naj šport postane tudi most zbliževanja in to-variških odnosov v okviru društva in navzven.
Čeprav ob skromnih finančnih zmožnostih, so člani komisije za šport pri jeseniškem društvu tudi lani uresničili svoj program. Kegljaški sekciji, ki šteje dvanajst aktivnih članov, je društvo zagotovilo keglja-ško stezo, na kateri so vadili enkrat tedensko. Udeležili so se tudi tekmovanj, kjer so pobrali mnoga odličja. Moška ekipa kegljačev je na občinskem tekmovanju v počastitev mednarodnega dneva invalidov osvojila
prvo mesto, na gorenjskem področnem tekmovanju drugo, uspešni pa so bili tudi v prijateljskem tekmovanju v tako imenovani »Gorenjski ligi«, od koder so odnesli pokal. Najboljša, prvouvrščena Anica Čerin, se je kasneje dobro odrezala tudi na republiškem tekmovanju, saj ji je pripadlo četrto mesto.
V pregledu lanskega uresničenega programa športnih dejavnosti beležimo kar pester spisek tekmovanj, ki jih je organizirala Športna komisija: ob nednarodnem dnevu invalidov tekmovanje v kegljanju, streljanju in šahu; ob desetletnici društva prijateljsko srečanje štirih ekip kegljačev gorenjskih invalidov; gorenjsko
{>odročno tekmovanje v šahu in keg-janju.
Poleg zelo priljubljenega kegljanja pa je zaživelo tudi balinanje, invalide privlači tudi streljanje, v težnji za čim širšo in pestrejšo športno aktivnostjo invalidov pa bo športna komisija skušala v prihodnji razviti tudi plavanje in smučanje.
Rabič
Kaj kaže »letni obračun«
Po občnem zboru Društva invalidov Jesenice -Uresničenih večina nalog iz lanskega akcijskega programa - Pod vprašanjem še vedno novi prostori - Načet problem zaposlenih invalidov in ustanavljanje aktivov
Jesenice — Konec februarja se je Društvo invalidov Jesenice sestalo na letnem občnem zboru, da bi pregledalo svoje preteklo delo in i zdela -o smernice za leto naprej. Poleg de-egatov invalidov iz posameznih sredin se je zbora udeležilo tudi precejšnje število gostov, med njimi predstavniki Društev invalidov Gorenjske, Zveze društev invalidov Slovenije, Društva invalidov Ravne na Koroškem, s katerimi Jeseničani že dlje tesno sodelujejo, ter skupnosti socialnega skrbstva skupščine občine Jesenice; pogrešali pa so predstavnike družbenopolitičnih organizacij, ker bi z njihovo pomočjo morda laže rešili kako odprto vprašanje, ki mu društvo ni kos.
Program, ki si ga je društvo zadalo >red letom dni, je po ugotovitvi predsednice društva Marice Potoč-lik, v celoti uresničen, v nekaterih posebnih točkah celo presežen. Predvsem posamezni sklopi problemov, razdeljeni v komisijsko obdelavo, kot problematika članstva, ekonomski problemi, zaposlovanje invalidov, humana dejavnost, so našli posebno mesto med prvenstvenimi nalogami društva. Posebno pohvalna je bila kulturna in rekreativna dejavnost. V proslavljanje dneva invalidov so v lanskem letu vključili tudi učence osnovnih šol, njihove iz-lelke, proste spise z naslovom»Kako ri pomagal invalidu« pa so na pro-
slavi nagradili s knjižnimi nagradami.
Vedno pa uresničevanje danih nalog ni potekalo gladko. Zataknilo se je pri precej zahtevnem popisu zaposlenih invalidov, ki bi omogočil pregled nad to strukturo, pa tudi kasnejše ustanavljanje aktivov v samih delovnih organizacijah, ki te osebe zaposlujejo. Delovanje aktiva Železarne Jesenice pa so na občnem zboru pohvalno ocenili, saj redno uresničuje zadane naloge. Poseben problem pomenijo prostori, ki jih za sestanke in važnejša srečanja odstopa krajevna skupnost Plavž. V prihodnje si bo društvo kar najbolj pri-. zadevalo za pridobitev lastnih prostorov, ki bodo dostopni tudi težjim invalidom in ki bodo poleg občasnih srečanj omogočali tudi vsestransko dejavnost.
Že eno leto pa je na Jesenicah tudi sedež koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko. Le-ta se je osredotočil na naslednje dolgoročne naloge: srečanje težjih invalidov Gorenjske, popis zaposlenih invalidov, ki ga dolguje še iz lanskega akcijskega načrta, ocena in razprava o študiji strokovnih služb pri občinskih skupnostih za zaposlovanje, ki govori o možnosti ustanovitve in delovanja rehabilitacijskih centrov kot pobude za reševanje problematike zaposlenih invalidov.
J. Rabič
zaključeni medicinski rehabilitaciji. V zadnjem obdobju se uspešno uveljavlja praksa, da te osebe za krajše obdobje sprejemajo na poklicno usmeritev. Pomembna vloga pri usposabljanju in poklicnem usmerjanju je dana strokovni skupini zavoda, ki obravnava posameznika ob sprejemu na usposabljanje in tudi kasneje vse do uspešne usposobitve.
Usposabljanje slepih in slabovidnih oseb v Sloveniji poteka v Centru   slepih   in   slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Skofji Loki ter v rednih srednjih, višjih in visokih Šolah. Tu je usposabljanje organizirano in poteka v poklicni administrativni šoli, ki traja tri leta, v Soli za telefoniste s trajanjem 18 mesecev ter v oddelku za priuče-vanje na delovnem mestu za delo v proizvodnji. Trajanje priučevanja je odvisno od individualne sposobnosti posameznika  in  zahtev delovnega mesta. Proces usposabljanja je potrebno pogosto prilagoditi posamezniku, upoštevajoč njegovo sedanjo usposobitev in realne možnosti za opravljanje kakršnega koli poklica v novih razmerah po izgubi vida. Vse bolj so očitna prizadevanja za usposabljanje slepih za programerja. V tujini je med slepimi ta poklic že uveljavljen, pri nas pa še orjemo led ino. Upoštevati je treba posebnosti  opravljanja  tega  poklica v naših razmerah, posebej pa se moramo  zavedati,  da   moramo prve kandidate tako usposobiti, da bodo ti odprli pot širšemu pristopu k uvajanju usposabljanja za ta poklic. Za slepe in slabovidne v rednih srednjih šolah in v organizacijah združenega dela je organizirana tiflopedagoška
Eomoč, medtem ko v višjih in viso-ih šolah te pomoči še ni. Smisel te oblike pomoči je, daje ožje in širše1 družbeno okolje čim tesneje povezano s procesom usposabljanja slepih in slabovidnih oseb, kar pozitivno vpliva tudi na uspešnost rehabilitacije. To je, tem pomembneje ob dejstvu, da čedalje bolj vključujemo v usposabljanje v zavodu osebe, ki jih v redne srednje šole zaradi dodatnih motenj kot telesna invalidnost, motnje vedenja, duSevna zaostalost in slabo zdravstveno stanje, ne moremo vključiti.
Poleg strokovnega usposabljanja v ožjem smislu imapomembno vlogo socialna rehabilitacija slepih in slabovidnih. Le-ta obsega praktični pouk opravil in spretnosti, ki jih ta oseba potrebuje za uspešno vključitev v življenje in delo, pomoč pri reševanju njihovih prilagajanje novim pogojem nja v ožjem in Širšem okolju. Povsem drugače pa je s zaposlovanjem teh oseb. vodijo politiko zaposlovanja medobčinska društva slepih in slabovidnih Slovenije. Ta usklajujejo zaposlovanje s skupnostmi za zaposlovanje, s starši in Centrom slepih ter delovnimi organizacijami, kjer obstaja možnost za zaposlitev. Kadar je usposobitev uspešna, ni pa možnosti za zaposlitev v rednem okolju, se usposobljeni lahko zaposli v invalidski delavnici Centra slepih.
Pri zaposlovanju v rednem okolju se Se vedno srečujemo s težavami, ki jih povzroča nepoznavanje sposobnosti slepih in slabovidnih s strani okolja, v katerega jih želimo vključiti. Pri zaposlovanju telefonistov je manj ovir, saj je poklic za slepo ali slabovidno osebo postal že tradicionalen, ob tem pa imamo še zakon, ki daje prednost pri zaposlovanju na to delovno mesto prav slepim.
Z usposobitvijo in zaposlitvijo slepe ali slabovidne osebe pa še ni končana organizirana družbena skrb. Potrebno je Še naprej spremljati uspešnost zaposlene osebe, ali osebno ali z rehabilitanti in strokovnimi službami delovne organizacije, preko medobčinskih društev slepih in slabovidnih, preko skupnosti za zaposlovanje ali drugih strokovnih služb. Ves čas pa je potrebno vztrajati v stiku s prizadeto osebo. NuSa Vrbinc
težav, življe-družbenem pa je z Načelno
Proslava j ob dnevu invalidov
V praznovanje mednarodnega dneva invalidm. ki je letos potekalo pod geslom »Rehabilitacija invalida — pravica in dolžnost«, se je vključilo tudi škofjeloško društvo invalidov — Na proslavi je o usposabljanju invalidov za delo spregovoril
Bogdan Čufar
usposabljanje invalidov pa je »k-tevna naloga, zato je skupnost *» alnega skrbstva Slovenije pripiai» mrežo ustanavljanja centrov oaw-ma zavodov za izvedbo teh na*} Predloge za ustanovitev takih ea> trov so dale ljubljanska, celjska, aa-riborska in gorenjska regija. ObaVt-je se tudi predlog, da se usta»t*y svetovalne  skupine in uy|M|iy mentorji v organizacijah zdnitosiP dela, saj bo le s sodelovanje« aw njih zagotovljeno uspešno izvajaa« rehabilitacije. Organizacije »drak nega dela morejo s prilagajanj)« delovnih nalog in opravil dehtet i zmanjšano zdravstveno in delam zmožnostjo     omogočiti uspe** opravljanje dela. S tem jim safott vijo tudi pridobivanje osebnega dohodka po delovnih uspehih kot d dosegajo drugi delavci pri takih » lih in opravilih. Pri tem poroenibec nalogo, prevzemajo novoustanov^jV ni aktivi invalidov v orftmncgaa združenega dela.
Proslavo so s kulturnim projn-mom obogatili učenci osnovna k* Cvetko Golar iz Škofje Lokfj tamburaški orkester iz Reteč iM* prijetno dopolnili srečanje ških invalidov. , M. Vost*
Skofja   Loka   —   V nedeljo, 30. marca, so se člani škofjeloškega društva invalidov zbrali na proslavi v hotelu Transturist in tako obeležili 26. marec, mednarodni dan invalidov, ki smo ga letos pod geslom »Rehabilitacija invalida —  pravica in dolžnost« praznovali že enaindvaj-setič. Zbrane je pozdravila Poldka Blažič, predsednica društva in ob tem dejala, da geslo mednarodnega dneva invalidov zadolžuje celotno družbeno skupnost, da stori vse za preprečevanje nastanka invalidnosti, če pa že nastane je dolžna, da se delavec čimprej rehabilitira in vsestransko usposobi za normalno delo in življenje. Zlasti pa so za to odgovorne delovne organizacije, v katerih se je delavec poškodoval in postal invalid, saj morajo poskrbeti za njegovo   primerno   zaposlitev. Na drugi strani pa je geslo tudi obveznost ponesrečenega delavca, da pri tem aktivno sodeluje.
O delovnem usposabljanju invalidov je spregovoril Bogdan Čufar, predstavnik škofjeloške skupnosti socialnega skrbstva, ki je dejal, da je to pravica in dolžnost invalida, da pomeni pridobivanje, izpopolnjevanje spremembo znanja in sposobnosti.   Poklicno   in delovno
Seja koordinacijskega
odbora
r
Srečanje težjih invalidov
Društvo    invalidov Kranj vabi invalide na praznovanje mednarodnega dneva invalidov in srečanje težjih invalidov Gorenjske, ki bo v soboto, 26. aprila, ob 16. uri v razsta-viščni   dvorani Gorenjskega sejma v Savskem logu. Na svečani    akademiji sodelujejo recitatorji osnovne šole Helene Puhar iz Kranja, folkloristi iz Save, kvintet iz Naklega, humorista Marjan Roblek in Toni Gašperič  ter glasbena skupina TNT s Kokrice, ki bo poskrbela za plesno razvedrilo. V razstaviščni dvorani si bodo   gostje  lahko ogledali tudi likovno razstavo umetnikov samorastnikov Stanislava Hrneca in Jožeta H rova ta.
V Kranju je bila 5. seja koordinacijskega odbora društev invalidov Gorenjske. Kot so uvodoma delegati ugotovili, so bili vsi sklepi prejš-nih sej uresničeni. V nadaljevanju so obravnavali proslave ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov v posameznih društvih na Gorenjskem.
V Škofji Loki je bila proslava 30. marca, na seji pa so se potem dogovorili še za program proslav v ostalih društvih. Predstavniki društev invalidov Gorenjske so tudi poročali o obiskih težjih invalidov na domovih, v bolnišnicah in zavodih. Ponekod so akcijo že uspešno izvedli, v nekaterih društvih pa je sedaj v teku.
Zatem so se pogovorili o pripravah na letošnje tradicionalno srečanje težjih invalidov Gorenjske, ki bo tokrat v Kranju in sicer 26. aprila v prostorih Gorenjskega sejma. Za organizacijske zadeve srečanja bodo skrbeli člani Društva invalidov Kranj. V nadaljevanju seje so sprejeli samoupravni sporazum koordinacijskega odbora društev invalidov gorenjske regije, precejšno pozornost pa so namenili tudi razpravi o gradnji zgradb brez arhitektonskih ovir oziroma preprečevanja teh ovir. Na tem področju so precejšen korak storili na Jesenicah, sprejeli pa so sklep, da se ta akcija pospeši tudi v drugih društvih. Sprejeli so tudi sklep, da se bodo povezali z arhitekti in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju celotne Gorenjske, pripravili bodo tudi skupen razgovor, kjer se bodo pogovorili o omenjeni problematiki.
Delegati so se pogovarjali tudi o ustanavljanju aktivov zaposlenih invalidov v TOZD in OZD. Akt ivi se ustanavljajo v tistih TOZD, kjer je zaposlenih vsaj 20 invalidov, kjer pa jih ie manjj se izberejo poverjeniki.
Ob koncu pa so govorili še o popisu invalidov in drugih invalidnih oseb, izvolili so tudi novo vodstvo
koordinacijskega odbora dnjfcr« invalidov gorenjske regije, ki k" imelo v novi mandatni dobi sedd * okviru Društva invalidov Kranj.
J. RaW
Športno tekmovanje invalidov Gorenjske
JESENICE - Društvo invalida Jesenice je priredilo tradicionalna Športno tekmovanje v počastita letošnjega mednarodnega dne« invalidov. Nastopilo je sedem «*£ društev invalidov iz Kranja. Dor žal, Tržiča, Radovljice, Škofje lofc in Jesenic ter ekipa Invalida\*f» športnega društva »Samorastnik« i Raven na Koroškem. S slednji." Jeseničani že dalj časa zelo te*? sodelujejo.
Udeleženci so se pomerili v U»* panogah, in sicer v kegljanju, Jak* in streljanju z zračno puško. Naj> i so bili jeseniški športniki, i
leseniski športniki) vseh treh disciplini
pešnejši so zmagali Rezultati: Kegljanje: 1. Društvo invalide« Jesenice 1744, 2. »Samorastnik« Ravne na Koroškem 1684. 3, »Borec« Kranj 1673; P osa merniki I Grošelj 458. 2. Vahčič (oba Jeseni* 458, 3. Horvatič, Samorastnik.
Sah: 1. DI Jesenice (Zorko, Pvv ljanšek. Pesjak, Smrke. Kokon-15,5 2. »5. avgust« Tržič 12. 3 »$» morastnik« 11,5.
Streljanje z zračno paii.ii ekipno: 1. DI Jesenice 630, 2. morastnik« 575, 3. »Borec« Kia«; 479; posamezniki: 1. černe. (»6V rec« Kranj) 173, 2. Ovčar (»Samo rastnik«) 169, 3. Majda Kralj (DI Jesenice) 165.
J Rab*
Ml.22 APRILA 1980
«52
7.STRAN GLAS
Gore privabljajo
|nnj - Vedno ver ljudi, mlajših ittrejAih. zahaja v planine samotah organizirano. Prevladujejo jptfrii pohodi, na planinska pota p te samostojno podajajo ljudje, ki Rnaoma poznajo razmere v gorah iiobolj izkušeni.
iv je v gorah Se veliko snega, »laninska sezona že začela. ;o Planinsko društvo je zače-organiziranimi pohodi v gore, ki iki občini dosegajo izredno lost in so prispevali, da se ve-prebivalcev kranjske občine enkrat letno odloči za planinski |. Kranjski planinci so že orga-_Ji dve turi. Planinci pohodniki nodili na Slavnik, turni smučarji H na triglavski turni smuk. Udele-kaev pohoda na Slavnik je bilo kar atrj avtobuse, na turni smuk pa je ,Hi |e skupina smučarjev, saj Tri-tatki turni smuk ni enostaven in pobilo znanja. Vendar bo sčaso-„ tudi na turnih smukih več udele-
P. L.
VAŠA PISMA
PREMALO O NOV
Glavni in odgovorni urednik me je opozoril na dopis iz Pre-doselj. (1) Prebral sem ga. Naj prej sem menil, da o njem ne bi bilo treba polemizirati, toda vidim, da je vedno treba pisati in Se pisati o NOV, kajti živih iz virnih prič po verodostojnem poročanju mlajšim generacijam bo vedno manj.
Milan Guček je takole zapisal: »čas hitro teče in človeka je prav
fraza, kako hitro se bo iztekel in odo šli iz naše sredine ljudje, ki bi lahko zanamcem posredovali še nič koliko gradiva . . .« Rado Bordon: »Dragoceno gradivo, se pravi, pričevanja živih ljudi, ki ga ne bo mogoče nikoli več nadoknaditi . . .« (2)
Ob poslušanju radijske oddaje Koncerti   iz  naših  krajev  2.2.
Itvor - Predzadnji dan sejma je bilo v Kovorju organizirano lovsko kkmovanje v lovski kombinaciji, kjer je nastopilo 143 tekmovalcev in Mm iz vseh krajev Slovenije. Prvo mesto je zasedla LD Pugled. dru tnLD Rečica, tretje LD Bnštanj, četrto LD Udin Boršt, peto mesto si K dehta SD Cerklje in Jttšt. - Foto: L. Eržen
28
<
>
>
N
i
i
A
i AA
Al
SiP
A
f
Diagram 59
1. Td5:! Td5:
2. Sf7:!! Kf7:
3. Df3 +
Beli je ukinil neprijetno vezavo lovca na damo in razrahljal nasprotnikovo čvrsto strnjeno kmečko vrsto.
3. ... Ke6
4. c4 Td2!
5. La8: Ta2:
V nastalem položaju, ima črni sicer prednost kmeta, toda nekoliko izpostavljenega kralja. Partija se je končala takole: 6. c5 Tal: 7. Dg4+ Kf6 8. Df3+ Ke6 9. Db.3+ Kf6 remi. Vendar pa je imel beli tudi boljšo možnost.
