'i" -."t . -,v ' - • . 1 ' GA AMD UIIIiUUgD Nsjvsčj! ▼ Velja a odo teto Za pol lota................$34t Za How York odo loto.....$7.00 Sa inosemstvo odo leto.... $7.00 pri. wt Amraomma »t ymb iw of owwb t, ibt, on ma m m row wyw» qy ion. H. T. jy Org* eltKe fttfl g. m. p. k. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. largeif Slovenian Dallj in the United StataL Issued every day except funday* end legal Holidays. WW 75,000 Readers. TKLKTOK: «876 GORTLANDT. Entered as Second Class Hatter, September XL, IMS, at the Post Office at New York, M. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. no ©3. — štev. 93 NEW YORK, THURSDAY, APRIL 21, 1921. — ČETRTEK, 21. APRILA, 1921. VOLUME ZHX. — LETNIK XXIX, HUGHES BAJE NI PROTI PRISEUEVANJU V svojem poročilu je citiral le to kar so mu sporočili ameri&ki vladni agenti. _ on ni ničesar priporočal in ni imel namena priporočevati — stališče new yor&kega poslanca. Washington, I>. O 20. aprila. — Strogo omejitev priseljevanja j. pripor«*.'ti v.Vraj dv/avni tajnik Ilnprhes v ofi« jjelnih dokumentih, katere je poslal kongresu. Voditelji v senatu i;i poslanski zbornici m ru/lnirali ta priporočila tako, da kažejo povečano potrebo nepo-i- re. »»prejema priseljeniške predlope. katero j»» izročil danes hi- iiii komit^j in k. omejuje pripnst inozemeev za štirinajst mesecev, pii«"«nši z desetim majem, na tri odstotka vsake narodnosti kot je pt « bivala v Združenih državah leta 1910. Če bi bilo torej leta 1910 v Združenih državah lOO.OUO Slovencev, se jih bo smelo priseliti le 3.1 KJ0 Debata v podunski zborniei glede te predlope se bo pričela lir ne V Naša omejitev priseljevanja, — se glasi v poročilu Ilugliesa, bi morala biti tako stroga, da bi bilo za večino teh ljudi nemogoče priti v Združene države. — Posebno se je omenjalo nezaželjive raz-! rede iz balkanskih m~st, iz Armenske, Rusije in Georpije. Na Romunskem je čakalo lf>00 ljudi na preiskavo za dovoljenje i/N»-ljenja v Ameriko, se je glasilo, in o velikanskem pritisku poročajo tudi iz Poljske, kjer je čakalo 35.000 ljudi na vozne prilike v tnretjem razredu. Loti in Uitvinci, ki zapušča io baltiške države, — je rekel Hughes v svojem poročilu, — so v glavnem ljudje iz mestnih brlogov, vec-nioma Židje n*»zaž.»Jjivega tipa. — V ruskem Ka\ kazu se lahko vzame kot čisto resnieo, — je jekel nadalje državni tajnik, — da to skušala vsaka armenska družina. ki ima dosti denarja ali ki ni prepojrna z boljieviskimi idejami. priti preje aLi sleje v Ameriko. Tudi Rusi in Georgijci se bodo pričeli v vedno večjih množinah izseljevati v Ameriko. Pretežna večina izseljencev v Združene države iz teh okrajev NEMČIJA SE UPIRA ZAVEZ. ZAHTEVAM BR00KLYNSKI RAZOČARANI LENIN IŠČE KOMPROMISOV SOCIALIST SE JE VRNIL VES RAZOČARAN ___!IZ RUSIJE. — LENIN NOČE IZPUSTITI VODSTVA IZ svojih Nemška državna banka noče i*-r0k — vsak, kdor protestira, mora v ječo. — mar. ročiti svojih zlatih rezerv. — Pra-t tens je dal zapreti svojega sodruga. vi, da so viri privatna lastnina. ' Berlin, Nemčija, 20. aprila. — Čeprav ni nemški kabinet dosedaj Poroča George Witte. Berlin, Nemčija, 19. aprila. — Lenin sam je izgubil vero v le- se označil narave