Povečonje delovne produktivnosti v gumarski industriji
Ekonomski učinek novega stroja
MeSanje sumijastih zmesi predstavlja » procesu gumarske prozvodnje pomembno operaci-jo, kajti od pravilaega mešanja Je odviina kakovast izdeika.
Gumijasto zraes je mogo-če mc-Sati z dvojnim valjem, na od-prtem stroju stare izdelave, in pa v zaprtem mešalnem stroiiu, tako im&novanem mešalcu (tuik-•erju).
Mešanje na dvojnem valju Je prav toliko staro, kolikor je stara gumarska indus.trija sama. Opravljajo ga na odprtem stroju, ročno, kar zahteva popolno de-iavčevo strokovnost in pazljivost. To Je precej umazano, nezdra-vo,   naporno   in  drago  mešanje.
V zadnjein času ga uporabljajo saino v tistih obratih, kjer po-trebujejo malo gumijasi.h zme-si.
Drtigi nadin mešanja gumija-siih rmesn je tisti, kj se opravlja v zaprtih mešalnih strojih poseb-ne konstrukcije, fci 50 se razvill v zadejem desetletju in ki daje-jo enakomerno kakovosl gumija-ste zinesi. Za to delo ni potreben strofcovno sposobea de!avec, pa tudi delovni pogoji so dosti bolj ugodni.
Glede kakovosti p.roizvod»v in proiivajalnih itroškov je novo mešanje na mlkserju dosti bolj-še, o čemer govore nasdednji po-datfci o dveh strojih:
Način  mešanja:
Na dvojnem valju         Na mikserju
Zraogljivost kg/ur*                         80                             432
Zmoglj.ivost kg/delavec ur'         80                             216 Potr-ošek elektriene  energije
kWh/ton*                                    57S                             299
Potrošek vode m"/to»i*                  30                                21
Delovoa sila ur/ton*                     12,50                              4.65
Jugoslovansfca gumarsJca tndu-   demnajst  tisoC too  nazoega  gu-•trtja je dzdelala laoi otorog se-  mijastega Uaga, za kar je bilo
potroSsno nkvoš ^itnajst tisoi ton gumijastih zmesi. Večidel teh zmesl so proizvedl! po starem načinu mešanja, na dvojnih va-Ijifc, ker je naša gumarska in-dustrija imela v letu 1955 samo dva zastarela in obrabljena tnik-serja.
Stroški proizvodnje po starem načinu mešanja na dvojnem va-lju so znašaii sa to količino gu-
mijastih zmesd 152,418.700 dinar-jev, medčcia ~ -0 »troški pro-izvcKinj« na miks&rjih znašali za isto količino samo 79.039.800 dinarjev. Primerjanje teh stro-škov proizvodnje dokazuje, da bi imela na5a gumarska industrija v proizvodnji enega leta samo pri tej operaciji naslednji pri-hranek:
e!ektri<!ne eoergije
vode
delovne sile
42.228kWh ali 65.514.600 dina.riev 137.700 m' ali 2,080.800 dinanev 120.105 ur    aM   5,783.400 dinarjev
Skupoi prihranek
kar pri tej operaciji predstavlja 48 odsbotkov.
1 proizvodnja kg v eni urf,
*  proizvodrvja   kg   na  delovno nro posameznega delavca,
*  potroSek  električne  energlje za prouvodnjo ene tone,
*  potrošek fcubičnih m vode za proizvodnjo eoe tone,
' potrošefc    doiočene    količin« dela za proizvodiKjo eae tone.
73,378.800 dinarjev
Prava rrednost prihranka pa je še mnogo večja, če upošteva-mo izbo\jšanje kakovosti izdel-kov, odjtranitev umazanosti in nevarnosti za zdravje zaposlenih, kaicor tudi večjo varaoat prl delu,
Ker se na-ša industrija gume prij>ravlja na rekonstrukcijo, Je priporočljivo, da pri izdelavl planov za rekonstrultcijo napra-vijo pod-rotkno analizo d<3Bedaaje-ga positopka.