6. Ld5+! Kd7
7. Db3 Db2
Ali pa 7. ... Tal 8. Db7 + Kd8 9. Da8+ Kd7 10. Da7: + Dc7 11. Da6, z očitnejšo pozicijsko prednostjo za belega.
8. Dh3+ Kc7 Slabše je 8.   ... Kd8 9. Lc6 s
pretnjo mata. Crni mora namreč izrabiti slabost belega na prvi vrsti. Vsako odlašanje tega gre v korist belega.
9. De6 Df6
10. De3 in beli je dosegel očitno pozicij ako prednost.
NAPAD
IN POKRIVANJE
Napad in pokrivanje, t. j. obramba napadenega mesta, sta redni sestavini igre. Posebno pomembni pa sta v kombinacijah, ko z zaporedjem nekaj napadov ali pa z večpo-teznim načrtom pokrivanja dosežemo določen cilj.
V poziciji na diagramu 60 (VUKIĆ - MAROVIĆ, 1977) beli izkoristi neskladen razpored črnih figur in kmetov za odločilen napad v srediftču.
1	« 1	
i	A*	* A
A	A A <& a	
A A	• 1	A A
Diagram 60
1. c5!!
Napad temelji na vezavah; sedaj ne gre niti dc5: zaradi 2. Te5: niti Sc5: zaradi 2. Lc5: in nato Te5:. Kmet c bo razrahljal podporo nasprotnikovega kmeta d6 in tako omogočil nadaljnji uspešni napad.
1. ... Kh8
2. cd6: ed6:
3. Se4!
Kmeta d6 črni ne more več uspešno varovati.
3. ...
4. Sd6
5. Ddfi:
De8 1x16:
letos, je bilo govora o značil nostih kraja Predoslje. Dokaj skromno je omenjena tudi NOV. ». . . misel o popravilu kulturnega doma. ki so ga med vojno požgali partizani, da bi preprečili vselitev belogardistov, vendar jim akcija ni povsem uspela, saj so beli dom za silo osposobili, ga zaščitili z bunkerji in ograjo ter se vselili.* To besedilo je bilo objavljeno v članku: Se enkrat, Predoslje in partizani. Opravičujem se v toliko, ker po radiu predvajanega besedila nisem dobesedno navedel, nisem ga posnel ali stenografiral. Smatral pa sem, da je NOV in ponovno poudarjam, da je NOV bila le premalo poudarjena, pa sem zapisal prispevek »Predoslje in partizani«. (3) Seveda sem v njem povedal, da je bolj primerno partizane imenovati borce NOV, kljub neštetim drugim vzjievkom. Požig doma, da se sovražnik vanj ne ^\ bi vselil in ga porabil za utrdbo, je premalo. V članku je dalje povedano, kako je bila teptana slovenska kultura, sprememba krajevnih imen, gora itd. Edino branje, ki so ga izdajali Nemci v slovenščini, je bil list »Kara-vanken Bote«. Domačini so ga smešno prevedli kar v »šli bote«. Tako se je tudi zgodilo!
O vlogi belogardistov beremo v raznih člankih in knjigah. V člankih, ki izhajajo zdaj izpod peresa Jožeta Vidica, je marsi-katero novo odkritje in dogodivščina. Takole pravi: »Tako so domobranci s svojim podpisom jamčili, da ne bodo nikoli zapu stili domobranskih vrst. Če bo to storil, se Nemci in drugi domobranci lahko maščujejo nad njegovo družino . . .« Tudi Ivo Jan v Kroniki kokrškega odreda opisuje domobrance in navaja, aa so leti morali zapriseči Nemcem in kralju Petru H. Veliko naj bi brali in se dsveščali, v bodoče pa tudi med prireditvami dajali mesto NOV, kiji gre. Če se danes dostojno spominjamo podlih junakov, blažimo vsaj delček boleči ne svojcem, sorodnikom in znancem. Padli so, a ne zaman. Bili so to čudoviti ljudje, ki so nosili breme upora pod tako težkimi razmerami.. Povem naj še en zgovoren primer.
22.julija 1977 sem se med ostalim, udeležil tudi velikega izseljenskega »piknika« v Skofji Loki,fna loškem gradu. Ta pri reditev je bila združena s praznikom Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Pri vhodu na prireditveni prostor mi je eden od organizatorjev, na vprašanje, kje je prostor za borce NOV povedal, da je samo za tiste v uniformi. »Moj bog«, sem pomislil, na kakšne borčevske uniforme pa to mlado dekle misli? Saj partizani nismo imeli uniform, bili smo oblečeni v različna oblačila, največ civilna ali pa v zaplenjene vojaške cunje. Edino kape smo imeli, pa še te različne, oprem Ijene z rdečo, dostikrat nesimetrično peterokrako zvezdo.«
Na prireditvenem prostoru res ugledam pripravljajoče se praporščake, postavili so se v vrsto in kasneje odšli na tribuno s prapori. Na koncu pa je stopal še eden, ki ni nosil prapora. Na glavi je imel malce preveliko kapo, na prsih pripeto vojno odlikovanje, obrit ni bil, v roki med prsti pa je stiskal prižgano cigareto in kadil.
V govorih, recitacijah, pesmih je bilo res poskrbljeno z -bogatim sporedom tudi iz NOV. Toda po mojem osebnem prepričanju je bila vizuelna poočitev bojev le preskromna, zlasti dokaj »pisa ni« izseljeniški množici. Na »štantih« je skoraj bolj popularno kupovati značke in jih pripeti v gumbnico, kot pa bo takih priložnostih nosit mirnods>bska ali vojna odličja. Tudi tu nam prihaja do kratkega stika.'
O tem nisem pisal še nikjer in storim to sedaj. Pridružujem se in prizadevam, da je treba mlajšim rodovom posredovati čimveč izvirnih pričevanj iz NOV, bodisi z objavljanjem prispevkov, čeprav so pred desetletji že bili objavljeni, jih dopolnjevati, pripravljati nove, jih »piliti«. Tako spodbujam pohode in udeležbo na njih (21. jun. po poteh heroja Jokla), trenutno vzpodbujam poimenovanja ESS Kranj po katerem od junakov, morda celo po Ivu Slavcu J oklu, narodnem heroju.
Želim si, da bi moja opozorila bila dobrohotno sprejeta in da bi gradi/a in doprinašala, ne pa da bi naletela na tako oceno, kot je bilo to zapisano V 14. številki »G/asa«.
Stane Bobek-Miha
Črtomir Zoreč ,
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
Kulturni - hkrati tudi Radarski — dom na Vegradu nad Stahoric
(38. zapis)
V prejšnjem Glasu sem omenjal Kamniško Bistrico bolj kot dolino, ne kot kraj. Toda med obema vojnama se je kar 30 vasi, vasic in zaselkov združevalo v samostojni občini Kamniški Bistrici.
Zaradi zanimivosti bom naštel kraje, ki so sodili pod to prostrano občino: Bistrica, Bistričica, Brezje, Godič, Jeranovo, Kališče, Klemenče-vo, Kregarjevo, Krivčevo, Kržišče, Mekinje, Okroglo, Podielše, Podlom, Podstudenec, Potok v Crni, Praprotim - Sv. Primož, Praprotno -Zakal, Slevo, Smrečje, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stahovica, Stolnik, Vodice, Zagorje, Zavrh, Zduša, Žaga in Županje njive.
Seveda, tudi kraj, bolj na široko razloženo naselje, ki mu pravimo Bistrica (ali Kamniška Bistrica) obstoja v povirju te planinske rečice. Pred 100 leti je bil najmanjši kraj na Kamniškem (štel je le 13 prebivalcev; danes jih šteje 53). »Avtohtoni« prebivalci Kamniške Bistrice, to se pravi Bistričani, so doma le na Urši-čevi kmetiji; vsi drugi so bolj ah manj stalni prebivalci turističnih, lovskih in gozdarskih koč.
NARAVOSLOVEC FERDO SEIDL
Ker sem se z zadnjimi zapisi o Bistrici gotovo že približal srcu Kamniških planin, bo najbrž kar prav, če posvetim nekaj vrstic  znanstveniku   -   poetu teh
gora. ,
To je učeni naravoslovec - meteorolog, geolog in strokovni pisatelj Ferdo Seidl, rojen 10. marca 1856 v Novem mestu. Njegov oče je bil iz rodu čeških steklarjev iz Črnega lesa. Priseljenec v naše kraje se je oženil s Slovenko in tako se je Šeidlova družina čutila za slovensko in napredno.
Mladi profesor Seidl je več let poučeval v srednjih šolah v Gorici, Novem mestu in Krškem. Ponujeno mesto profesorja geologije na ljubljanski univerzi je skromno odklonil zaradi starosti. ...
Najpomembnejše Seidlovo delo je nedvomno obsežna monografija v dveh delih »Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice«. Delo je izšlo v dveh knjigah velikega formata v založbi Slovenske Matice v Ljubljani v letih 1907- 1908. Opremljeno je z zemljevidi, geološkimi kartami in bogato ilustrirano. Kaže, po delu sodeč, da je Seidl vse pogorje ki ga opisuje, tudi sam prehodil. - Bil je pač resen znanstvenik, ki mu je skepsa narekovala, da vse sam razišče. Kritičen duh ni zaupal nikomur. Znanstvena resnica in natančnost sta mu bili najljubši, hkrati pa tudi značilni potezi njegovega značaja.
Sam je rekel o svojem delu:
»Knjiga o Kamniških ali Savinjskih Alpah* se mi je zasnovala iz želje, da podam slovenski javnosti zgled razvoja - geološkega in organskega — na podlagi vsestranskega motrenja male pa krasne skupine Slovenskih Alp!«
Ta lepa naloga se mu je povsem posrečila in prav v tem, da nam z vsake strani Seidlove knjige govori evolucija, leži tudi njen pomen nasproti starejšim piscem, ki le opisujejo, Seidl pa dokazuje.
Treba je omeniti še, da je Seidl napisal tudi temeljito delo Rastlinstvo naših Alp, Geološke sprehode po Goriški in važen spis Koa naj se potegne pravična državna meja med Jugoslavijo in Italijo (1929).
Zaslužnega moža je dohitela smrt v času okupacije, 1. decembra 1942 v Novem mestu, ko je zakoračil že v 87.leto.
Naravoslovec Ferdo Seidl. 1856 do 1942
ZAPOZNELI ILUSTRACIJI
Cestokrat se mi dogodi, da z zapisom hitim — slik, s katerim bi ga ilustriral, pa še nimam pri roki. Tako tudi šele danes objavljam zanimivi podobi. Kulturni dom na Vegradu nad Stahovico -nekako preumetelen za v naravno gozdno okolje; morda nimam prav*> Vsekakor pa je vanj, na koncu vnanjega hodnika, lepo vkompo-nirana plošča z imeni padlih v NOV.
Druga sličica kaže pogled z obzidja cerkve v Zgornjih Stranjah na vaško pokopališče - kot bi zrli nanj z velike višine, skoro z letala! Skrbna urejenost in snažnost sta očitni odliki tega vrta pokojnikov.
'"m'9     'ie f
Pogfed na pokopališče r /gornjih Stranjah
GRABEŽLJIVI OREL NA
Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil
"ms.
Za&tave so bile silo pomembne. Avstrijski vojaki snemajo turško zastavo na gradu v Jajcu in obešajo cesarsko zastavo s črnim dvoglavim orlom.
»Kar tako barantajo,« se je jezil Joža, najstarejši stavec v tiskarni. »Tebi Benetke, meni Bosno in Hercegovino. Ta nora ideja, ki je tokrat prišla iz kabineta francoskega cesarja Napoleona III., trdovratno živi že pet let.«
»Drži,« je dejal Hubmajer. »Tedaj se je šušljalo, da je neki pariški časnik objavil notico o zamisli angleškega zunanjega ministra Russella, ki je predlagal predsedniku  Palmerstonu kaj nenavadno
Italijani naj bi ocItKE kumliT/r0 kupČijo ™ funtov J^^^S^V^ V* v^kupčijo, so^mislni, češda s^odo
milijonov volili
zrahljane finance.. Potem naThi7tJl   ^ Popravili cegovino Avstriji, ta pa bi Italii «   Ja P«18"1« Benetke P        tal,J1 Pestila brez boja
Roj pri Ranjaluki. V tistih časih so si še stale nasproti dolge vrste vojakov brez vsakega posebnega kritja.
»Ni res,« se je razvnel Hubmajer. »V Bosni bi se morali upreti barantanju. Sami naj se odločijo o svoji usodi. Uprejo naj se Turkom in vržejo s sebe njih jarem, potem naj pa pride Avstrija, če se upa. Tako bi morali narediti. Srbe naj pogledajo in Črnogorce. Za zgled bi jim lahko bili, tudi oni bi mogli imeti svojo državo in svoje paragrafe, če ne z zvijačo, pa z bojem«
»Beži no,« ga je miril Joža. »Kako naj se uprejo avstrijski moči? In Turčija je za njimi, naj se borijo z obema? Kakor hitro bi se začeli bosti s Turki, bi Avstrija planila po njih. Sam veš, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«
»Toda morda bi jim priskočila na pomoč Rusija, za Črno goro tako vemo, da bi bila z njimi, Srbija tudi pa zavedni Slovani iz avstrijske ječe bi jim morali priti na pomoč. Samo plamen upora naj zanetijo.«
»Kdo bo šel na pomoč?« se je posmehnil Joža mladostni vnemi. »Ti?«
»Prav jaz!« se je izprsil Hubmajer. »Naučil bi jih topniških veščin in še česa.«
Stari stavec se je le še enkrat posmehnil, nato se je vrgel na delo. Čez deset let je z nejevero bral v časopisih, da je Miroslav Hubmajer postal bosanski vojvoda med uporniki, ki so se borili proti Turkom.
Kdo vse bi rad vladal
Hubmajer ni bil edini, ki se je leta 1875 pridružil bosanskohercegovskim upornikom. Jefto Bjelobrk, dopisnik novosadske Zastave, ki je zbiral prostovoljce in jih povezoval z uporniki, je navdušeno pisal:
»Pogosto se človek navduši, ko vidi razlike v jeziku, narodnosti in veri, a en sam cilj: prostovoljno preliti kri za svobodo.« .
Dopisnik je zbiral prostovoljce v Sutorini. Prihajali so mnogi Slovenci, Francozi, Grki, Čehi, Rusi, Albanci, Arabci, anatolski Turki in drugi. Nekega dne jeseni 1875 je prišel tudi Miroslav Hubmajer. Poslali so ga v Ljubibratičevo moštvo. S tem srbskim voditeljem je vojeval po Popovem polju in okoli Trebinja. Prav tam, kjer je pozneje predal orožje avstrijski oblasti. Hubmajer je postal najprej poveljnik topništva. S seboj je pripeljal še dvajset Dalmatincev, ki so bili vešči tega orožja. Med njimi je bil tudi Stipe, s katerim sta delila usodo dokonča.
Hubmajer se je izkazal kot odličen bojevnik. Toda v Bosni se ni in ni hotel razvneti upor. Zato so se iz Hercegovine odločili poslati tja sposobnega bojevnika, ki bi zanetil požar čez vso Bosno. To je bil Miroslav Hubmajer, že slaven junak, o katerem so časopisi poročali, da je eden največjih junakov, ki je storil že neverjetna junaštva.
Teden dni, preden bi moral v Bosno, kjer naj bi prevzel glasno poveljstvo upora, je romal v Ljubljano. Morda je šel po denarne prispevke, ki so jih zbrali za upornike v Bosni in Hercegovini tudi Ljubljančani, morda nabirat nove fante, ki bi šli v boj z njim.
RADAR
r
Pospešujemo rejo konj
Kdaj se kobila pripušča
Pri plemenjenju kobil moramo upoštevati vrsto dejavnikov. Predvsem pripuščamo kobilo k žrebeu iste pasme, ki mora imeti ustaljene dedne lastnosti Potomci morajo namreč imeti za pasmo značilne lastnosti, s čim manj dednimi napakami. Med težke dedne napake štejemo dolgo in ozko glavo, za pasrno neprimerno dolg in tanek vrat. nepravilno obliko prsi in trupa, nepravilno stojo, težje napake kopit idr. Sem štejemo tudi slabo plodnost. Za plemenitev rabimo živali v primerni telesni in zdravstveni kondiciji in seveda telesno ter spolno zrele.
Prezgodnja oploditev kobile škoduje njenemu normalnemu dora-ščanju in prav tako rasti njenega plodu. Vendar ne pripuščamo kobile vseh pasem pri isti starosti. Hladnokrvne pasme. npr. noriška. namreč telesno in spolno dozorevajo hitreje ter jih lahko plemenimo. ko so dopolnile starost dveh let, medtem ko kobile toplokrvnih pasem šele po dopolnitvi starosti treh let. Pomemben znak spolne zrelosti je redno pojavljanje spolnega nagona, v časovnih razmakih 19—23 dni (poprečno na 21 dni). Čim so kobile dobro telesno razvite in redno kažejo spolni nagon, jih pripustimo. Odlašanje prvega pripusta na kasnejii čas, npr. za eno leto, ima lahko za posledico težave pri oplojevanju Podobno velja tudi za kobile, ki so že žrebile. Ponavadi ponovno kažejo spolni nagon 9—11 dni po žrebitvi in ta termin je tudi najprimernejši za ponovni pripust. Tedaj je največja verjetnost za uspešno osemenitev. Če ta termin zamudimo, se včasih dogodi, da moramo čakati dali časa na ponovno gonjenje živali.
Za rejo konj je pomemben letni čas pripuščanja kobil. Kobile pripuščamo najpogosteje pomladi. To nam omogoča, da jih v času opravil na polju izkoristimo za delo. Z brejimi kobilami lahko opravljamo vsa lažja opravila in tudi orjemo lahko. Seveda pa je pri tem potrebna določena nega in opreznost. Se posebno je paziti, da se oznojene živali ne prehladno. Pomembna je tudi prehrana med brejostjo. Najboljša je dobra in zadostna paša. Na paši se kobile tudi gibljejo, kar koristi njim in razvoju žrebet. Brejost kobil traja okrog 11 mesecev, najpogosteje 330 — 337 dni. To pa pomeni, da je pri pomladi oplojenih živalih pričakovati porod naslednjo pomlad in torej v času visoke brejosti zanje v glavnem ni dela. Sicer pa se lahko pripušča tudi v drugih letnih časih, npr. jeseni ali pozimi. Zanimivo je. da je brejost jeseni oplojenih živali približno za teden dni krajša kot pri spomladi oplojenih živalih
Dr. S. Bavdek
Jesenice — Člani radiokluba Železa r na Jesenicah, ki so se pred nedaM* sestali na letni skupščini, so zelo delavni. Od ustanovitve kluba /nas*" pomlad dalje so se opremili z radijsko postajo. uspt>sobili so več član<* X delo z njo, udeležili so se raznih tekmovanj in sodelovali v akciji Ni? na** sme presenetiti. Tudi letos bodo nadaljevali z usposabljanjem članstva rlit nih tečajih, s šolami bodo sodelovali pri organizaciji dela radiokntikiv t okviru tehnične vzgoje, sodelovali pa bodo tudi na raznih tekmovanjih radi* amaterjev. Prizadevali si bodo tudi za ustrezno ureditev prostorov kluba i kulturnem domu na Javorniku in za vključevanje predvsem mladih člani* Na sliki: del udeležencev letne skupščine kluba. — R. R.