svojega odgo>-^do svetove soeijalne revolucije v bližnji bodočnosti ir da ostu-vora na zahteve zaveznikov iT dalekf>se>:ne. konees, jekn,etom in delavcem, _ de reparacije, soglasno s kateri-«^ ' ab*olutno nasprotujejo temeljnim postavam komun«. I To ugotovilo je podal danes dr. Morris Zucker iz Bropklvua, MMM ■■■■ S'ika nam kale Miss Margnerito Smith, edino žensko zastopnico je skrajno neza/eljivai kot materi jal za bodoče ameriške državljane. v newyorški zakonodaji. Ona je tudi edina ženska, ki je kdaj pred- V svojih priporočilih pravi Mr. Hughes — Naša omejitev priseljevanja bi morala biti teko stropa, da bi bilo za večino *eh ljurti nemogofp priti v Združene države. Prav posebno omenjamo Armence, Žide. Perzijee in Ruse. katere vse se je poganjalo sem in tja :zza leta 1914 in katerih ni mogoče smatrati za zazetjivo prebivalstvo katerekoli dežele. (Joren je porodilo je nekak po- j Danes je zbornica na dolgo ir Miet»-k brzojavke, ki je bila vee-(£iroko razpravljala o teh poročili! j objavljena v naiem listu. Se- lih, da zaključka pa se ni prišla. .:.,j pa poro ajo iz Washington«, j Poslanec Chandler iz New Yor-da je večina napačno tolmačila i je izjavil: srdov al a kakemu zak :nodajnemu odboru. stidiuče držav tajnika Ilughesa. — Jaz sem bil svoj čas ameri- V naslednjem cbjfvljamo jako iki Wul M r^sko in Litvinsko. značilno brzojavko: lOdločno protestiram proti vlad- Washington, D. C., 20. aprila ! neinu poročilu da so ljudje, ki se ANGLEŠKI PREMOGARJI GROZEN ZLQGIN S SE NOČEJO Y0ATI! ČUDNIM MOTIVOM Distriktni komiteji so sprejeli za- Ženska ubila svojega ljubimca, — hteve glede narodne plačilne le- ker z »ji111 hotela, brez njega stvice. — Sestanek delegatov. ni mogla živeti. Državni department je danes for- ho5ejo ^ , e,yke ^^ y združe. rodne razdelitve dobičkov so bile posledico vojne Kot mar8ikatcri lir 1 no sporočil, da državni tajnik ne dr?aye -ifit0 navadni izVržki!nanovo uveljavljene od velikih (lnipi osaniljcni vojak, je nagel lluphe* ni ničesar svetoval ter ni L. > „, , , . . ... . , človeštva. Konzul, ki je poslal to niti nameraval kaj svetovati, ko; je predložil ameriškemu kongre- P^očilo vladi, je lagal. Prepričan su poročila ameriških vladnih i«'™, da je tddi državni tajnik agentov v inozemstvu. 'Hughes mojega mnenja. MALA ENTENTA PROTI HABS8URŽAN0M roparji obzirni napram ženskam. London, Anglija, 20. aprila. — P.ariz' Francija, 19. s P ril-. — Zahteve glede ustanovljenja na- Presenečen vsledjin to je vse, kar moram reci, - .... . 4 čudnega zloc.na mlade ženske. To'jc rekel predsednik Havenstein. rodne«ra plačilnega sveta ter na- . ... . . . . .. .. ' T ,, je zločin, ki predstavlja tragično ^orddeutsche AUgemeine Zei- tung, koje lastnik je Hugo Stin- • - - i Kes, znani nekronani židovski vla- vc .-m kom.tejcv premogarjev po tlKu I^.uis Houlier, potom oglasa ,,Ql. -•• , - - , , . , „ . 