[      Muhasti deklamator.
Ko zjutraj pozno spat gremo, Zvečer pa zgodaj vstanemo: Refii prečudne zro ušesa, Slrmeč poslušajo ofesa. Po zraku pujski pojejo In v hlevu ptički krulijo. Najlepši vonj puhti — kopriva, Pod pišCeta se koklja skriva.
Pastirja žene ovea past,                    ^^M
Denar pa gre tatove trast.                      1
Telitek dekli da semi,
Napajat hlapca vol pelja.
Očetu črevlji so otekli,
Ker v v6di so se zl6 opekli;
Zdravilo naj po dečka gre,
Da črevelj v nogo spravi se.
Hči liišo Tfzarae brž v rok6,
Pomete tnetlo urno ž njo.
In brata mora grah zbirati,
Kosilo teto v skletlo djali.
Glej. dete ziblje staro mamo,
Beži pred miško mačka v jamo.
Možje so — čuj! — v »otročjem vrti!«
Ufenei so pa vsi zaprti,
Ker t Soli mirno so molčali
In vse naloge prevefc zoali.
Otroke »zmaj« na nitko dene,
Visoko v zrak je veter žene. —
Napreže kmeta konj v oralo.
Bo danes ga proso vsejalo.
2enjica je že skoro zrela,
Pženica jo bo kmali žela.
To bode sn<3pje s cepei bilo.
Mlalife urno omlatilo!
Potem pa malen v žito poneso,
Ua zmelje mlinarja drobno.
Če bela moka peka speCe,
Ne more biti veče sreče:
Vzem6 zdaj tnati kruliek v roke.
RekoC: »Na, snej Ie-te otrofce!« —
Tako je bilo Ln bo spet,
Povsod, kjer je »narobe svet«.