STANE ŠINKOVEC (1 nada,jevanie,
V AGONIJI ZADNJIH DNI
Danes začenjamo z objavami dela monografije za dachauski zbornik, ki jo je napisal Stane Šinkovec iz Kranja in bo izšla predvidoma še letos pri Založbi Borec.
Sorazmerno izboljšanje življenjskih razmer^ katerih so živeli jetniki po letu 1942, je trajalo le kratek čas. Čeprav je veljalo odslej za taboriščno upravo geslo: »Uničiti z delom!«, so v tem času dovoljene pošiljke z živili marsikomu pomagale, da je vzdržal do konca. Predvsem je to veljalo za jetnike delovnih barak, zahodnega dela taborišča. Relativen mir, ki je zavladal v tem obdobju v vseh koncentracijskih taboriščih, je bil v nemajhni meri tudi posledica hudega poraza von Paulu-sove armade pred Stalingradom, ki je dokaj prizadel nemško samozavest in oholost.
Naseljenost v barakah je bila že tedaj zelo velika. V nekaterih je prišlo preko 200 - 300 ljudi na sobo. Toda to je bil šele začetek. Prve mesece 1943 je prišlo v taborišče tudi večje število Slovencev - predvsem Gorenjcev in Štajercev - med njimi tudi nekaj ujetih partizanov, ki so le po naključju ušli streljanju v gestapovskih zaporih.
Čeprav so tudi v tem času nenehno prihajali in odhajali transporti, se je močnejši pritisk na taborišče pričel pravzaprav po kapitulaciji Italije v septembru 1943. S transporti iz italijanskih taborišč je prišlo precejšnje število Slovencev iz Ljubljane, Dolenjske, Notranjske in Primorske. Po nemški ofenzivi, ki je sledila,pa večje število ujetih partizanov in aktivistov iz južne Slovenije in Dalmacije.
Število jugoslovanskih jetnikov se je kmalu povzpelo od nekaj sto, na preko dva tisoč. Večinoma so bili to Slovenci. Število pripadnikov ostalih jugoslovanskih narodov - razen že omenjenih Dalmatincev iz Hrvaške — pred tem še ni bilo omembe vredno. Ti so bili v glavnem v taboriščih, ki jih tudi Sirom Jugoslavije ni manjkalo.
V tem času je prišlo v taborišče tudi več sto Italijanov. Dokajšen pritisk je vladal do sredine 1944. Taborišče je bilo zgrajeno za 5000 ljudi in v tridesetih stanovanjskih barakah je bilo v začetku po 180 ljudi. Toda že s prihodom prvih Poljakov po napadu na Poljsko v septembru 1939, se je začel večji naval. Tako je bilo v barakah daljše obdobje od 400 do 800 jetnikov dokler ni prišlo 1944 zaradi preobljudenosti do prav katastrofalnega stanja. Tedaj je bilo v nekaterih barakah po 2000 in tudi več jetnikov, kar ie pomenilo namesto 45 preko 500 oseb v eni sobi. Baraka je imela 4 sobe (Stube), vsaka soba pa je bila iz dveh delov: imela je »spalnico« in dnevni prostor, vsak velikosti cca 100 kv. metrov. Dve sobi skupaj, sta imeli še stranišče z 8 školjkami in pisoar ji in umivalnico.
Taborišče se je skušalo razbremeniti odvečnih jetnikov, ki so jih ...
Tedaj se je komaj zaznavno utrnil plaz. Nemška soldateska se je umikala na vseh frontah in bežeče horde so vlačile s seboj trume jetnikov. Ukaz se je glasil: Ne predati taborišč! Najprej so začeli izpraznjevati ogromna taborišča na Vzhodu, kasneje pa tudi v ostali Evropi. Na vseh dohodih k Nemčiji je nastala nepopisna gneča in zmeda, dokler ni postal položaj Rajha spomladi 1945 brezupen. Zmešnjavo so še povečali vse pogostejši zračni alarmi. Ker so delali jetniki vsepovsod, ne samo okrog taborišča, so razumljivo imeli med bombardiranjem tudi žrtve. Ena največjih tragedij se ie odigrala na mUnchenskem letališču Riem, kjer je bilo ob bombardiranju ubitih okrog 280 jetnikov, mnogo težko ranjenih pa je umrlo v naslednjih dneh še v taborišču.
Ukaz o evakuaciji so izvedli s pravo zločinsko zagrizenostjo in nemške ceste so bile v tistem času preplavljene z živimi okostnjaki, ki so tavali k neznanemu cilju naproti. Ti živi mrliči so nosili v sebi kal smrti, ki je imela v dachauskem taborišču tik pred osvoboditvijo tako bogato in strahotno žetev. Samo v prvih štirih mesecih 1945 je epidemija tifusa pomorila preko 15.000 jetnikov.
Stotine mrličev ie ležalo tedaj vsepovsod: okrog barak in pred krematorijem. Preko de-settisoč bolnih za tifusom je ležalo na vzhodni strani taborišča in tisoče jetnikov je le še vegetiralo. Bili so onkraj čutnega zaznavanja.
Tako se je Dachau le malo pred osvoboditvijo spremenil v pošasten grob tisočev izmoz-ganih okostnjakov, ki niso dočakali svobode.
Mrtvaški duh je zavel preko taborišča. Smrad po ožganih kosteh se je mešal z duhom razpadajočih trupel, dražil nosnice in legal na duše še živih jetnikov.
Ostali, ki so se zavedali stanja v kakršnem je bilo taborišče, so s še večjo tesnobo pričakovali bližajoči se konec. Taborišče je dajalo takšno sliko grozote, da je bilo le težko verjeti, da bi ga oblastniki pustili takšnega priti v roke zaveznikom.
Marsikateri dogodek iz dachauske dvanajstletne zgodovine in marsikateri množični zločin je zavit v temo in ne bo nikoli pojasnjen, kajti rabi ji so storili vse, da bi prikrili svojo zločinsko raboto. Ko se je bližal njihov konec, so pustili ležati celo mrliče vsepovsod okrog, nepokopane, v krematorijskih pečeh pa so na vrat na nos sežigali dokaze svojih ilo-činov. Sicer pa krematorij itak ni bil sposoben požreti tolikšnega števila žrtev. Tako so 1.230 mrtvih pokopali na pokopališču WaW-friedhof v Dachauu, 7.500 pa v množičnih grobiščih za mestom v okolici Leitenberga, kjer je danes spominsko obeležje.
Toda kljub vsem prizadevanjem, da hi zabrisali, kar se je zabrisati dalo, je vendarle ostalo še toliko dokumentov, da se o dogajanjih, predvsem v zadnjih dneh, lahko sestavi celoten mozaik. Zahvala za to gre nekaterim tovarišem, ki so za ceno lastnih življenj ii-maknili in poskrili nadvse važne in strogo zaupne dokumente.
Marsikaj so pojasnile tudi izjave ujetih bivših oblastnikov na številnih procesih prva leta po končani vojni. Ti so seveda storili vse, da bi prikrili čim več, predvsem seveda lastno krivdo. Vseeno pa je iz primerjave različnih izjav in iz že omenjenih dokumentov mogoče dopolniti in izluščiti dokaj verno sljko takratnih dogodkov.
Ko se ie v aprilu 1945 pričela bitka za Berlin, je tudi v taDorišču zavladala velika napetost. Čeprav že nekaj tednov ni prihajal v taborišče noben časopis in so iz pisarn, kjer so bili zaposleni jetniki, odstranili radijske sprejemnike, je tu in tam le prodrla do jetrn, kov kakšna vest. Nekaj so izvedeli tudi od došlih transportov. Čeprav so bili ti ljudje na koncu svojih moči, je že to odkod so prispeli, dalo včasih sklepati marsikaj. In bolj ko s* j* bližala fronta, hujša je bila nestrpnost. Norice, včasih resnične, še večkrat pa izmišljene, so ljudem do skrajnosti načenjale živce in bati se je bilo, da bo prišlo do nepremišljenih dejanj vsega naveličane množice. Toda nemir je zajel tudi esesovce._
J
70
9.STRAN
f»ko poslopje na Primskovem, /grajeno po osvoboditvi.
K častnemu jubileju — 50-letnici Tekstilne dole v Kranju
Vsak peti jpadel za svobodo
T
bj ,930 ustanovljena ftola je v Uojega petdesetletnega obsto-4fit menjala svoje ime: sprva 1» ^ Državna tekstilna šola. Tekstilni tehniku m. Srednja tekstilna šola; danes deluje (Hi Tekstilnega in obutvenega '•»»Kranju.
bo o svojem   razvoju   in o a ■ iispehih izdala poseben juhi w 4ornik, izčrpno delovno poro
l^ajapa mi je bila naloga, da v fjtfaiam reminiscenco na delež Hi* Šole v narodno-osvobodil-\kp. Malo je šol na Slovenji fa'W prispevale toliko mladih •sij»boju za osvoboditev, saj je \wk pet' izmed predvojnih Stilne šole v Kranju.
in spomin je vzidana v (ki zid marmorna plošča napisom:
Ji borci NOV, kot ustreli ali kot žrtve okupatorje I'terorja so  izgubili življenje: j%jWZorko — Babnik Valen-[tjRjtrEgon, Bernik Ivan, Blau Burger Jože — Cizej Dani-'6)«i»tadter Rudolf — Fischer - Hajim Josip — Kellert lar, Klarič   Ernest, Košir Kramar Vladimir, Krmelj -Kroupa Pavel, Kuhar Pavel. ■ Vr Božidar — Lovšin Viktor. KW Vjekoslav — Marn Miran. ■S Jožef.   Močnik Bogomir. ■Sit Albert —  Naglic Jože — Janez — Pavlic Franc, Pav-f'Konstantin, Pečnik Miroslav, Vrjik Ivan, Prebil Bruno — Rus £af - Sedmak Danilo, Srečnik f* - Sirca Janko, Stefančič •vaiger Josip — Turk Franc , **ij*k Jože, Vest V iktor, Vrhunc '■H - Zobec Franc. t'yMim možnost, da seznam ni ''k Nastal je le na osnovi ustnih Manenih spominskih pričevanj *na osnovi kakih dokumentov. ^ a«n se tudi poizvedovalne obrnil sem  se  na  dva še ^dijaka vsake od desetih pred-JH generacij absolventov. Leti Jt+.potem pismeno ali telefonično JV»ii bolj ali manj ustrezne po-|>opadlih tovariših.
Nekajkrat sem bil v neprijetni dilemi. Žrtev vojne, ki so padli kot nemški vojaki ali kot pripadniki domobranskih vojaških formacij, seveda nisem mogel uvrstiti v seznam padlih za svobodo. Bilo pa je nekaj primerov, ko se nisem mogel držati tega načela. Tako je bilo z nemškim vojakom, ki se je v Franciji povezal s tamkajšnjim odporniškim gibanjem. Bil je to naš nekdanji dijak Janko Sirca iz Križevcev pri Ljutomeru. Ko so Nemci odkrili njegovo sodelovanje s Francozi, so 23 letnega fanta obsodili na smrt in ga 15. oktobra 1943 ustrelili v Besan-eonu (blizu Dijona v vzhodni Franciji)- Prebral sem njegovo pretresljivo poslovilno pismo materi in očetu, objavljeno v knjigi »Poslovilna pisma žrtev za svobodo«, ki je izšla v Mariboru v založbi Obzorja 1. 1978 na strani 451. - Zato sem Janka Sirco vključil v seznam padlih na naši strani. - Podobno sem ravnal z imeni nekaterih, ki so kot prisilni mobiliziranci res morali obleči nemško vojaško uniformo a so bili pri prebegu na nasprotno stran ubiti od nemških krogel.
Med predvojnimi dijaki kranjske tekstilne šole pa je bilo tudi nekaj takih, ki so zavestno služili sovražniku, bodisi kot vojaki ali kot domobranci. In zanj tudi padli ... Vendar jih je zares malo, le kakih 5 ali 6.
Prej ali slej bo le kdo moral raziskati tudi primere tistih predvojnih absolventov, za katerimi se je v vojnem metežu izgubila vsaka sled in za katerih usodo tudi njihovi sošolci nič ne vedo.
Sele potem bi se lahko napravil dokončen in zanesljiv razvid absolventov kranjske tekstilne šole, ki so izkrvaveli za našo stvar. In šele potem se bo lahko vklesalo v spominsko ploščo tudi imena padlih.
Črtomir Zoreč
PRIPIS: Ker pričakujem umestne pripombe, dopolnila ali pojasnila, navajam svoj polni naslov: C. Z., 64000 Kranj, Ulica Moše Pijade 44 telefon 004-28506.
KSJILNE ŠOLE V KRANJ! fip* tmJENiA7Ah\ŠO SVOBODC
jpNo m\na so / \wm \ roriN met fojo nad grobovi
GLOBOKE JN VDANE /AHVAUJ
Orehova potica, pisan kruh,
češnjevec
muka plošča dijakom, ki so padli v NOB.
Kmečke žene iz Poljanske in Selške doline so že nekajkrat pokazale, da znajo poleg trdega kmečkega dela tudi dobro kuhati in peri Za 8. marce so v Skofji Loki pripravile tako razstavo starih kmečkih jedi. da se še danes govori o njej in mestne gospodinje vsevprek sprašujejo po receptih zanje. Nič čudnega torej. d;i jih je Gorenjski sejem povabil na njihov letošnji kmetijsko-gozdarski sejem. Odzvali so se skoraj vsi aktivi kmečkih žena po obeh dolinah — Trehija. Sovodenj. Selca. Zali log. Poljane. Trata in Skofja Loka. Ho-t a vije, Lučirie. Cešnjica. Javorje. Log. Selca in Bukovščica. Le Gorenja vas je tokrat izpadla.
Pretekli petek, ko smo obiskali sejem, so bile na vrsti žene z Loga. Zastopale so jih Cirila Prevodnik. Angelca Sovine in Slavka Habjan. vse z Brodov. Zal jim je bilo. da niso mogle post reči s toplimi jedili, ker pač sejem še ne more ponuditi opremljene kuhinje za take primere (pa ne bi bilo napak! I. in so prišle na sejem le s sladicami, prigrizki in domačim žganjem. Pa bi rade vsaj kakšno domačo zeljnato enolončnico imele naprodaj, ješprenj. repno kašo in podobno. Miza je bila vseeno bogato obložena in vse sladke in slane dobrote so odtehtale marsikatero enolončnico.
So se pa odrezale! Kovšakova Til-ka s Kovskega vrha je spekla kruh in vrtnice — pecivo z marmelado, ki je izgledalo kot prava vrtnica. Pertuzo-va Angelca z Loga je pripravila za sejem krhke flancate. orehove polže, pudingovo pecivo, orehove štrukeljč-ke, domačo salamo, pa sadjevec, brinovec in še dišeči češnjevec. Mlince.
Tekne, kajne?
prave domače mlince, je spekla Jejlarjeva mama z Loga. zaseko. vanilijeve »učke«. mastne polmesece, zdravilni šarkelj in krofe je pa prinesla Brdarjeva Cirila. Krofe je dodala tudi Kožuhova Pavla z Brodov. Da bi videli kakšne lepe venčke so imeli! Hladno lešnikovo potico in drobno pecivo, kot so orehovi kolački, rumove kocke, ledeni polmeseci, orehovi rogljiči in podobno, ter mar-meladni zavitek z borovnicami in pudingov narastek sta prinesli Okro-gnea z Brodov in Sovinčeva Angelca.
Imeli so pa prejšnje dni tudi mošt. rožičevo potico, ocvirkovico. razne
Tole pa še za domov. - Foto: D. D
zavitke, pa rebrca. buhteljne. domače maslo iz modelčkov, suh želodec . . . Pa dražgoške kruhke! Cez sto malih in dvanajst velikih so prinesli, pa so tako šli v denar. Dobro so prodajale, moram reči, saj skoraj nihče ni mogel kar tako mimo dobrot. Seveda bi bilo bolje, če bi bile bolj pri vratih in bi ne bile tako skrite tam za omarami sredi hale . . .
In kaj bodo z izkupičkom? Kolikor znesejo stroški bo seveda vzela vsaka gospodinja sama. za pribitek se bodo pa na aktivih dogovorile: ali za skupen izlet, ekskurzijo ali kaj podobnega.
Lepo so kmečke žene iz zadružnih aktivov pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka popestrile letošnji spomladanski gorenjski sejem. Da bi le še kdaj prišle! Morda tudi iz drugih koncev Gorenjske! Kot pravi Milena Kulo-vec, pospeševalka za delo s kmečkimi ženami pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, ki je pomagala pripraviti to prodajno razstavo in svetovala ženam, s čim vsem naj se predstavijo, so najbolj aktivne prav loške žene in Zirovke. Toda tudi od drugod M se lahko odzvale. Nič manj zanimivo hi ne bi/o. Le volje je treba. In časa. seveda Poljanice in Selčanke so tudi morale za kakšen dan pustiti pri miru vrtove, krompir, steljo v gozdu, pa bodo vse »notri prinesle«
Pa še to: V Skofji Loki že zbirajo recepte in žene so nam obljubile, da bo tudi Glas dobil en izvod teh domačih, preskušenih receptov, tako da jih bomo lahko objavljali na naši ženski strani. Upamo, da bomo kmalu lahko postregli z njimi vsem gorenjskim gospodinjam.
D. Dolenc
Katarinina leta
Predvsem starejši prebivalci doline Kokre se še spominjajo Katarine Koder, ki se bliža stotemu letu. Do nedavna je še vsa trdna, zdrava in Segava živela med njimi. Zdaj pa jo je zdravje zapustilo, z bremenom desetega križa ji je težko priti v gozd in si nabrati dračja, da bo v kotu izbe zagorelo v gašperčku. Ostarelo jo je vzela k sebi pravnukinja Sonja, ki ji je ponudila dosmrtni preužitek in vsakdanjo skrb.
Nezaupljiva je in redkobesedna, malce malodušna, ko takole sedimo z njo in ji skušamo izvabiti nekaj spominov. Sključena, z rokami v naročju, načne modrovanje o težkem življenju, ki ga je preživljala kot dekla pri Povšnarju, o devetdeset -letnem garanju, pa v dveh vojskah, ki sta hribovskega kmeta pritisnili k tlom, o otrocih, ki so se neusmiljeno rojevali in delali, komaj so prerasli prvo krilce, da ne bi zastonj odjedali kruha.
Ko ji je bilo deset let. je prišla služit na Povšno. da bi z materjo smeli ostati v bajti na robu Povš-narjeve domačije in da bi imeli svoj vsakdanji kruh. Vse od tedaj je delala v strmi rebri, pa na žagi. ki je stala ob strugi Kokre, na fužinah, kjer je s svojo malone moško močjo vsak dan prenašala breme dela. Njen dan. pravi, se je začenjal pogosto že ob enih zjutraj, ko je kmet klical družino in hlapce k zgodnji mlačvi. Ob tem pa nobenega oddiha, prostega časa. dopusta kot danes, se spominja. Niti kaj prida večjega kosa kruha si ni mogla privoščiti. Tako jo je kalilo življenje, delo.