7 tiar Nemčije, daje izraza dvomu, ceh deneli, — soglasno s poročili, svojo 44 vojno mater Bila je to L, __ ki so bila objavljena v mi naj bi sc nemške zlate rezer-j-ve prevedlo v mesta zasednega nadaljni ameriški socijallst, ki se je vrnil, iz Rusije oropan vseh iln-ozemlj«*, je vendar predsednik zij ter tudi svojega potnega lista, denarja in zapiskov, a bogat na llavenstcni Nemške državne ban-^izkušnjah vsled 4 mesecev trajajočega bivanja v neki moskovski ke v družbi z drugimi finančnimi jeeL Ko je dr. Zwker pred dvemi te' Tract,on karo' se,Je na" šega cesarja Karola. hajala na potl lz Columbusa v j Lancaster, Ohio. Napad se je za- I vi šil na neki točki devet milj juž-Dunaj, Avstrija 20 aprila. — no-iztočno od Columbusa in ro-Jupoftlovanska. čehoslovaška in jparji so odvzeli petim potnikom i umunska vlada pripravljajo ga-|mofkega spola $400 ter nekaj dra-rancije proti povratku bivšega1 ?ooenOBti doHm nigo nadiegovali avstrijskega cesarja Karola na treh žensk k; s0 fie tudi vozile s madžarski prestol. i karo Vse tri drrovc bodo imele toil-1 Banditi so zbežali z avtomobi-ko časa n o*'?io i»rmado na razpo- lom, ki je čakal nanje. Ia-.ro, dokler bo ostajala najmanj-J nevarnost, dn j^e vrne Habshur-žan na madžarski prestol. Dunaj, Avstrija, 20. aprila. — N;»vi madžarski minLstrski predsednik, grof £lefan Bethlen. je rekel v parlamentu, da ne smatra za priporo^'jivo, uganjati kako piotižidovsko politiko. Pristavil ;e pa da bo vlada v vseh ozirih poskrbela ds Židje ne bodo mogli monopoli/'rati madžarske trgovine. Ženeva, ftvica, 20. aprila. — Tukajšnji krogi, ki simpatizirajO z ekskratjem Karolom, so prepričani, da bo madžarski parlament v najkrajšem času razpuščen, ker ne reprezentira vei volje naroda. Razpisane bodo nove volitve, in izvoljeni bodo oni poslanci, ki se zavzemajo zi povratek bivšega kralja. Karolovi prijatelji pravijo, da bedo volitve na Madžarskem »■avno tako izpadle kot so svoj čas na Grikem. ko je ljudstvo zahte-ifclo kralja nazaj. List izjavlja, da so sestanki ko- stju. Znanstve, ki se je pričelo s mitejev, ki so se vršili kot pri- pismi, je vzcvetelo v ljubezen in prava za konferenco premogar Isviftujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in aedanjin razmeram primerno tudi hitro p« cali Istri, ca Gariikem in tudi as Notranjskem, po ozemlju, ki j* zasedeno po italjanaki armadi Vicnj smo računali sa pod ljatr« italjsnskih lir po sladki) J ske federacije, ki se bo vršila v petek, izrekli s 14 glasovi proti enemu za vzdržanje zahtev unije. Premogarska federacija je izdala tekom preteklega večera ugotovilo v katerem se je glasilo, da r.i vseboval nagovor ministrskega predsednika Llovd George-a pred poslansko zbornico v ponedeljek nikake zmožnosti uravnave v večjem obsegu kot no stale stvari tekom preteklega tedna. Angleški lastniki premogovnikov, ki so se sestali v tem mestu tekom včerajšnjega dne, so objavili, da je sestanek završil predloge, katere se bo predložilo v naporu, da se napravi konec stavki j premogarjev. Izjavilo se je, da bodo ti predlogi ugodili številnim zrhtevam premogarjev in da bodo skrbeli za može. ki so sedaj neprimerno plačani. 