Peterčkove poslednje sanie. Božična povest v 4 slikah. Spisal Pavel Q o1 i a. (Nekaj misli ob vprizoritvi.) Kavzalnost Peterčkovih sanj je iskati Predvsem v prestali vojni. Da ni bilo vo], bi Peterček pač sanjal trpinove sanje. f>i sanjal o zaničevanem rcvnem stanu, bi Ivomil v pravico, toda bržčas bi spretn te sanje izraziteje dominirajoči ton liurja; zakaj v humorni interpretaciji ie roško razpoloženje in razpoloženje sarodi tisto napeto sodelavnost, k: tudi *i daljših ritmičnih monologih ne ugasne. _ ojna pa je potegnila tudi v otroških srJih raze, ki se še niso izbrisale, in ki ved[9 tišče in silijo otrokovo mišljenje k raz;nim dvomom. In vsi ti dvomj se nezario izjokajo v en refren: ali zasijejo 'ovenskemu otroku - trpinu kdaj boljši 1? V Peterčku leži vsa povojna bolcst rotq,.Ko bj takih Peterčkov v resnici ne bilo. bi človek skoro zamcril prežalostn; čustveni artikulaciji teh sanj. Peterček sain na sebi ni naš; vsaj otroške duše so povsod enake, njih mišljenje, čuvstvovanje in hotenje gre povsod isto iluzornu pot. Specijaliziran in lokaliziran pa je ves milje, ki daje njegovim sanjam izrazito slovenski kolorit. Z našim kraljem Matja žem, z našim očetoin Hrastom postane Peterček naš. In če mora v tein preludiju otroške bolesti osnovni ton venomer naglašati ljubczen do matere, je to tisti ncprisiljeni vzgojni mnogokratnik, v katerega se vtapljajo neprcstano vse misli. Torej je takozvani moralizujoči vzgojni moment razvit sam iz sebe, oziroma posledičnim potom iz sanj samih. Scenerija je pravljično razkošna. Razumni človek občuduje tehnično izpeljavo dejanjskih okvirjev, otrok se čudi slikovitim bojnim izpremembam. Vso to Peterčkovo žalost, vse čudovite sanje, vse trpljenje in končno tisti kratek hip veseIja, vse to zaklene otrok vase; ponoči sa- nja o teni, poduevi pa premišljuje, pripuveduje in izprašuje. Vendar največ ,,dcbate" izčrpajo nebcsa in — princ Mesec. Poudaril sein že spredaj svoje mnenje o polrebi humornega interpreta v otroški igri. Princ Mesec naj bi tvoril Izrazitejšo protiutež Peterčkovi trnjevi poti. Oče Hrast pripovediije: „... in snej. naletava, in sneg naletava ..." Režija pa v resnici ni poskrbela, da bi v tistem trenotku vsaj par sekund snežilo. * Srečna mladina, ki more posečati take predstave! Višji šolski svet ima tudi tu lepo nalogo: izposluje naj pri upravi dramskega gledališča popoldanske šolske predstave ob znižanih cenah, da se udeleže teh predstav naši ,,revni Peterčki In ne samo štacunarjevi Milančki". Tone Gaspari.