Vsega tega danes ni več. a Katarina pogreša tisto mladost, moč in
borno kočo na robu gruntarjevega posestva, vse na kar se je v devetdesetih letih navadila in vzljubila. Zato se danes čuti osamljeno in odveč v novi, za njene predstave o življenju razkošni sobi. kjer jo ves čas obiskujejo in ji delajo družbo tudi ljudje, ki niso nikdar prej stopili v njeno življenje. Tu ni več Kokre, ni njenega skrivnostnega žuborenja. ni zemlje in tiste prostranosti, ki jo je čutila tam gori. kjer je bilo tako daleč do prvega soseda.
V mladosti je rodila dve nezakonski hčeri. Kljub moralnim predsodkom tistega časa je smela ostati na Povšni. otroka pa sta se ji že kaj kmalu pridružila v delu. Obe hčeri je že pokopala, ob tem spominu se preda žalosti za otrokoma, ki sta delila z njo skromen kos kruha in ognjišče.
Večkrat jo zgrabi malodušje. posebno zadnje čase. ko jo je premagala bolezen. Se lani je bila vsa segava. Šalila se je na račun svoje častitljive starosti, norčevala iz vsakdanjih napak in občudujoče ošinila kakega strumnega mladega možaka. Zdaj pa njeni pogrešajo veselost, ki jo je kljub letom vedno spremljala. Ne morejo razumeti, da ji je slovo ud Kokre izpilo moči. čeprav je njeno sedanje življenje pravo razkošje v primerjavi z dolgoletnim naprezanjem v hribih, a se vendarle ne more privaditi. Vse se ji zdi preveč lepo. gosposko . . . beli robci, zavese, svilena ruta. kakršne v njeni mladosti niti Povšnarica ni imela za k nedeljski maši.
Devetdeset let. kolikor je Katarina služila generacijam gospodarjev na Povšni. ji niso nikdar priznali. Dvajset let delovne dobe so jj dopu-
stili, pokojnino, ki zadošča njenim skromnim potrebam in dodatek za nego, ki ga dobi pravnukinja Sonja. »Tako je z njo,« pravijo domači, »odkar je zbolela. Kot z majhnim otrokom. Tudi sporazumevamo se težko. Sosede smo dolgo navajali na kričanje. Zdaj pa so že popolnoma sprejeli, da drugače s prababico, ki ne siiši posebno dobro, ne gre.«
Katarinina pravnukinja Sonja je zgodaj izgubila mater, zaradi česar je vzela prababico k sebi, da se vsaj na skromen način oddolži njenemu večletnemu trpljenju, da ostareli in osamljeni ženski nadomesti skrbne roke hčera. Mnogo usmiljanja in samopremagovanja je bilo potrebno za ta korak, vendar pa Sonja meni: »Kaj pa vemo, kako bo z nami na stara leta, kako bomo uspeli sami preživeti, če ne bo nikogar, ki bi skrbel za nas!«
D *lebir
Fou. Niko Sladic
GLASIO. STRAN
TOREK. 22 APRILA IJU i
JBoj za uvozna dovoljenja
V Zhtovi temeljni organizaciji Pohištvo tapetništvo izvozijo kar 90 odstotkov vseh izdelkov -Kljub malenkostnemu, a nujnemu uvozu se bojijo prihodnosti
TRŽIČ
V Združeni lesni industriji Tržič so lani izvozili za 220 milijonov dinarjev izdelkov, kar pomeni 90 odstotkov celotne proizvodnje v temeljni organizaciji Pohištvo-tapetništvo. V Zvezno republiko Nemčijo in nekatere skandinavske dežele izvozijo praktično vse masivno pohištvo.
Letos računajo, da bodo izvoz povečali za tretjino. Dosegel naj bi vrednost 340 milijonov dinarjev. Tako visok skok bodo lahko uresničili z večjo zmogljivostjo proizvodnje, ki jo bo omogočilo skrčenje programov — izvažali bodo le se dva tipa omar — in s tem višjo produktivnost.
P ********* nohištmm
si opremljaj,, stanovanja največ tujci -
Zaskrbljenost je odveč
Kaže, da so starši premalo seznanjeni s prostorsko stisko Vzgojnovarstvenega zavoda v Kranju in zavračajo ponujeno rešitev — Gre za to, da bi zavod v vrtcu Ciciban združil celotno upravo, po drugi strani pa bi na Planini, kjer je vprašanje varstva najbolj pereče, pridobili novih 80 mest
Iran j — Zadnia tri leta v v™-;
Kranj — Zadnja tri leta v kranjskem Vzgojnovarstvenem zavodu ugotavljajo, da se starostna struktura vpisanih otrok v vrtce dokaj hitro spreminja. Medtem ko so še pred časom prevladovali otroci, starejši od štirih let, je zdaj vedno več dojenčkov ter otrok od dveh do treh let. Razmerje je letos obstalo Že na polovici.
Normativi o številu otrok v najmlajših in starejših skupinah so različni. V prvih sme biti manj otrok kot v drugih. Tako se zmogljivosti vrtcev nenehno krčijo. Zlasti pereče je vprašanje v naselju Planina, ki se hitro razvija, prevladujejo pa mlade družine z otroki. Lani se je na primer zgodilo, da na Planini otrok v najmlajše skupine sploh niso mogli vpisati, ker so prostor zapolnili malčki iz jasli. Otroke so zato, kolikor se je pač dalo, razporejali po drugih kranjskih vrtcih.
Da bi prostorsko stisko na Planini čim bolje in hitreje rešili, so so delavci zavoda odločili ter iz sredstev amortizacije namenili 2 milijona dinarjev za dograditev novega vrtca na Planini ter 3,5 milijona za dozidavo dveh oddelkov za najmlajše otroke pri vrtcu Čebelica, prav tako na Planini. Pobudo je vsekakor treba pohvaliti.
Razlog za tako odločitev je bila razen želje, da preskrbijo organizirano varstvo za čim več otrok na Planini, tudi prostorska stiska samega zavoda. Del uprave je v vrtcu Najdihojca na Planini, del pa v fVi
banu ob cesti Staneta Žagarja. Taka
razdrobljenost povzroča težave in otežuje kvalitetnejše delo.
Zato so delavci zavoda ponudili povsem sprejemljivo rešitev; dve igralnici v prvem nadstropju vrtca Ciciban bi spremenili v pisarne, upravne prostore v Najdihojci pa bi namenili otrokom. S tem bi ob dveh novih oddelkih pri vrtcu Čebelica dobili 80 mest za otroke s Planine, medtem ko bi jih v Cicibanu izgubili 30. Vendar s tem otroci iz krajevnih skupnosti Center in Vodovodni stolp ne bi bili prav nič prikrajšani. Mesta zanje bi ostala, saj bi otroke s Planine, ki jih je zdaj v vrtcih na območju teh dveh krajevnih skupnosti precej, preusmerili na Planino.
Zal pa s tako rešitvijo nekateri starši, ki imajo otroke v Cicibanu, niso zadovoljni. Nasprotja, ki so se pokazala n sestanku sveta staršev in so po svoje razumljiva, so pripeljala do tega, da bodo o vprašanju v četrtek rzpravljali na zboru krajanov krajevne skupnosti Center.
Prav je, da se take stvari rešujejo po samoupravni poti. Upajmo pa. da bodo zmagali širši družbeni interesi nad lokalisičnimi pogledi nekaterih posameznikov, ki ne morejo razumeti, da s tako rešitvijo ne bi prav ničesar izgubili. Kvečjemu pridobili; razen več prostora v vrtcih na Planini tudi boljše delo strokovnih služb zavoda, ki bo koristilo — le komu   drugemu   kot   — otrokom.
H. Jelovčan
Uvažajo v Zlitu malo. Komaj devet odstotkov deviz, ki so jih ustvarili, so lani porabili za nakup pohištvenega okovja, posebnih vrst furnirja, rezervnih delov za stroje, brusilnih in nekaterih drugih materialov, ki jih na domačem trgu ne morejo dobiti. Tudi za letos ne načrtujejo večjega uvoza, zaradi uvoznih omejitev pa se celo bojijo, da niti lanskega  ne bodo dosegli.
V tujini namreč morajo kupovati. Lani so se na primer povezali z domačimi proizvajalci pohištvenega okovja. Zal pa so spoznali, da se nanje ne morejo zanesti; izdelki so bili slabi, po drugi strani pa jih niti niso pravočasno dobili. Njegova proizvodnja je bila zato ogrožena. Takih potegavščin si za naprej ne morejo več privoščiti.
Letos so v Zlitu precej dolgo čakali, da so dobili uvozno dovoljenje. Zdaj pa se je zataknilo na carini, kjer blago čaka. Na »dobrohotnost« čaka tudi del proizvodnje. To ni prvič, pravijo — podobne izkušnje imajo tudi v drugih delovnih organizacijah — o škodi, ki a tem nastaja, pa v pristojnih organih ne razmišljajo.
Na prihodnost torej v Zlitu ne gledajo preveč optimistično. Kljub temu, da so začrtali ogromno povečanje izvoza, jih skrbi boj za uvozna dovoljenja. Izvažajo, ustvarjajo devize, ki bi jih radi vsaj delček porabili zase, da bi lahko spet izvažali. Začaran krog —
H. Jelovčan
Kmetijska zadruga p. o.
SKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
1. 3 AVTOMEHANIKOV
2. 1 VOZNIKA TOVORNJAKA
Pogoji za sprejem na delo so:
Pod 1.:
— poklicna avtomehanska šo-Pod 2.:
— kvalifikacija    za voznika C kategorije.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge 15 dni po objavi tega oglasa. Kandidati bodo v 30 dneh obveščeni o sprejemu.
Javno stran.šče - Pod parkmščen, za stavbo skupščine občme Tržit urejajo delava domačega komunalnega podjetja pivo favno.Z^če Odprl, ga bodo na,ver,etne,e sred, pn/et/a — F, it o F Perdan        ' C
Skrb za zdrave čebele
Radovljica - Delegati Čebelarskega društva Radovljica —Jesenice so na občnem zboru sklenili posvetiti posebno skrb zdravju čebeljih družin, ki jih napadajo že znane in nova bolezen Varoozo imenovana. Na zboru so sklenili, da bodo organizirali predavanja za čebelarske preglednike, ki bodo preventivno nadzirali zdravje čebeljega rodu in ugotavljali kužne bolezni, s čimer bodo pomagali čebelarjem in veterinarski službi.
Na prvem predavanju je dr. Rihar govoril o čebelah, bioloških ukrepih zoper čebelje bolezni in odpornosti proti škodljivcem in medenim rastlinam. Na drugem predavanju je dr. Snojeva obravnavala bolezen Varooza in gnilobo čebelje zaloge, tretje predavanje o vzreji matic in gospodarnosti v čebeljarjenju pa sta pripravila Ciril Jalen in inž. Vidmar. Veterinar Globočnik in veterinarski inšpektor Hainrihar pa sta na posebnem predavanju obravnavala bolezni pršica in nosema ter zaščito čebeljih družin na osnovi določil zakonov.
Predavanj se je udeležilo 42 čebelarjev iz vseh 11 družin Čebelarskega društva Radovljica —Jesenice. Vsak udeleženec predavanj je prejel potrdilo veterinarske inšpekcije in društva, da je pooblaščen za opravljanje nalog čebelarskega preglednika. Takšen način zatiranja bolezni čebel ni le v prid čebelarstvu, ampak tudi kmetijstvu in gospodarstvu nasploh. Priznanje ne gre le čebelarjem, ampak tudi veterinarski službi iz Radovljice.
Izostanke na sindikalne skupine
Letos so delavci škofjeloške občine planirali v poprečju 82 odstotni izkoristek delovnega časa, kar je za 5 odstotkov bolj« kot lani. Gospodarstvo planira za odstotek več dela kot negospodarstvo. Planirane izostanke predstavljajo (od celotnega Ite-vila ur) 10 odstotkov redni dopusti, izredni dopusti 2 odstotka, odmor 5 in drugi izostanki z dela 0,5 odstotka.
Kako pomembno je zmanjševanje izostankov, pove podatek, da je ob za odstotek boljšem izkoristku delovnega časa, potrebno v škofjeloški občini zaposliti 140 delavcev manj. Če pa se bo izkoristek povečal za 5 odstotkov, bi moral pokriti potrebo po 600 delavcih.
Načrti bodo lahko uresničeni, če jih ne bodo »požrli« bolezenski izostanki. Lani so se namreč v škofjeloški občini povečali bolezenski izostanki do 30 dni, nesreče pri delu in nesreče m poti z dela in na delo. Če se bodo takšne razmere nadaljevale letos, kaj lahko izničijo prizadevanja za boljši izkoristek delovnega časa.
Zato se v škofjeloški občini dogovarjajo, da bi začeli politično akcijo za zmanjševanje bolezenskih izostankov: v vseh večjih OZD in v več manjših skupaj, naj bi zaposlili obratnega zdravnika in socialnega delavca; razmisliti velja o premiki delovnega časa, da bi razredčili promet ob konicah in taka zmanjšali število nesreč na poti na delo in z dela; poskrbeti bo treba za večjo varnost pri delu, saj porast nesreč pri delu ibnja skrb itd.
Ob teh razmišljanjih bi kazalo opozoriti na dobre izkušnje pri zmanjševanju bolezenskih in drugih izostankov z dela, ki jia imajo v Seširju. To je delovna organizacija, ki zaposluje predvsem ženske in ima več TOZD v drugih krajih, tudi izven Gorenjske, vendar pa se lahko pohvali z izredno nizkim odstotkom bolezenskih in drugih upravičenih in neupravičenih izostankov z dela.
V Seširju so še pred nekaj leti imeli v nekaterih TOZD cela do 30 odstotkov boleznin. Lani pa je bilo bolezenskih izostankov komaj dobra dva odstotka. V tej delovni organizaciji so at namreč dogovorili, da vse izostanke z dela obravnavajo delavci v sindikalnih skupinah, kjer se med seboj najbolje poznajo ia tudi najbolje vedo ali nekoga upravičeno ni bilo na delo. Bolniška je začela skokovito upadati in se je ustavila pri dveh odstotkih.
L. Bogataj
Grenka skorja naših štruc
Na strokovnem posvetovanju v leškem Žitu so * o kvaliteti našega kruha pogovarjali slovenM inšpektorji in proizvajalci  —  Kvaliteta kniA
različna
Lesce — V petek, 18. aprila, so se zbrali na celodnevnem posvetovanju republiškega tržnega inšpektorata slovenski inšpektorji ter predstavniki naše mlinske industrije, pekarn in živilsko-kemičnih laboratorijev ter v prostorih leškega Žita razpravljali o kvaliteti kruha na Slovenskem ter o organizacijskih in zakonodajnih predpisih, ki urejajo preskrbo in proizvodnjo kruha in drugih izdelkov. Na posvetovanju so tudi ocenjevali vzorce kruhov s posameznih slovenskih območij ter na osnovi rezultatov razpravljali o proizvodnji kruha in njegovi potrošnji.
Inšpektorji, ki so si izmenjali izkušnje o delu in problemih, so ocenjevali več vrst kruha, črnega in belega ter pri tem upoštevali vse elemente, ki vplivajo na kvaliteto. Odločilni so bili volumen kruha, oblika, barva skorje, vonj skorje, povezanost skorje, prožnost, vonj sredice, okus, topnost in drugi. Izkazalo se je, da so nekateri vzorci dobri in celo odlični, da pa je kvaliteta kruha nas-
Eloh poprečna. Številne štruce so si ile po volumnu dokaj različne, bile so prav nesprejemljivih oblik in barv, vonji so bili zatohli ali po kvasu, premočni ali prešibki, debelina
skorje pa je bila v večini pnmeralj I nšpektorjem je bilo na vpogled cej grenke skorje naših štruc. m krat ni bila zadovoljiva lepljivo* I topnost. Tudi pri tako strokovni ocenjevanju se je izkazalo, da j» oceni kruhov še kako lahko cdk na subjektivna ocena, saj je v^1 špektorjev  ocenjevalo več ew vrst kruha, a so bile na koncu aj zelo različne. Inšpektorji so v tudi podvomili v iskrenost piv jalcev, češ, da pečejo beli kruha*", le moke, ko pa se je dalo slut* i vsebuje kruh tudi »črne« pris**
Na posvetovanju so t***1,*, spregovorili še o prodaji knM^ trošnji ter o predpisih, ki proizvodnjo kruha, mlevakih "jjf kov in testenin. Bili so sjedai*. morali iz prodaje izločiti *?l*nT dosledno vse tiste pošiljke, ki*^ govarjajo, ki so sporne terSonw* s trgovci, ki bi morali nadror s* kvaliteto kruha tudi sami rf*» opravljati. V skrbi za zdravoj«*** no prebivalstva morajo inSp»w vedno ravnati po pravilniku o ** matskem nadzoru nad živili. pn;<* pa bi jim bili v veliko pomoč" laf P trošniški sveti.
Gradnja stanovanj na Planini: No Planini v Kranju je gradnji
nove soseske v polnem zamahu. Nova stanovanja gradita Gradu m Gradbinec. Dela potekajo po planu. Gradiš bo do konca leta zgradila stamn'anj in do konca januarja 1981 še 69 stanovanj. Gradbinec b decembra letos dokončal 154 in do konca marca 1981 še 64 slanost* Poleg stanovanj, ki bodo dokončana letos oziroma v prvih mesecih p-hodnjega leta, gradi Gradbinec še dva stanovanjska bloka, ki a«afcj predvidoma dograjena do jeseni 1981.
Ob tem velja poudariti, da je bil do konca 1979. leta srednjeročni gradnje stanovanj v kranjski občini uresničen z dt>brimi 78 odstrtki kar daje upanje, da bo srednjeročni plan stanovanjske gradnje urrsr fen. S tem dosežkom se bo kranjska občina uvrstila V sam vrh n,v> zgrajenih stanovanj na prebiva/ca in bo tudi ena redkih obč,n i Ju# slaviji. ki bo srednjeročni plan stanovanjske gradnje izpolnila. (Ihj -Foto: F. Perdan
nfajmo stare telefonske imenike
se bolj cenjen star papir
.Jugoslaviji zberemo le polovico starega papirja ipredelavo v papirni industriji — Z boljšo orga-udjo zbiranja  bi domala ves nerabni papir spet vrnili industriji
»nji teden so pri PTT dali v iio letošnji novi telefonski ime-Sjročniki telefonov so pri ob-ulu o novi izdaji imenika dobili Hjfc g prijazno prošnjo, naj obe-ko naročajo  novega, oddajo imenik. Slovenija   se   na ta , prvj med republikami odloča i takojšno obliko zbiranja sta-
rega papirja, ki ga — kot vemo — papirni industriji primanjkuje in ga moramo celo uvažati. Jugoslovanska papirna industrija namreč potrebuje letno okoli 650 tisoč ton starega papirja, vendar pa ga lahko — podatki veljajo za lansko leto — s sedanjim načinom zberemo okoli 340 tisoč ton. Starega papirja je brez
r ind Orehka in Drulovke pri Kranju, ki so jeseni pričeli z udarni
izZbm na novem rokometnem igrišču za orehovško osnovno šolo, . 3u!končali z največjimi deli. Pretekli četertekje igrišče dobilo še \1Zprevleko in tako ga šolarji in krajani ki so že težko priča-\ZTJoje rokometno igrišče, že lahko uporabljajo. Zdaj bo treba le
f*3travo na obeh tribunah, postaviti mrežo da ne bo žoga {JSkaredaleč na polje in seveda igrišče tudi označiti Poleg roko-^ZTumšča bodo uredili tudi atletsko stezo in dokončali jamo za
daljino. Ce bo denar, bodo kupili še sanitarni kontejner. IZrjntiudarniškega dela jim je uspelo narediti toliko, saj je bilo IZZSnega denarja le za golo rokometno igrišče Velika pridobitev hSTza kraj, saj sta bili obe naselji praktično brez vsakega Vjriobodo tu dela končana, se bodo lotil^reditve nogometnega
J$ ki ga načrtujejo nekje spodaj ob strugi Save. - Foto: D.
dvoma dosti več, vendar pa na žalost ne konča v posebnih kontejnerjih, pač pa med ostalimi komunalnimi odpadki. Nemogoče je namreč predvsem gospodinjske odpadke sortirati na uporabne in neuporabne ali pa odpadke iz gospodarstva, če ni posebej organizirano zbiranje. Tako pa še vedno več kot 200 tisoč ton starega papirja uvozimo, kar je vsekakor boljše, kot pa zmanjševati predelavo papirja.
Letos pa je kljub temu, da imamo že nekaj let zakon o ravnanju s sekundarnimi surovinami, tudi na tem področju zapihal bolj svež veter. Stari način zbiranja — če ostanemo le pri papirju — nikakor ne zadošča več; Slovenija sicer s svojimi zbiralnicami kar dobro pokriva vse področje, v nekaterih drugih republikah pa so na posameznih področjih obsežne »bele lise«, kar pomeni, da ni niti zbiralnic, kaj šele akcij za boljše zbiranje odpadnih surovin. Le z malo boljšo organizacijo bi lahko zbrali 500 tisoč ton starega papirja letno, kar bi pri sedanji predelavi papirja pomenilo, da bi uvoz zmanjšali na kar najmanjšo možno mero oziroma le na količine posebnih vrst papirja.
Prav zato je tudi pomembno, da bi papirna industrija dobila v predelavo 200 ton starega papirja, kolikor tehtajo lanski telefonski imeniki. Dve tretjini od 130.000 telefonskih imenikov so lani kupile delovne organizacije, upravni organi in razne skupnosti, ostali del pa občani. Izkupiček od akcije vračanja starih imenikov gre izključno v humanitarne namene, to je na žiro račun Rdečega križa, tako kot že doslej v podobnih akcijah zbiranja papirja. Ne glede na uspeh letošnje akcije vračanja starih telefonskih imenikov, katerih teža dosega poldrugi kilogram, pa že prihodnje leto PTT predvideva spremembo. Smo, namreč ena redkih" dežel, kjer PTT naročnikom imenike še prodaja; drugo leto naj bi imenike S- u*1 telefonski naročniki, cena pa bi bila vračunana v naročnino. Od prejemu novega telefonskega imenika bi tudi oddali starega in s tem   pomembno   povečali količino
FnluT^011"615"^8 Za Prede,avo v
Nova tržnica v Tržiču - Prodajalci sadja in zelenjave, ki jih običajno najdemo na stojnicah, se bodo predvidoma s prvim majem izpod arkad pri občinski stavbi preselili ob rob novega parkirišča. Leseno nastrešje je že postavljeno in iznajdljivi vozniki so ga brž izkoristili. (H. J.) - Foto: F. Perdan
pr F(IRANA POT — Delavci domžalske Agroemone, tozd Govedoreja, sovHrasah pri Smledniku preorali občinski poti št. 702 in 709 ter s tem onemogočili dostop lastnikom parcel in krajanom do stanovanjske hiše. Krajani so na zborv postavilil zahtevo^^.^J^^
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84
za 4 člansko družino 3 obroki 7 dni
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS m družbeno-politič-ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili.
Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
»DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB, m daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolmska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
»DANES IN JUTRI 84«
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pn sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
Da bi delovnim ljudem in občanom poenostavil nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske; obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolmska možnost obročnega plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo evidentirale kupce in poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsa ostala poselila pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo in plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolmska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni.
Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841—551, ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Na*orjeva 12, tel. 061/24—614.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne in ek mentarnih nesreč, ko bi zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
lovenija bo razpravljala o telesni kulturi
Prihodnja oota telesne kulture
Ljubljana — Prvo polovico junija bo na pobudo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva problemska konferenca o razvoju telesne kulture v Sloveniji. Gradivo za problemsko konferenco je pripravil svet za telesno kulturo republiške konference, z njim pa se včeraj že labko seznanili delovni ljudje in občani Slovenije. Hkrati s tem se začenja v Sloveniji o tem dokumentu javna razprava, bo trajala po krajevnih skupnostih, občinah, po telesnokulturnih ganizacijah in v družbenopolitičnih organizacijah do konca maja. Organizator in vodja razprave bo nafta najmnožičnejša družbenopolitična organizacija Socialistična zveza delovnega ljudstva, kar daje razpravi mnogo širše razsežnosti. Želimo, da o sebi, svoji prihodnosti in problemih ne razpravljajo le Športniki in telesnokulturni delavci, ampak delovni ljudje in občani v najSirSem krogu, saj je telesna kultura vedno bolj del njihovega vsakdana.
Javno razpravo bo usmerjalo dvoje gradiv, analiza in ocena preteklega dela ter teze za oblikovanje usmeritev za prihodnja pota slovenske telesne kulture. Bližnja razprava je pomembnejša tudi zaradi tega, ker se za enako akcijo odloča tudi zvezna konferenca in bo slovenski primer za marsikoga poučen in vzpodbujevalen. StaliSča problemske konference bodo imela posebno vrednost tudi zaradi tega, ker se vključujejo v splošna družbena prizadevanja načrtovanja prihodnjega srednjeročnega razvoja Slovenije. Zato želimo, da o telesni kulturi spregovorimo tako v telesnokulturnih organizacijah in SZDL kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah, društvih in družbenih organizacijah. Za Gorenjsko, kjer doživljata telesna kultura in Sport izreden razcvet, je takšna usmerjenost razprave Se posebej pomembna.
Komu dati v javni razpravi Se posebno težo. Ustvarjalno kaže spregovoriti, ali smo vključili telesno kulturo v naše plane krajevnih skupnosti, občin in združenega dela. Povedati velja stališča do materialne osnove telesne kulture, do samoupravne preobrazbe tega področja, do pomena v obrambnih prizadevanjih, do množičnosti in vrhunskega športa, svobodne menjave dela, gradnje objektov in naprav, do tekmovalnih sistemov in organizacijske sheme nasploh. Teme se ponujajo in zdajšnja razprava mora biti gibalo slovenskega družbenopolitičnega življenja. To pa bo hkrati tudi potrditev, da samoupravni socialistični družbi ni vseeno, kakSna pota ubirata šport in
telesna kultura! .
J. Košnjek
Enaindvajseta prvomajska regata
BLED - V ZVEZNEM FINALU MARIBOR, ISKRA IN MURKA
- Blejski hotel Park je dva dni gostil najboljša slovenska moška in ženska moštva, ki so se borila za republiški šahovski pokal maršala Tita. V finalu je nastopilo šestnajst moških in devet ženskih moštev. Po prikazani igri je pri moških pokal zasluženo v rokah šahistov Maribora, ki so imeli enakovrednega tekmeca za prvo mesto med moštvi Domžal in Iskre. Šahistke Iskre so bile najboljše pri ženskah. Lep uspeh pa so dosegle igralke Murke iz Lesc, saj so bile takoj za zmagovalkami. Mariborčani, Iskra in Murka so se uvrstili v zvezni finale za pokal maršala Tita. Vrstni red — moški — Maribor 15, Domžale 15, Iskra 14,5, Murka 11,5, Izbira 11, Kovinar 10,5, Piran 10, Radenska 9,9, Novo mesto, Metalka, Postojna 9, Zagorje, Kranj, Celje 8,5, Gorenje 5,5, Carinarnica (Maribor) 5; ženske — Iskra 7, Murka 7, Maribor 6,5, Slovan, Novo mesto, Domžale 4,5, Radovljica 3,5, Tolmin 3. (-dh) - Foto: F. Perdan
Veslanje in igranje z zdravjem tekmovalcev
. .„h* 5:24.07. 2. Smedert-      mladino - f*0]**^^ (j'dJtn^'^j
J
HI.KI) - Veter, mraz in sneg ter igranj«1 z zdravjem veslačev in veslačic ho glavne značilnosti dvodnevnega tekmovanja jugoslovanskih veslačev na Bledu. Zaradi nemogočih vremenskih pogojev jugoslovanski veslači niso mogli pokazati vsega, kar urno od njih navajeni. Skoda, da Nta sobotni popoldanski veter in mrzlo vreme, normalni pogoji za tekmovanje so bili le v soboto dopoldne, ter nedeljski sneg preprečila lepo jugoslovansko veslaško tekmovanje. Predsedstvo jugoslovanske zveze se je odločilo, da prvomajsko regato na Bledu prestavi na zgodnejši datum zaradi priprav kandidatov za olimpijske igre v Moskvi.
Sicer pa bi bilo lahko nedeljsko vreme v poduk nekaterim delegatom in trenerjem jugoslovanskih veslaških kolektivov. Videli so, da so za nedeljsko tekmo nemogoči pogoji. 2e dopoldansko predtekmovanje so morali zaradi močnega sneženja prestaviti. Na željo nekaterih delegatov in trenerjev, ki so bili v večini, so drugi dan veslaški delavci iz Bleda tekmovanje le spravili pod streho. Toda, zakaj so vztrajali na tekmovanju in se igrali z zdravjem tekmovalcev. Ali jim je res najvazneje osvajanje prvih, drugih in tretjih mest. Kaže, da so na prvem mestu rezultati in ne zdravje veslačevi
Dvodnevni veslaški praznik na Bledu je pokazal, da se je v vseh klubih to zimo do-lalo dobro. Nad stiristopetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz tridesetih jugoslovanskih veslaških kolektivov je pokazalo za začetek dobro pripravljenost. Kar smo videli na blejskem jezeru, to tudi potrjuje. Borbe so bile v vseh konkurencah in v vseh posadkah zanimive, kvalitetne in borbene do zadnjega zavesljaia. Po pričakovanju so največ dosegli veslači in veslačice iz obmorskih klubov. Ti imajo tudi najboljše pogoje za zimsko vadbo. Lepe uspehe so dosegli tudi slovenski veslači, saj so se v nekaterih čolnih enakovredno kosali z najboljšimi. Vse kaže, da je slovenski veslaški sport spet v vzponu.
Rezultati — člani — dvojec brez krmarja - 1. Crvena zvezda (Beograd) 7:49,64, 2. Crvena zvezda-Partizan (Beograd) 7:56,48, 3. Gusar (Split) 7:59,32; enojec -l.Stanulov (Begej-Zrenjanin) 8:27,61, 2. Fančič (Danubius - Novi Sad) 8:32,68, 3. Obradovič (Danubius) 8:34,14, 5. Jurse (Branik - Maribor) 8:42,26; dvojec s krmarjem - 1. Gusar (Split) 7:56,34. 2. Crvena zvezda (Beograd) 8:05,91. 3. Jadran (Reka) 8:24,30; dvojni dvojec - 1. Crvena zvezda - Branik 6:39,23, 2. Danubius -Begej 6:45.53, 3. Tresnjevka (Zagreb) 7:12,70, 4. Argo (Izola) 7:24,32; četverec s krmarjem - 1. Crvena zvezda - Partizan 6:26,01, 2. Gusar (Split) 6:29,90. 3. Nautilus ~       » i »m.mmm* hrez krmarja —
1. Danubius (Novi sad) 5:24.07. 2. Smederc vo 5:26.66. 3. .Jadran (Reka) 5:31.71: osmerec - I. Istra (Pula) 5:10.01. 2. Jadran (Zadar) 5:11.59. 3. Gusar (Split) 5:12.97; zmagovalci skif - 1. skupina - 1. Mikalacki (Begej) 5:47.00; II. skupina - I. Jovič (Danubius) 5:37,92; III. skupina - I. Bruni (Arupinum) 6:41.28; dvojec n krmarjem - I. skupina - I. Jadran (Zadar) 5:26,63. 2. Jadran (Reka) 5:28,85. 3. Grafičar (Beograd) 5:34.75; dvojec brez krmarja - 1. Gusar (Split) 5:26.25. 2. Bled 5:27.62.  3.  Jadran   (Zadar)  5:31.52; ml.
mladinci - enojec - 1. Valčič (Ji Zadar) 4:11.02. 2. Kačan (Jadran -4:17.50.   3.   Fer A  (Branik   - M 4:21,11; četverec s krmarjem - I, (Pula) 3:49.90. 2. Jadran (Reka) S:" Neretvanski   Gusar (Metković) mladinke - dvojni dvojec - 1. / (Rovinj) 4:21.24. 2. Jadran (Rijeka)« 3.  Vukovar 4:23.27; skif -  I. I (Iktus) 5:00,19. 2. Borkovič (Begej) Ml 3. Puionič (Crvena zvezda) 5:14.11; #a brez   krmarja   -   1.   Nautilu« <K«j«r> i 4:05.6«. 2. Jadran (Reka) 4:06.64. |) nW 1
6:26,01, 2. Gusar (»pm, v. (Koper) 7:22,08; četverec brez krmarja — 1. Crvena zvezda — Partizan — SFRJ 6:25,12, 2. Jadran (Reka) 6:37,57. 3. Mladost (Zagreb) 6:43,58; osmerec — 1. Partizan - Danubius 6:10,17, 2. Gusar 6:10,98. 3. Nautilus (Koper) 6:29,84; članice - dvojec brez krmarja — 1. Danubius (Novi Sad) 3:20,30, 2. Arupinum (Rovinj) 3:23,75, 3. Iktus (Osijek) 3:34,72; skif - 1. Vočič (Arupium /- Rovinj) 4:39,63, 2. Kockar (Iktus - Osijek) 2:53.48, 3. Mikuska (Danubius - Novi sad) 3:59,30; mladinci — četverec s krmarjem — 1. Jadran (Zadar) 5:44,13. 2. Istra (Pula) 5:50.58, 3. Krka (Šibenik) 5:51,01; četverec brez krmarja — 1. Jadran (Zadar) 5:12,59, 2. Bled 5:18,18, 3. Jadran (Reka) 5:24,34; dvojni četverec —
Dopisniki poročajo
KRANJČANI NA MARATONU - Zagorskega maratona v Gornji Stubici so se udeležili tudi kranjski atleti. Proga ie bila dol-
fa 42.195 metrov, najhitreje pa jo je prete-el Celjan Numan l/kič. Nastopile so tudi maratonke, med njimi Cilka Kaučič iz Kranja. Sicer pa je bil Umek deseti. Mravlje trinajsti in Kaučičeva petnajata.
J
M
TEKMOVANJI NA Mg" T, CMjKJgJ organizacija Zveze •°e*"J.I»tl*FJSfi tur-Slovenije Bled je P^T' V"l«diblejski
mzacija P* je ^'Taterem je igralo 15 pio-
KOLESARSTVO
Olimpijski kandidati najboljši
•ko prvenstvo, na
nirjev. 5 mladink^i„—miadin-ffi^^lSSK mladinci Matja* Fabjan. y rjolzHii
POREČ - Včeraj se je v Poreču končala tradicionalna tridnevna kolesarska dirka Po jadranski magistrali. Nastopili so vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, med njimi tudi kandidati za olimpijske igre v Moskvi, ki so z odlično vožnjo dokazali, da je program vadbe zveznega kapetana in trenerja kranjske Save Franca Hvastija pravilno začrtan.
vsakega kluba so na dirki lahko naši po štirje tekmovalci. Kranjčani so <x Pečnikom, Udovičem, Ropretom in
r
Popravek
KRANJ - V poročilu z državnega prvenstva v veleslalomu in slalomu, ki je bilo na Zelenici v organizaciji smučarskega kluba Tržič, je pri-Slo v mojem poročilu do napake.
Zapisal sem, da je bila pokrovitelj državnega prvenstva skupščina občine Tržič. Pokrovitelj prvenstva je bila tovarna PEKO iz Tržiča. Pokrovitelju Peku in organizatorju S K Tržič se opravičujem.
Dušan H u mer
J
Rakusem, vendar je zadnjega trener zaradi nediscipline poslal domov.
V skupni uvrstitvi je zmagal Rogov kolesar Polončič s časom 11:05,08. Puljčan Bulic je zaostal le za 17 sekund. Kranjčan Ropret, ki je bil četrti, pa za 27. Tekmovalci pri vrhu so bili zelo izenačeni, tldovič je za zmagovalcem zaostal za dobro minuto in je osvojil osmo mesto, medtem ko je bil Pečnik enajsti.
Po posameznih etapah so kolesarji vozili takole: v petek je bil od Splita do Zadra (156 km) najboljši Polončič (Rog), Pečnik je bil četrti, Udovič Sesti in Ropret deveti. V soboto dopoldne je na progi Žadar— Pag (80 km) zmagal Pirš (Rog). Ropret je bil drugi in Udovič sesti, popoldne pa je od Karlobaga do Crikvenice (96 km) ciljno črto najhitreje prevozil Puljčan Bulic. Od Savčanov je bil JFlopret četrti, Pečnik pa sesti. O končnem vrstnem redu je odločala nedeljska etapa* od Reke do Poreča (136 km). Zmagal je Kastelie (Astra), medtem ko je petnajsterica zasledovalcev, med njimi sta bila tudi Ropret in Udovič, tik pred ciljem padla in je bilo zato pri merjenju časov precej zmede.
Jugoslovanska A reprezentanca, v kateri so kandidati za olimpiado, zdaj potuje na priprave v Zvezno republiko Nemčijo. S kapetanom Hvastijem odhajajo Ropret, Udovič, Polončič, Zanoskar, Borovičanin in Frelih, medtem ko bo Bulic zaradi šolskih obveznosti ostal doma. Prva B ekipa (Pečnik, Krhlikar, Tetarič, Kiselovski, Valčič, Cubrič in rezerva Pris) bodo 25. aprila nastopili v Italiji na dirki Libe-razione, od 27. aprila do 1. maja pa na dirki Giro de Regione. Druga B reprezentanca bo jugoslovanske barve zastopala na tradicionalni etapni dirki v Tunisu. Iz teh dveh skupin reprezentantov bo kapetan izbral najboljše za dirko Praga- Varšava Berlin, ki ho od 9. do 22. maja.
H .Jelovom
r
PD Kranj
VABILO na
Planinsko družinski pohod na SLIVNICO ki bo v nedeljo, 2 7 aprila 1980 Odhod avtobusa iz Kranja izpred hotela Creina ob 6 30 uri skozi Ljubljano Velike Lašče do Nove vasi Dalje peš mimo vasi Slivno Studeno mimo spominskih obeležij NOB do koče oz vrha V popoldanskih urah povratek v Cerknico m z avtobusom v Kranj
Tura bo zanimiva (Notranjska Cerkniško jezero ) in nezahtevna Skupne lahke hoje bo približno 4 ure
Prijave sprejema PD Kranj.
vns®nmmMmmmvw'- ■ ■■ •«----------- I
Noš najboljši skifist Milorad Stanulov iz Zrenjanina je *"*a*j'"~j člani. Čeprav je prebolel gripo, na progi ni imel težav in je obroču
vsemi, ki so mu hoteli odvzeti zmago. - Foto: F. Perdan
Med mladinkami sta v dvojnem dvojcu slavili veslačici VK AnggN*
iz Rovinja. - Foto: F. Perdan
Smučarski skoki
Mur, Gašpirc in Globo čnik
POKLJUKA - Smučarski skakalci so v soboto zaključili letoinjo sezono na snegu. Na   meddrustvenem   zadnjem letošnjem tekmovanju na 30-m in 50-m skakalnici so nastopili tekmovalci z Gorenjske, Predme-je, Logatca in Vrhnike. Gorenjski skakalci pa so tekmovali za letošnjega prvaka Gorenjske v konkurenci starejših in mlajših mladincev ter mlajših pionirjev. Med mlajšimi pionirji, ki so nastopili na 30-m skakalnici, je bil po hudi borbi prvi Borut Mur iz Zirov. Na drugo mesto se je uvrstil Kranjčan Semenič, ki je imel med vsemi najdaljši skok 29,5 m. Letoinji zmagovalec pokala SRS in  republiški prvak Martin Skrjanc pa se je moral tokrat zadovoljiti s tretjim  mestom.  V konkurenci mlajših mladincev so prva tri mesta zanesljivo osvojili Kranjčani. Razvrstili so se enako kot v pokalu SRS. Bojan Globočnik (Triglav) je s prednostjo 10 točk zmagal med starejšimi mladinci.
V meddrustvenem tekmovanja w« pili ie člani in starejši pionirji. Ml je bil zanesljivi zmagovalec kraajanj pijec Brane Benedik. Kavčič ia Zirov pa sta bila najboljša a* pionirji.
Rezultati - člani: 1. Benedik (Tri** 210,3 (48,5, 45). 2. Vidic (Bled) 1TU»» 42), 3. Peternel (Triglav) 168,1 (JU U* STAREJŠI MLADINCI: I. Globačaik (J* glav) 193.7 (44.5, 44.5). 2. Feriaa(lir01W (40,5, 44), 3. Lotrič (Jesenice) 1§M(«M* MLAJŠI MLADINCI: 1. GaJpirc flljgM] 178,6 (40. 42). 2. Kastrun (Triglav.MM
173.1 (38, 41,5). 3. Beton (Triglav)lRlfR 40); STAREJŠI PIONIRJI: L
170.2 (40,5. 38,5). 2. Erten (ZiM) l6U(a\ 37), 3. Dolar (Jesenice) 146,3 (U. M* MLAJŠI PIONHUI: 1. Mur (Žiri) ltTJA 28,5), 2. Semenič (Triglav) 1H.I (tU 29.5). 3. Srk Jane (Triglav) 184.1 (!«,&. tt#
Na Pokljuki so v nedeljo slovenski smučarski skakalci sklenili letošnjo tekmovalno sezono. Na koncu so podelili priznanja in pokale najboljšim posameznikom in ekipam, ki so dosegli največ v s/ocen***« skakalnem pokalu. Najboljši kolektiv v Jugoslaviji so skakalci kmnj skega Triglava. Premočno so osvojili prvo mesto. Na sliki: Predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Kocijančič izroča pokal za najbvb* moštvo triglavanu Janezu Bukovniku. (dh) — Foto: F. Perdan
nje okolja   —   Konec prejšnjega tedna skoraj ni bilo Vsega ali večjega kraja, kjer se ne bi zagnali v čiščenje \ov, s katerimi smo si onečedili okolico. Mladi in stari e lotili   tudi    manjših   divjih   odlagališč odpadkov, Pravili so celo odslužene stare avtomobile, ki so jih lastni nozabili kje   na   najbolj neprimernem  kraju,  čistili so in bližnjo okolico hiš. V Kranju pa se je mladina in U p sodelovanju z ribiči in Turističnim društvom lotili iia bregov Save,  Kokre in Rupovščice; okoli 200 sode-i je očistilo  navlako na obrežjih teh voda v bližini L pa bi hoteli očistiti prav vse, pa bi bilo treba seveda akcije še ponavljati. Na sliki: očiščevalna akcija v in čiščenje bregov Save v Kranju. - Foto: F. Perdan
začetek obetajoči izidi
i - Atletski klub Triglav iz Kri. IMčetek letoinje atletske sezone
fdva mitinga. Na prvem se je i Sagadin v teku na 1O0 m, ■ v skoku v daljavo ter Ales metu kopja, je dober izid dosegla starejša rij« Petaus v metu krogle. Do-' postavil tudi Tomaž Majer v —»etrov.
- prvi miting — moški — lOO m: 1. 11|>, 2. Penes 11.5. 3. Tomat 12,1. tLfafadin 22,4. 2. Penes 23,4, 3.
M. MM m: 1. Boznik 6:41,5, 2. <d,l, i. Berginc 6:15.1. daljava: 1. ,4 tU, 2. Sajovic 558, 3. Kurat 525. '%kd»wi - kladivo: 1. G rasi« 41,06. i'*<lMi - 1. K urni k 45,20. kopje -. %k*i: 1. Graii« 43.58. 2. Kristan
Dve zmagi
m kranjskih selekcij Triglava ..ti dobrimi rezultati. Po prese-Jlsjasj v Smartnem so se doma po ' i Utaeeeaa mm izpad in zmagali. m jc le, kako visoka bo ta zmaga, 'Ms danska tekma prekinjena pri Iti ta Triglav v drugem polčasu, kazenskem strelu so nogo-i iz Slovenskih Konjic grobo •■a, ki ara ai preostalo druge-•r-.atl konec.Skoraj zanesljivo bo »repatrirano z 3:0 za Triglav ali pa nas iddoaa. Triglavu gresta zaslutim točki.
I m »o izredno prijetno presenetili A ki se aa zasneženem igrišču aapattslLiu Dravi nje sedem golji* tek igralnih pogojih mali po-asr*a» bil Horvat, ki je bil »bo-■ aalasa, dva pa je zabil sam. Tri rfnM iznajdljivi Njezič. preosta llavstek, ki se je na najboljši na-~ rs. Lepo je bilo gledati bor r/ »adib Kranjčanov, ki so (M M apravičeno pri vrhu 8NL-
ki članski ligi ni *lo brez fačur je premagal Savo v —m— pa so tudi Triglava ni, Na-I ksrstaaa in Podbrezje proti Ko-I vodi Triglav.
M. Suhi«
Lesce »kalni prvaki
V okviru gorenjskega tekmo-■ šakal maršala Tita je bila odigra Itbaiaa nogometna tekma. V finalu ) Mserili enajsterici Lesc in j it Železnikov. Srečanje ie bilo za i le v prvem delu. v nadaljevanju pa *frtmot Leičsni. Izid   —   Lesce :
[>MkwMJu prvenstva članov in pi-fcrakepiai B so člani Alpine remizi-k'Cs«aja vaajo, medtem ko je Bled do-ilruT premagal Bohinj.
diai - Alpina : Gorenja vas 2:2. Milj 3:0, Tržič : Polet B 1:1.
Gorenja vas : Bled 1:3. Kon-Usfaa 2:«.
P.* Novak
32,28, kopje - pionirji - 1. Mencinger 43,12, Kabič 36,18, 3. Toplak 34,34, krogla _ st. mladinci: 1. Gaspirc 12,82, pionirji -
1. Kabič 11.73. Toplak 10,51, disk - člani: 1. Semrl 31,10, st. mladinci: 1. Gaspirc 36,18, ml. mladinci: 1. Grasič 34,64, 2. Sajovic 30,00, 3. Kristan 25,52, pionirji: 1. Kabič 32,60, 2. Mencinger 27,82, 3. Toplak 26,86; mladinke - 100 m: 1. Rant 13,5, 2. Kavčič 13,7, 3. Petaus 13,8, krogla:
I. Petaus 11,27, disk: 1. Petaus 30,22; drugi miting - člani - 100 m: 1. Stare
II, 1, 2. Penes 11,4, 3. Pogačar 11,7, st. mladinci: 1. Majer 11,8, 2. Kuhar 12,1, 3. Križaj 12,8, 200 m st. mladinci: 1. Majer 23,7, 2. Križaj 25,5, 1000 m: 1. Horvat 2:47,0, 2. Berginc 2:50,0, ml. mladinci: 1. Kelbič 2:65,7, daljava - st. mladinci: 1. Omerza 609, 2. Majer 521, 3. Kuhar 504, ml. mladinci - kladivo: 1. Gralič 41,62, člani
- 1. Kurnik 43,78, ml. mladinci: 1. Leben 44,46, 2. Grasič 41,50, 3. Kristan 33,94, pionirji: 1. Mauč 28,88, 2. Zlate 25,86, krogla - ml. mladinci: 1. Grasič 10,33, 2. Leben 10,20, 3. Omerza 28,96, pionirji: 1. Zlate 28,08, 2. Kelbel 24,16, ml. mladinke
- 100 m: 1. Kavčič 13,7, 2. 2ibert 13,9, pionirke: 1. Pogačnik 14,4, daljava: 1. Janezi č 395, st. mladinke — krogla: 1. Petaus 12,73, disk: 1. Petaus 33,36.
L. Kogovsek
Vatrostalna Zenica
TOZD JESENICE Jesenice
Delavski svet ponovno razpisuje dela oziroma naloge
vodje
splošne službe
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati ie naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne, organizacijske ali druge družboslovne smeri in 3 leta ali 5 let delovnih izkušenj
— da ima ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
Izbrani kandidat bo za razpisana dela oziroma naloge imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice, Jesenice, Savska 6.
V prvem četrtletju na Gorenjskeir manj prometnih nezgod
Boljša varnost na cestah
V prvih treh mesecih letos je na cestah umrlo sedem oseb, lani pa kar trinajst — Dobre vozne razmere, preventivno delovanje organov varnosti, zakon o omejitvah vožnje in drugo je vsekakor
znižalo tudi Številke o prometnih nesrečah
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je na gorenjskih cestah pripetilo 84 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami ali večjo materialno škodo. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem, ko je bilo prometnih nezgod 149, je seveda letošnje relativno »zatišje« več kot ugodno. Še posebej velja to za smrtne nezgode, saj je letos do konca marca na cestah umrlo sedem oseb.
lan
i v istem času pa kar 13: tudi
NESREČE
S CESTE V DREVO
Bled - V sredo, 16. aprila, nekaj po 23. uri se je na regionalni cesti v Sp. Gorjah pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Irena Komel (roj. 1951) z Jesenic je peljala proti Bledu, ko je v Sp. Gorjah v levem nepreglednem ovinku zapeljala s ceste v sadovnjak in trčila v drevo. Voznica in sopotnik Rado Lastnik sta bila pri tem lažje ranjena, sopotnica Marija Lastnik pa težje. Vse so
grepeljali   v   jeseniško bolnišnico, kode na avtomobilu je za 60.000 din.
PADEL S KOLESOM
Kranj - V četrtek, 17. aprila, nekaj po 21. uri se je v križišču Je-lenčeve in Zadružne ulice pripetila prometna nezgoda. Rajko Bajželj (roj. 1955) z Britofa se je na kolesu peljal po Jelenčevi in je zavijal v desno v Zadružno ulico; pri tem pa je zapeljal v desno na bankino, kjer je padel. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center.
VOZNIK IN SOPOTNIK MRTVA
Duplje - ,V petek, 18. aprila, ob 18.25 se je na regionalni cesti v Zejah pripetila prometna nezgoda, v kateri sta dve osebi izgubili življenje. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Pangeršnik (roj. 1961) s Pristave je peljal proti Naklem. V Zejah je že prevozil oster levi ovinek, ko je avtomobil začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati, zapeljal je v levo, od tu pa diagonalno čez cesto v desno na vrt pred hišo št. 16, kjer je trčil v nizek 60 cm visok zid, od tu pa je avtomobil dvignilo in vrglo v steno stanovanjske hiše št. 15. Voznik in njegov sopotnik Jože Kuzmič (roj. 1959) iz Pristave sta bila takoj mrtva.
AVTO V PEŠCA Boh. Bistrica - V soboto, 19. aprila, nekaj pred 20. uro se je v Boh. Bistrici pripetila prometna nezgoda; voznik osebnega avtomobila Janez Sodja (roj. 1934) iz Boh. Bistrice je peljal po Triglavski cesti proti križišču z Jelovško. Deset metrov pred križiščem je prav tedaj prečkal cesto Franc Zgaga (roj. 1901) iz Boh. Bistrice; voznik je silovito pritisnil na zavore, vendar pa je avtomobil pešca kljub temu zadel. S pretresom možgan in zlomljenimi rebri so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M.
Grabilec poškodoval delavca
Jesenice — V petek, 18. aprila, popoldne se je v jeseniški železarni v iivni jami jeklarne pripetila hujša obratna nezgoda. Zerjavist je s pripetim grabilcem pobiral ostanke žlindre, Viktor Smid pa mu je s tal dajal znake. Ko je tretjič poskušal z grabilcem pobrati ostanke žlindre na tleh za vozički, je grabilec, ki se je vrtel okoli osi in ga je Smid hotel umiriti z rokami, zadel le-tega in ga pritisnil ob ograjo. Huje ranjenega delavca so v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Nezgoda z bagerjem
Kranj - Na cesti JLA se je v petek, 18. aprila, popoldne pripetila nezgoda pri izkopu temeljev za stanovanjsko hišo. Zeljko Jolič (rojen 1948) II Kranja je z bagerjem kopal na zemljišču. Ko se je približal robu izkopa, ki je bil že poprej narejen, se je s strojem prevrnil v globino. Pri tem se je strojnik ranil in so ga prepeljali v Klinični center.
t
število v nesrečah poškodovanih je bilo lani dosti višje kot letos.
Tako kot je za naše prometne razmere značilno je bilo tudi letos med vzroki na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi ji vinjenost, neprevidnost pešcev, izsiljevanje prednosti v križišču itd. Med udeleženci v prometnih nesrečah je največ voznikov osebnih avtomobilov, takoj na drugem mestu so pešci, slede pa sopotniki v avtomobilih, vozniki tovornjakov itd. V prometnih nesrečah je bilo v prvih treh mesecih huje ali lažje ranjenih tudi sedem otrok.
Takšna ugodnejša varnost na gorenjskih cestah ima prav gotovo več vzrokov, med katerimi pa imajo vremenski pogoji prav gotovo večjo težo: suhe ceste, dobra vidljivost v teh mesecih so prav gotovo dokaj idealni vremenski pogoji na cestah, katerih več odsekov je bilo lani obnovljenih, kar, ob sedanji gostoti prometa veliko prispeva k večji var-
nosti. Tudi vzdrževalci cest so se potrudili, vozniki motornih vozil niso imeli veliko tehnično nepopolnih vozil, razen tega pa je bil tudi nadzor varnostnih organov nad prometom bolj sistematičen in organiziran. Dobro organizirana zimska služba za vzdrževanje cest in boljše informiranje o prevoznosti cest 7.1asti v začetku leta, nekaj pa tudi zakon o omejitvi uporabe in vožnje motornih vozil ter podražitev bencina SO bili prav tako dejavniki, ki so imeli svoj vpliv na odvijanje prometa na gorenjskih cestah.
Kljub tem razmeroma ugodnim okoliščinam v prometu, predvsem pa ob poudarjenem preventivnem delovanju tako varnostnih organov kot tudi drugih dejavnikov, pa udeleženci v prometu kajpak niso spoštovali povsem cestno prometnih predpisov; v treh mesecih so miličniki zaradi prekrškov poslali k sodniku za prekrške 1331 prijav, mandatno je bilo kaznovanih 3482 voznikov, javnemu tožilstvu pa je bilo poslanih 79 ovadb. Iz prometa je bilo začasno izločenih 454 vozil, od vozniških dovoljenj pa se je začasno poslovilo 357 voznikov, začasno pa je bilo odvzetih tudi 261 prometnih dovoljenj.
Bela ovira na cestah —
Čeprav so zaradi nedeljskega sneženja morali na nekaterih cestah _ plugi zorati nekaj I centimetrov debelo odejo, pa nasploh promet ni bil zelo oviran, če odštejemo seveda nekaj snežne plundre. Mejne prehode so plužili že ponoči in V zgodnjih jutranjih urah. Foto: F. Perdan
Neprevidnost neti ogenj
V letošnjih sušnih in vetrovnih spomladanskih mesecih je bila na Gorenjskem cela vrsta požarov, ki so se razširili predvsem zaradi neprevidnosti in neznanja — Gasilci so preprečili večjo
škodo
V razmeroma sušnem obdobju od konca februarja pa do sredine aprila je bilo tako kot drugod po Sloveniji tudi na Gorenjskem kar precej požarov na travnikih in tudi v gozdovih; v tem obdobju so jih našteli 14, vedno pa so morali posredovati poklicni ali prostovoljni gasilci, da se ogenj ni razširil in povzročil še večje škode.
Dež in sneg sta po dolgem obdobju sicer spet dodobra namočila že izsušeno zemljo, suho travo in listje; zdaj bo verjetno trava redkeje zagorela, če se bodo z vžigalicami igrali otroci ali pa bodo pri delu z ognjem neprevidno ravnali odrasli. Sicer pa kaže, da so bili vsaj v zadnjem obdobju bolj neprevidni pri ravnanju z ognjem prav odrasli: na Gorenjskem je zagorelo devetkrat prav v primerih, ko so odrasli zakurili odpadke in to predvsem na travnikih. Največkrat so zakurili preblizu gozda, saj je recimo v Crngrobu zagorelo le tri metre od gozda. Ogenj se je razširil na bližnjih 40 že po-
Utapljal ženo
Skofja Loka — Božo Subič, star 27 let, iz Gorenje vasi, je v torek, 15. aprila zvečer, hotel utopiti svojo ženo Ivico. Počakal jo je na avtobusni postaji in jo povabil v hotel Transturist, kjer pa sta se kasneje sporekla. Zena je vstala od mize in stekla ven do avtobusne postaje in vstopila v avtobus, jezni mož pa jo je iz avtobusa spet odvlekel ven in na Kapucinski most, od koder jo je poskušal vreči v Soro. Vendar mu to ni uspelo, zato je ženo vlekel z mostu do Sore in io vseskozi pretepal, nato pa pahnil v vodo in skušal utopiti. Razjarjenemu možu je žena uspela pobegniti, za moža pa je preiskovalni sodnik  odredil pripor.
sekanih smrek. V začetku aprila pa je v Radovljici občan zakunl suho travo in nato ogenj pustil brez nadzorstva, tako da se je vnela tudi skladovnica drv in pogorela zunaj namesto v peči. Podobno je bilo.tudi v Mostah, v začetku marca, ko se je ogenj s suhe trave razširil na zložene železniške pragove.
Nekajkrat je ogenj, ki so ga zaradi trebljenja travnikov zakurili občani, razpihal močan veter. Nepripravljeni na naglo širjenje ognja si kajpak občani niso mogli sami pomagati, tako da so vedno morali posredovati gasilci. Doslej največja škoda zaradi spomladanskih požarov pa je nastala v Breznici pri 2ireh, ko je pogorel hektar mladih smrek. Ogenj je zanetil otrok, ker je odmetaval goreče vžigalice.
Razen te škode na mladih smrekah in že posekanem drevju, pa na srečo ni nastala kaj večja škoda. Pogorelo je sicer okoli 22 ha travnatih površin z grmičevjem, kar se bo lahko še obraslo. Pravočasno posredovanje gasilcev je sicer odvrnilo ogenj, da ni zajel gozda, sicer bi bila škoda neprimerno večja. V nekaj primerih je ogenj nastal' zaradi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka.
GOZDNI . BONTON/ (ffo
rWftV*V
Ne kuri v gozdovih
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno ind. obrat SKOFJA LOKA,
Kidričeva 56
objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
1. zelo zahtevno vzdrževanje elektro strojev in naprav
Pogoj: - dokončana poklic na šola elektro stroke
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja 1 mesec.
2. zelo zahtevna vzdrževalna opravila
Pogoj: - dokončana poklicna sola kovinske stroke. - poskusno delo traja 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov GRADIŠ TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka, Kidričeva 56.
Rudnik urana
Zirovski vrh v ustanavljanju Skorja Loka, Šolska 2
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje naslednjih del:
1 ?atomSr1ca^ -(1 delavec)
2 mIk±l£2EHNlCNEIN GRAFIČNE DOKUMENTACIJE
(1 delavec)
' SPRAVLJANJE ELEKTROMONTAŽNIH DEL (2 delavca)
Pogoji Pod 1.
— rudarski ali geodetski tehnik, i »in
— eno leto delovnih izkušenj na področju jamomerstva m geodezije.
— poskusno delo dva meseca.
— tehnični risar ali opravljen tečaj tehničnega ali geodetskega risanja,
— prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami.
— obvezen predhodni preizkus znanja.
— poskusno delo dva meseca.
— poklicna šola elektro smeri
— starost nad 21 let
— delo v treh izmenah
— poskusno delo dva meseca.
Za objavljena dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave oglasa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Pod 2.
Pod 3.
Trgovsko podjetje
Merkur
veleželeznina n. sol. o.
Kranj
Koroška 1
TOZD Prodaja na debelo n. sub. o. Kranj
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Prodaja na
debelo objavlja javni razpis prostih del in nalog
pomočnika direktorja TOZD Prodaja na debelo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje:
— višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri ali
- srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri
- 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
— moralno-politične vrline
Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi na naslov Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina, n. sol. o., Kranj, Koroška 1., kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dveh po sprejetju odločitve.
SŽ Veriga
Lesce
Komisija za delovna razmerja DSSS razglasa prosta dela in naloge
1 GLAVNEGA RAZVIJALCA
2 RAZVIJALCA I
Pod 1.: — zahtevan poklic: dipl. strojni inženir
— delovno in funkcionalno znanje: 48 mesecev na podobnih delih in nalogah zahtevan poklic: dipl. strojni inženir delovno in funkcionalno znanje:  36 mesecev na podobnih delih in nalogah
Pod 2.: -
Kandidati naj vložijo pismene prijave za navedena dela in naloge najkasneje v 15 dneh po objavi, na naslov: S2 Veriga Lesce, kadrovska služba. 8
Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh do preteku prijavnega roka. *^
Podjetje za PTT promet Kranj n. sol. o.
Postna ul. 4
OBVESTILO
Telefonski naročniki - na območju Jesenice in občine Tržič v avtomatskem mednarodnem prometu
obveščamo telefonske naročnike vključene v ATC
JESENICE
KRANJSKA GORA
MOJSTRANA
ŽIROVNICA
TRŽIČ IN KRIŽE
da lahko avtomatsko vzpostavljajo
zveze v mednarodnem prometu.
V avtomatski mednarodni telefonski promet so bile pred tem že vključene ATC iz območja občin KRANJ. SKOFJA LOKA IN RADOVLJICA.
Tako lahko vsi telefonski naročniki na Gorenjskem sami avtomatsko izbirajo naročnike v drugih državah.
Navodila-/« vzpostavljanje avtomatskih mednarodnih telefonskih zvez so objavljena v telefonskem imeniku.
Informacije dobite na telefonski številki 988.
ELFKN
Elan
Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem DS Skupne službe
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Elan in sklepa 1. seje razpisne komisije DS Skupne službe
razpisujemo dela in naloge
DIREKTORJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, glede na sektor.
ki ga vodi. da si je s prejšnjim delom na takih oz. podobnih delovnih nalogah pridobil potrebne delovne zmožnosti in pasivno znanje 1 tujega jezika
Delovno razmerje za razpisana dela bo sklenjeno za določen čas 4 let. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene z ustreznimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema razpisna komisija DS Skupne službe ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem 8 dni po objavi. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni pismeno v roku 30 dni po izteku objave.
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o.
TOZD Zdravstveni dom Kranj
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 UPRAVNIKA POČITNIŠKIH KAPACITET (počitniškega doma v Piranu in prikolic)
2 KUHARICE
3 POMOČNICE V KUHINJI
4 SERVIRKE
- kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in vozniški izpit B kategorije
- KV kuharica
Pogoji Pod l.i
Pod 2.:
Delo bo priložnostno in bo trajalo predvidoma od junija do septembra. Možnost prijave imajo tudi upokojenci, dijaki in študenti.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 10 — kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
	telefon
	23-341
»m
1 PRODAM
Prodam JARKICE, dobre nesnkl| stare dva meseca. Dobre Helen«, ■ , Loka 4, Tržič fi
Prodam 10 mesecev stare rvU*^£l SI. Mlakarjeva 58, Šenčur
Ugodno prodam dve visoki G AR-m, ^ DEROBNI   OMARI. OTROSKOP POSTELJICO     in »P0GRAD«.|
Oblak Milena, Mestni trg 8. škof*«,* \i
Loka, tel. 60-214 3101 JARČKE, odlične nesnice dobHs — Gorice, Srednja vas 7 - Bidovec*^.
Prodam KRAVO s teletom ah 4 mesece   brejo   TELICO. PapUtj_ Sp. Dobrava 5, Kropa ^lTfA
Prodam 8 betonskih STEBROV za kozolec. Lahovče 71 3171
Prodam ŠTEDILNIK kuppere busch in kombinirano PEČ. Umnik.! Zg. Duplje 3 3171
Prodam   štiritonsko diatoniča*« HARMONIKO,    znamke prastor. Cuderman,  Golniška  38. Kokrica
Prodam črnobel TELEVIZOR « - Niš in TOMOS avtomatu: flfl čur, Štefetova 36, tel. 41-027 31
Prodam TELEOBJEKTIV bere-] flex, f 2,8/135 mm. dobro vzdrzevas. Informacije po tel. 60-541 »nt J£ dopoldan ali Kamnitnik 18. Sk?jB Loka popoldan
Prodam LES za ostrešje - *f" rovce in MOLZNI STROJ. Naslov oglasnem oddelku.
Prodam dobro ohranjeno SPAL^ NICO. Resman, Frankovo 52, Sk Loka
Prodam     STRUŽNICO l 225/1000. Pegam, Godešič 123. Sk ja Loka
Poceni prodam črnobel TV ma 67. Tel. 25-849 popoldan
Prodam BIKCA za rejo ah za* V   zameno   vzamem nekaj SENO tudi kupim. Čirče 31.
31
<kul>
Boh)
rt
*ert>
S vi
3173JC
jfZK) Kmetijsko živilski kombinat
Kranj
Za spomladansko sajenje nudimo:
- SADIKE ZELENJAVNIC
- SADIKE ZA OKENSKO IN BALKONSKO CVETJE IN
- SOBNE LONČNICE
Na Vrtnariji Zlato polje vsak dan tudi ob sobotah od & a°
18. ure.
na Vrtnariji Stražišče vsak dan od 6. do 18. ure. v sobotah
pa do 12. ure.
- PARKOVNO RASTLINJE
pa dobite na Vrtnariji pri P<v kopališču v Kranju. Prodaja KZK TOZD Kmetijstvo - Vrtnarija Kranj
•Jf iti
It*
hi
c
Ki Ki it
Prodam novi PECI hitrop 30.001 TE in TAM-STADLER. 35.000. brrt bojlerja. Naslov v oglasnem odeu*
3lW
Prodam
Prodam   malo rabljeno (GRUŠT -  »rimlne«) in OPEKO bobovec. Luže 12, Šenčur
Prodam KRAVO s teletom A* Sp. Gorje 159(Polanc) ^^^P
Ugodno prodam SPALNICO » plinsko PEČ gibo ter preproj* 3 X 2 m. Naslov v oglasnem
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK. Jančar Albina, Stara ej Kranj 31»
Prodam KRAVO molznico Gaj peršič,   Valburga   8/a. Sm,^JjJ
Prodam JEKLENKI za plin I kisik ter komplet garnituro za varjenje. Informacije po tel. 21-896 -Kranj
Prodam termoakumulacij**
PEČ, 5kW AEG. nov BOJLER. 80-Htrski, gorenje. ŠTEDILNIK kiippersbusch. PEČ EMO 5 in ZAMRZOVALNO SKRINJO LTR Naslov v oglasnem oddelku
Prodam 230 kosov cementa« I OPEKE. 20X 40. Pivka 1, Naklo'
■
Izdaja CP Glas. Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj. tisk: ZP U»d»k« pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Mo*e PijndVja • - Tekoči račun pri SDK v Kranju Me-vilka 5l500-«03-31ttt - Telefoni: aj. 23-341, glavni urednik, odgovorni mrt*-nik in uprava 21-*36. redakcij« Jl-St*. komerciala - propaganda, naročnin* mali oglasi in racunovodatvo »-*41. Naročnin« za prvo polletje »"SS •» 200. Oproateno prometnega < • po pristojnem mnenju 421-1/'*-
aVwu 1980
15. STRAN C L A
„ gospodarju  dam dva Jurrp PSA.   Vrhnje 12, i 3190
■jbe smrekove PLOHE. *M Gorenjskem 3191 MtaJnov stare PUJSKE, fkbjrvi H. Lesce, telefon 3192
^ BALKONSKA VRATA Ijfefja Loka   — Jelobor. i »termoband« steklom ter TELEVIZOR. Vel-šenčur, Velesovska 26 3193
i frjoro ohranjeno DNEV-% i kavč, 3 fotelje, mizico) OTROŠKO POSTE-tfiinjake STOLE. Ogled 18. ure v torek in Stošičeva   4, Kranj 3194
bi ceni prodam OBZA-i^jollina 4 do 7 m ter ku-njed«nco«.   Oblak Jože, •Bohinj 3195 ^popolnoma nov TELE-oranžne barve. Informacije   po tel. woih urah 3196 iJodam par mladih PA-Valburga 15, Smlednik 3197
prodam MARLESO-,JKE ELEMENTE, \ dolžini 5,6 m. Telefon % urno dopoldan do
3198
, rabljeno STRESNO 1 # in špičak. Telefon
3223
P^m otroški AVTO-virnostnimi pasovi. In-,lVt\. 42-129 3224
«n LES za ostrešje, v "Tzibelnik. Bašelj 28, 3014
MILNICO reform ro-Goncnik Anton, Stu-
klfohranjen HLADIL-j po možnosti gore-
P«
vozila
3200
Prodam R-4, letnik 1973 in nekaj delov za NSU 1200. Bohinc Mirko, Zapoge 17, Vodice 3224
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. C. na Klanec 57. Kranj
3225
Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974 in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Orehar. Naklo 131 3226
Prodam LADO SL 1500. Prevoženih 28.000 km. Simič, Sorlijeva 10, telefon 28-727, Kranj
Prodam AUDI 60 L, letnik 1970. C.  Kokrškega  odreda   17/b, Kranj
3029
Prodam NSU 1200. letnik 1971. Britof 171, Kranj 3030
Ugodno prodam eno leto in pol star karamboliran RENAULT 4. Golnik 62, Malijevo brdo 3124
Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 65.000 km. Barle Peter, Krašno-va 5, za tovarno I BI 3128
Prodam motor na pet prestav, za 7.000 din. Jančar Albina, Stara c. 15, K ranj 3201
Prodam ZASTAVO 1300. Praše 6, K ranj 3202
Prodam DYANO 6, letnik 1978. G orenjesavska 47, K ranj 3203
Prodam 126-P, letnik oktober 1979. Informacije po tel. 81-537 3204
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1972. Informacije v popoldanskem času po tel. 21-776 - Kranj 3205
Imam nekaj delov za NSU 1200. Vari, Kamna gorica 66 3206
Prodam MOTOR MZ, 250 ccm. Sora 39/a, Medvode 3207
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1973, dobro ohranjeno, prevoženih 80.000 km. Ogled od 15. ure dalje. Kocič Blagoje, Mlakarjeva 24, Kranj 3208
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zadraga 1, Duplje 3209
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije dobijo interesenti v Bifeju na Golniku št. 71 3210
Prodam ZASTAVO 750. Trstenik 33, Golnik 3211
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, cena po dogovoru. Bremšak Janez, Gora 27/a, Komenda 3212
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
Z0JSO1.O. Kranj, C. «JLA 2
#kJepov Komisij asa delovna razmerja naslednja prosta e za nedoločen čas:
ifovarna olja Oljarica Britof
I OKLA, ADMINISTRATIVNA DELA IN tfjKHJE ZAPISNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV (-#|DJ: — administrativni tehnik, dve leti delovnih izkušenj v administraciji
^ELBKTRO-INSTAJLACIJSKIH DEL IN IfAJtJE (ponovna objava)
ffftfoj: "~ delovodja elektro stroke, 1 leto delovnih izkušenj v elektro stroki
skupnost skupnih služb
ava, koordinacija in iinvisticij
•ogoj: — gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj v gradbeništvu
ta IN prodaja na nivoju
ftorganizacije, RAZISKAVE IN KOORDINACIJA
j pogoji: - komercialist, dve leti delovnih izkušenj na ko-\mm področju
■ai DoAliejo pismene prijave z dokazili o izpolnjeva trftpfosno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLi
'i so ©*!•▼*•
Elektro Gorenjska delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o.
Kranj, JLA 6
TOZD Elektro raasvod in transformacija Gorenjske n. sub. o. Kranj, Koroška 22 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
v administraciji za nedoločen čas
končana administrativno-upravna Sola ivmttki izpit B kategorije.
posudbe naj kandidati pošljejo na naslov: DO Elektro ka, Kranj — TOZD Elektro razvod in transformacija Go-Irasj, Kranj, Koroika 22, komisija za delovna razmerja
1 po objavi.
Prodam karambolirano ZASTAVO 750. za 1 SM. Ogled možen popoldan v Lescah. Dacarjeva 22. Informacije po tel. 74-126 po 14. uri
3213
Prodam karoserijsko obnovljen FIAT   850.   Prebačevo   42, Kranj
3214
SIMCO 1100, letnik 1973. prodam Informacije po tel. 064-26-744 po 19. uri. 3215
zaposlitve
V redno delovno razmerje takoj sprejmem 3 ELEKTRIKARJE. Napast Polde. Cankarjeva 10. Radovljica 3221
stanovanja
Trosobno STANOVANJE s telefonom in garažo v Skofji Loki, prodam. Informacije vsak dan od petka dalje po tel. 60-546 3158
V Skofji Loki ali bližnji okolici vzameta v najem SOBO dve dekleti. Naslov v Turističnem društvu Skofja Loka 3216
Zakonca brez otrok iščeta večjo SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Poletje 3217
Mlad par išče GARSONJERO, eno ali dvosobno STANOVANJE, tudi neopremljeno, za dobo 2 do 3 let, na relaciji Kranj —Radovljica. Ponudbe pod šifro: Zaželjeno čimprej 3218
Za 5 let oddam v najem opremljeno SOBO. Celotna najemnina za 5 let znaša 15.000 din. Ponudbe pod: Skromna soba in predplačilo ali telefon 57-014 3219
Podjetje za ptt promet Kranj
n. sol. o. Kranj, Postna ul. 4 Delovna skupnost skupnih služh o. sub. o. Kranj, Poštna ul. 4
objavlja prosta dela in naloge
1  UREJANJE TELEFONSKEGA IMENIKA IN
VODENJE NAROČNIŠKE EVIDENCE
za nedoločen čas in l-mfsečnim delom Pogoj: — upravno-administrativna šola
2. KONTROLIRANJE PTT RAČUNOV
za določen čas, nadomeščanje delavke med bolniško in porodniško odsotnostjo Pogoj: — višja ptt sola V kolikor se na oglas ne bo priglasil kandidat z. zahtevano šolsko iz-ohrazbo se lahko sprejme kandidat z ekonomsko srednjo šolo.
Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DSSS. Prošnje sprejema 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
posesti
uiLKranju   Prodam STAREJŠO mi^U z gospodarskim poslopjem in zazidljivo PARCELO rla vrtu. Na slov v oglasnem oddelku. .1162
najdeno;
avtobusu Voklo-K ranj ŽENSKO U KO. Voklo 97, Šenčur 3222
V SPOMIN
23. aprila bo minilo leto dni
odkar nas je po težki bolezni zapustila
naša draga žena. mama in stara mama
ANGELA ROBLEK
Hvala vsakomur, ki se ustavi ob njenem grobu in z dobro mislijo počasti njen spomin.
Žalujoči vsi njeni!
obvestila:
v»mA^.ENJAJ?    in POPRAVIM «BWB Z. iisčenje , ih^«
JrP*^  a  ,n  »tisona  za  zasebni in
MdSaS ™efon »3E od
14. do 20. Ore 3220
ostalo
MLADOPOROČENCI POZOR! Z lastnim .vozilom kombi nudim prevoz svatov in omogočim glasbo za sva to van je.
Organiziram tudi druge prevoze za zasebni in družbeni sektor. Cenjene ponudbe: Barle Peter mL, Krašno-va 5, Kranj
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame, tete in botre
FRANCKE ROBEŽNIK j
iz Kutinove st. 2 — Kranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem  za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni!
Kranj, 17. aprila 1980
ZAHVALA
Vsa polna upanja v življenje nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
MARIJA JERALA
Ob njeni prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od nje, nam izrazili sožalje in darovali cvetje.
Najlepša hvala g. župniku za opravljen pogreb, pevcem za žalostinke. sosedoma Katarini in Ivici za nesebično pomoč in dr. Stenšakovi za zdravljenje.
Žalujoči vsi njeni!
Žeje, Kranj, Šenčur
ZAHVALA
Po kratki hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. praded in stric
FRANC PIPAN
iz Voklega
Za izrečeno sožalje. darovano cvetje in vence se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ter vsem.
ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, delovnim kolektivom: tovarne Zvezda Kranj. Triglav konfekcija Kranj in Tekstilindus Kranj: kakor tudi gasilskim društvom, godbi in pevcem. Iskrena zahvala za opravljen obred župnikoma iz Vogel j in Šenčurja
Žalujoči: žena Ana. sin Franc, sin Tone 7. družino, hčerki Vera in Milena 7. družinama ter drugo
sorodstvo
Voklo. 14. aprila 1980
Varčno tudi v zdravstvu
Letos bo za zdravstveno varstvo zbrano manj sredstev, zato bodo deloma ustalitvene ukrepe v te vrste potrošnji občutili tudi uporabniki
zdravstvene skupnosti sprejele varčevalne   ukrepe,   ki   naj bi
V naslednjem mesecu se bo v gorenjski zdravstveni regiji povišal sedanji letos sicer že valorizirani prispevek uporabnika k posameznim zdravstvenim storitvam. Listo po novem popravljenih prispevkov (participacijo) so sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v gorenjskih občinah; s tem so se tudi uporabniki po svoje pridružili zahtevam ustalitvenih ukrepov, ki posegajo tudi v zdravstveno varstvo.
Gorenjsko zdravstvo je začelo uvajati stabilizacijske ukrepe bolj ali manj uspešno že pred nekaj leti, lani pa so še posebej
TEHERAN - Vse iranske univerze so ie nekaj dni zaprte. Zaprle so jih iranske oblasti zaradi Studentovskih spopadov. Spopadi so se začeli ie v petek takoj po govoru člana revolucionarnega sveta Sajeda Ali Homenija. Ta je v petek namreč izjavil, da na univerzah ni prostora za slike Lenina in za srp in kladivo. Nadaljujejo se tudi spopadi v Kurdistanu
BUKAREŠTA - V glavnem mestu Romunije sta se sestala generalni sekretar romunske komunistične partije Ceausesru in španske socialistične delavske partije Felipe Gonzales. Voditelja obeh partij sta se pogovarjala o pripravah na madridski sestanek evropske konference o varnosti in sodelovanju.
KRANJ — Kranjske druibenopoli-tične organizacije in skupftčina občine Kranj sta včeraj priredila sprejem za kranjske hokejiste. Hokejisti Triglava so se namreč to hokejsko sezono uvrstili v prvo zvezno ligo.
BONN — Zahodnonemski kancler Helmut Schmid je na zborovanju socialdemokratov v Kolnu znova poudari! vlogo protivojne politike. Schmidt je ponovil svojo znano tezo,da ima v sedanjem svetovnem položaju premajhno vlogo politika za Dreprečevanje vojne. V Kolnu je tudi poudaril, da velesili o svojih interesih ne govorita dovolj odkrito.
-d h
„1
zmanjševali vse oblike potrošnje zdravstvenega varstva. To je bilo potrebno, saj je že lani združeno delo za zdravstveno varstvo namenjalo najnižje odstotke od dohodka in bruto osebnega dohodka med vsemi slovenskimi regijami. Manj tako za zdravstveno varstvo zbranega denarja z razmeroma nizkimi prispevnimi stopnjami pa je predvsem šlo v breme izvajalcev zdravstvenega varstva, po drugi strani pa so se varčevalni ukrepi poznali tako pri zniževanju bolniškega staleža, potrošnji zdravil in tudi nekaj manjšemu odlivu bolnikov na zdravljenje v druge regije.
Letošnje resolucijske omejitve skupne porabe so se seveda odrazile tudi na zbiranju sredstev za zdravstveno varstvo za leto 1980. Sredstva zdravstvenenim delovnim organizacijam so se tako znižala za okoli 3 odstotke, povišali so se delovni normativi, zdravstvo ne bo moglo zaposlovati novih delavcev, kar vse naj bi še ob drugih ukrepih utesnilo zdravstvo v okvire razpoložljivih sredstev. Po drugi strani pa je seveda potrebno, da breme omejitvenih ukrepov, ki so kot posledica zmanjšanih prispevkov za zdravstveno varstvo, »udarih« izvajalce zdravstvenega varstva, nosijo tudi uporabniki. Letos prvič se namreč krčijo pravice uporabnikov, čeprav so bila sredstva za zdravstveno varstvo omejena že lani in tudi prej, vendar tako pač ne gre več. Doslej je bilo s participacijo v gorenjskem zdravstvu zbranih 5 odstotkov vseh sredstev za zdravstveno varstvo, letos bo kak odstotek več, saj bi povečana participacija po izračunu letos dosegla 17 milijonov din. S tem naj bi se vsaj deloma nadomestil izpad dohodka, ki nastaja zaradi
Pred Kranjčani pomembna javna razprava
Naj ne bo dveh obrazov
Kranjska občina začenja javno razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti do leta 1985, vrednega, 1195 milijonov dinarjev 1 — Če želimo boljšo komunalo, potem je treba zanjo prispevati in se za programe zavestno odločati, ne pa kot občani le terjati, na delovnem mestu pa odločati drugače!
KRANJ - Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti je potrdila osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunale do leta 1985. Z njim se bomo kmalu srečali v javni razpravi kot občani v krajevnih skupnostih, kot delavci v združenem delu in kot uporabniki ali izvajalci v najrazličnejših interesnih skupnostih. Karkoli v tej javni razpravi bomo, zanesljivo ne bodo ušle očem številke, ki pričajo, da gre za enega večjih projektov v zgodovini kranjske družbenopolitične skupnosti. Do leta 1985 lahko nadoknadimo tisto, kar je bilo v preteklosti zamujenega pri cestah, vodovodih, kanalizaciji in varstvu okolja nasploh, če bomo na osnovi izračunov iz leta 1978 zbrali 1195 milijonov dinarjev,   od tega za ceste 785 milijonov dinarjev, za kanalizacijo 240 milijonov dinarjev in za vodovode 170 milijonov dinarjev. Cestni program obsega vso občino vključno z mestom in namere republiške skupnosti za ceate, vključene v takoimenovani 10-letni program izgradnje cest. Vodovodni program posega prav tako na območje celotne kranjske   občine,   kanalizacijski   plan   pa   le   na območje urbanističnega načrta Kranja (širše območje Kranja), druga naselja pa so izvzeta. Tu je vključen tudi nedavno sklenjen dogovor s Savskimi elektrarnami, vezan na gradnjo elektrarne pod Mavčičami. Projekt je grajen na osnovi najnovejše zakonodaje s tega področja in upošteva vsa dogovorjena in zagotovljena sredstva še pred oblikovanjem osnutka plana komunalne interesne skupnosti. Republiška skupnost za ceste zagotavlja 238 milijonov dinarjev, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča prinaša 145 milijonov, bencinski dinar 43 milijonov, cestnina 49 milijonov, prispevek za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode in kanalščine 65 milijonov dinarjev, amortizacija 25 milijonov dinarjev, investitorji naj bi prispevali 88 milijonov, Savske elektrarne pa zagotavljajo s posojilom 84 milijonov dinarjev. 475 milijonov še manjka in o njih se bo treba dogovarjati: za 244 milijonov posojila z banko in za 231 milijonov s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki naj bi prispevale od čistega dohodka!
Te številke imajo globljo vsebino. Ce jih bomo v kranjski občini želeli doseči, bo moralo prevladati spoznanje, da je to plan vsakega krajana, občana in delavca, da je to izraz potreb in da to ni zamisel ljudi iz komunalne skupnosti. Če hočemo imeti urejeno komunalo, potem moramo zanjo prispevati zavestno in ne v krajevni skupnosti le terjati in tarnati, na delovnem mestu pa kolebati ob odločitvah, ali prispevati ali ne. To je škodljiv primer dvojnosti. Resneje kot doslej kaže prav tako jemati delegatske dolžnosti v skupščini in organih komunalne skupnosti, prav tako pa se zavedati, da kot občani ali kot delavci v združenem delu kot graditelji posegamo na nova področja, komunalno neopremljena. Dinar, namenjen za komunalo, je nujno uporabiti za ta namen in ne za drugega, ta dinar pa ne zagotavlja le boljših ceat, kanalizacije in vodovodov, ampak predvsem naše dostojnejše pogoje življenja v urejenem okolju. Ker smo mogoče na to v preteklosti preveč pozabljali, je naša naloga to storiti sedaj. V javni razpravi tega ne kaže zanemarjati, ampak mora biti prav to v središču pozornosti!
J. Košnjek
nizke prispevne stopnje, saj je ta na Gorenjskem v poprečju le 7,88 odstotka ali najnižja v Sloveniji.
Medtem ko participacija za posamezne storitve iz zdravstvenega varstva že doslej ni bila posebno različna med posameznimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na Gorenjskem, bo tako tudi v prihodnje; le kranjska občinska zdravstvena skupnost združuje toliko sredstev, da ne bo treba zniževati nadomestil za boleznine od 90 na 85 odstotkov, kar bodo morale narediti ostale skupnosti.
L. M.
Referendum je uspel
Podnart — V nedeljo, 20. aprila, je bil v krajevni skupnosti Podnart referendum za petletno podaljšanje krajevnega samoprispevka. Od 656 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 642 volilcev ali 97,87 odstotka. Drugi so bili opravičeno odsotni. Za samoprispevek je glasovalo 569 volilcev ali 86,74 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar potrjuje veliko enotnost krajanov. Krajani so glasovali na sedmih voli-' ščih takole: Cešnjica 97 odstotkov volilcev, Prezrenje % odstotkov, Rovte 95 odstotkov, Zaloše 91 odst-tkov, Ovsiše — Dobra vica 91 odstotkov, Poljšica 83 odstotkov in Podnart 77 odstotkov. Prvi so zaključili glasovanje rta Cešnjici že ob 7. uri in 45 minut, ob 12. uri pa je bilo glasovanje zaključeno na vseh voliščih.
Na prvem referendumu, ki je bil 15. junija leta 1975 je glasovalo za samoprispevek 73,91 odstotkov.volilcev, na drugem referendumu minulo nedeljo pa je glasovalo za samoprispevek 86,74 odstotka volilnih upravičencev, kar potrjuje vedno večjo enotnost krajevne skupnosti, j S samoprispevkom zbrani denar bodo porabili za fino asfaltno prevleko na krajevnih cestah, za preureditev doma kulture ter dokončno ureditev športnega igrišča za kulturnim domom, gradnjo parkirnega prostora pri pokopališču in druga dela.
C. Rozman
Še bolj zavzeto
Kranj — V zvezi tabornikov Slovenije so lani dosegli pomembne uspehe pri uresničevanju programa organizacije predvsem na področju vzgoje članov. Utrdili in razširili so svoje vrste, v katerih je zdaj več kot 22.000 aktivnih članov, Kljub temu pa z delom niso povsem zadovoljni, zato so v soboto o njem kritično spregovorili na prvi seji republiške konference zveze tabornikov Slovenije v Kranju.
V zadnjem času so slovenski taborniki precej napora vložili v ustanavljanje novih taborniških enot ter občinskih konferenc in področnih oziroma medobčinskih zvez. Obsežen program svoje organizacije so lani uresničili z dejavnostjo po vodih, in sicer s taborjenji, pohodi, z zimovanji, izleti, s sestanki in drugo aktivnostjo.
Kot rečeno, pa z vsem tem niso zadovoljni. Kot je poudaril predsednik republiške konference zveze tabornikov Slovenije Ljubo Jasnič, je še vedno prevelik razkorak med teorijo in prakso. Republiško vodstvo organizacije je tudi preveč oddaljeno od osnovnih sredin. V razpravi so opozorili, da so ponekod še težnje po zapiranju in privatizaciji organizacije, ter se zavzeli za krepitev mednarodnih stikov, zlasti z zamejskimi Slovenci.
Na seji so izročili tudi najvišja jugoslovanska taborniška priznanja »zlati javorov list« »štirim posameznikom in dvema organizacijama. Med posamezniki sta priznanji prejela tudi Mila Oman iz odreda Sorsko polje iz Škofje Loke in Janez Kavar iz odreda Kriška gora iz K rižev.
Neurejena okolica vrtca
Bled — Blejce še vedno hudo moti, ker okolica vrtca na Bledu še vedno ni urejena, čeprav si krajevna skupnost Bled »talno prizadeva, da. bi okolico vendarle že ustrezno uredili. Ko so delegati krajevne skupnosti vprašali, kje je denar za ureditev, so dobili odgovor, da so sredstva zagotovljena. Vendar pa ne morejo več odlašati in čakati, zato so sprejeli, sklep, da koordinacijskemu odboru; za"izgradnjo šol in vrtcev pri skupščini občine Radovljica postavijo vprašanje, zakaj okolice vrtca niso uredili že lani in kaj se je zgodilo z denarjem, ki so ga namenili za blejski vrtec. D. S.
Okroglo — V nedeljo, 20. aprila, je bila pri spomeniku na Okroglem proslava v počastitev 38-letnice herojske borbe v okrogelski jami, katere so se udeležili predstavniki skupščine občine Kranj, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih odborov ZZB, ter krajani Nakla in okolice. Zaradi izredno slabega vremena je bila proslava odpovedana, toda, ker je obvestilo oddajal le radio, Kranjčani in okoličani niso vedeli za odpoved proslave.
Slavnostna govornica je bila članica predsedstva Občinske konference ZSMS Kranj Nada Bogataj Kržan. V svojem govoru je orisala dogodke v okrogelski jami pred 38 leti, v drugem delu govora seje pa govornica dotaknila problemov s področja mladinske organizacije ter nalog v prihodnje. Poudarila je potrebo po nenehni budnosti pn obrambi domovine in doslednem izvajanju načel neuvrščenosti.
Z Okroglega pa je v nedeljo krenila na šestdnevno pot po krajevnih skupnostih kranjske občine tudi lokalna štafeta mladosti. Z njo bomo poudarili pomen vloge požrtvovalnega boja mlade generacije za osvoboditev domovine in izvedbo socialistične revolucije med NOV is pripravljenost naše mladine, da pridobitve preteklega revolucionarnega boja varuje in razvija. — D. Papler V________
Pomoč v zagatah
Iz sklada skupnih rezerv gospodarstva kranj. občine naj bi letos s posojili ali dotacijami pon goli servisu osebnih vozil in mehanizacije Cre klavnici, TOZD Kmetijstvo KŽK Kranj, Živ'1 hotelu   Crema,   Alpetourovi   TOZD pol-promet, krvavškemu rekreacijskemu in turis nemu centru in kranjski Savi - Želja veliko od denarnih možnosti
Kranj - Skupne rezerve go- tacije, 242.181,8 dinarjev posojila spodarstva so pomemben element reševanja sprotne gospodarske problematike. Na sklad se obrača združeno delo v primerih, ko se pojavi izguba ali določeni načrti zaradi prepičlih posojil ne morejo biti uresničeni, pa so posojila rezervnega sklada dobrodošel izhod. Kranjski sklad je med letoma 1972 in 1979 odobril že nad 70 milijonov posojil
-=-,-, ---»~ —---J r
4 milijone dinarjev za ui sanacijskega programa, ki ga _ ski klavniški kolektiv ima. Rešite*]
fonuja   v   specializaciji Korenj lavniške   industrije,  med kal »odi tudi združitev kranjske kL nice z Mesoizdelki Skofja Loka, pa bi prav tako krili del izgube.
ali dotacij. Med drugim so posojila prejeli kranjska klavnica, Afpeto-urove temeljne organizacije s področja turizma, potniškega prometa in servisa, Sava in Živila. Letošnji zahtevki za posojila in dotacije znašajo 52,073.591 dinarjev, na voljo pa je le 30 milijonov dinarjev, zato je pri razdeljevanju denarja potrebna
Ereudarnost komu pomagati, da odo sredstva gospodarno naložena
so se pojavili problemi tudi v proizvodnji   temeljne orfani Kmetijstvo   KZK Kranj, namenja   temeljni organitacij« milijone posojila za odstranit**^ tenj  v poslovanju. Delovna *^ nizacija Živila naj bi prejel« W" lijona dinarjev posojila, hotel Cj*
Ca 2,5 milijona dinarjev, »r**^ o olajšana modernizacija ho«« zagotovljeni boljši pogoji nja. Enako vsoto kot hotel na posodo tudi temeljna o
in d. h„ preje, pomoč tisti, ki jč "u« TSSmi ' JSSTu& zarad, utemefjenm razlogov poti.    NJujna °£™ JESjj, Z
buje
Kranjčani predlagajo, da bi letos namenih servisu osebnih vozil in mehanizacije Alpetourove delovne organizacije Creina 7 milijonov dinarjev posojila, ker bo le tako ob pomoči banke in sovlagateljev uresničena modernizacija servisa, letošnja prednostna naložba. Precejšen del denarja sklada se namenja klavnici. Njen lanski položaj je bil težak tudi zaradi tega, ker je v splošni mesni krizi dobro oskrbovala trg, čeprav je zaradi neurejenosti tega področja silila v izgubo. Klavnica naj bi dobila 2,428.178 dinarjev do-
parka. Krvavški rekreacijski >n ristični center naj bi prejel 3 ■ jone dinarjev posojila. Center dalju je z modernizacijo, kar je radi značaja nujno, čeprav je i gova  obremenjenost s posojih
Erecejšnja. Pogoj za takšno vsoto, kratna pridobitev bančnega ■ sojila. Posojilo iz sklada g< skih rezerv prejema letos ss\ meljna organizacija gumij«ati nični izdelki. V organizaciji je v težavnosti dela nujna moder cija, zato ji bo 4 milijone posojila sklada velika pomoč.
J. Košnje*
ANČKE, METE, NU8E, DARINKE IN DRUGE KRAVE
Kranj — Na minuli živinorejski razstavi na kranjskem sejmu sem bil prav močno presu njen. Ni me vznemirila živina lisaste in črnobele pas tresla so me predvsen\L^ jih naši živinorejcih- poki našim kravam
Medtem ko . naših KŽKajev ker imajo namesti, le številke, so zasebnih vzredii nosne, saj je čisto ta pravo ime. Da boste minili časi preti šek! Zdaj so Ančke, Mete, V\ Darinke in druge,
Ne vem, kak< razne Vanje, Ančki so morda prisostvh soimenjakinj, naj so bile še tako plemenite in visoko mlečne, a najbrž ne posebno prijetno.
Cisto moje osebno mnenje je, četudi je današnji čas drugačen da vendarle kravam, tudi plemenitim, še najbolje pristojijo imena kot Samka, Liska. Brina
in druga korenita, žival*" prt-merna imena in da naj bojo Ančke in Vanje in Nuše vendarle
le in samo ženska imena.
DRVARNICA ZA SPOMIN
Gorje — Hodil sem po namk prelepih Gorjah, kjer se t*i trudijo, da bi spodobno asfalamk • vse ceste, tudi vaške, mimo bte-ov in tudi mimo bifeja Mini. S* "išču pred bifejem Mtni p* l podrta stara drvar-j ima bife za garažo, drvarnice pa je vet ti in stare šare. No t* bodo vse drugo asful stara podrtija najbrž
za spomin, okoli nje pa vse altirano, čeprav je tam ija že zaključena razumem, kakšna sena-talnost daje Gorjance, da "drvarnice na noben način n oče/o idstraniti in menijo, da jim j* za nos in za okras. Ze lahko, da rjih nanjo vežejo kaj veš kakim spomini, ampak meni in turistom, ki se vozimo mimo, se zdi rahlo odvečna, vsaj takšna, kakršna je danes. Seveda ni nujno, da upoštevajo moj namif m jo odstra nijo, zaželeno pa oi bilo vendarle, da ne čakajo na to, da sama vzame klavrno slovo.