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.90 % 5.40 $15.60 $28.00 $51.00 Vrednost denarju sedaj ni sta) na, mešaj* ss večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni mo gočs podati natančna sens m prej. Mi računam« po end Istegs dne, ko nam poslani dsnar doap* » roka. Denar nam je poslati najbolj p« Domestic Postal Money Order. aH pa New York Bank Draft po demobilizaciji je prišel Houlier stanovat, v isto >p*ico kot ona mbula ženska. Nato pa sta se sprla in Antonijeta se je zaročila z nekim dugim, ki je stavil kot pogoj, da napravi ona konec vsakemu stiku s prejšnjim ljubimcem. Ona je pristala v to, a zadnji sestanek s Iloulierjem je bil preveč zanjo. Mučena od ljubosumnosti, katero so vzbudile njegove zadnje trpke besede, nevoljna živeti z njim, a ne v stanu živeti brez njega, je priš-a do obupnega sklepa. Pisala je prvemu ljubimcu, da je razdrla zaroko ter ga prosila. naj zapusii z njo Pariz. Označila je tudi osamljeno mesto, kjer naj bi se sestala: Houlier je prišel in v temi je štirikrat ustrelila nanj. Vrnila se je v svoje stanovanje ter zaklenila vrata v trdnem namenu, da SLAVEN TOREADOR RANJEN 8evilla, Španska, 19. aprila. -Belmonte, slavni španski toreador, je bil včeraj resno poškodo van na licu, ko je bil zaposlen tu kaj v bikoborbi. Prisiljen bo odpovedati vse predstave za nadalj-nu dva tedna. Tudi trije nadaljni toreadorji so bili poškodovani te kom igre. Naročniki, pozor! MIRKO VIDMAR ni več naš zastopnik ter ni upravičen poslovati v naiem imenu. Kdor mu kaj Pariz, Francija, 20. aprila. — Francoski in angleški vojaški voditelji se bodo tekom naslednje nedelje posvetovali v Hythe, Anglija, z ministrskim predsednikom' Briandom in Lloyd George-om. Tako izjavljajo tukajšni listi. Navzoči na konferenci bodo maršal Foch, general Weygand, maršal »Sir Henry "Wilson in minister za zunanje zadeve, kajti izjavlja se da se bodo tikala posvetovanja vojaških kazni, katere se namerava naložiti Nemčiji, v slučaju, da ne bo do 2. maja ugodila re-paracijskim zahtevam zaveznikov ZA TRETJO INTERNACUONA LO. Chicago, 111. 18. aprila. — Či- „ . —i- * kaski socijalisti so glasovali za napravi tudi svojemu življenju!™, . . .. « . 1 J J Tretjo mternacijcnalo v Moskvi. konec. Manjkalo pa ji je poguma To je bilo objavljeno danes, — in kmalu je potrkala policija na sledeč glasovanju delegatov iz teklega meseca je pomenjalo težak udarec za moskovsko vlado, in novica o polomu angleške generalne stavke in s tem tudi izjalovlje-nje radikalnega gibanja v Angliji, bo definitivno dokazala Leninu in njegovim tovarišem, da so se izjalovili njih napori, ki so obstojali v tem, da spravijo celo Evropo pod komunistično diktatorstvo z Moskvo kot glavnim stanom. —Skrivajoč pora-? in polom svojih načrtov za plašč velikodušne dobrohotnosti, ni le privolil Lenin v zahteve kmetov, naj jih pusti popolnoma pri miru ter jim dovoli določili njih lastne cene za pridelke, temveč tudi dovolil prosto trgovino z vsemi živili in drugimi produkti, z izjemo vojaških potrebščin in pohisiva. Po skoro štirih letih vlade s stradaln'm sistemom racij in vspričo veselja in presenečenja, da je bila postavljena trgovina nazaj na normalno podlago. pričenjajo sedaj ljudje analizirati motive, ki so dovedli do te izpre-membe in ki pomenjajo odstranjenje evanarelija komunizma. — Oni, ki dvignejo svoje glasove v protest, morajo v ječo. _ Nekateri mojih tovarišev v ječi so stali visoko v boljševiškeni gibanju takoj v pričetku. Njih načrti, da se odpravi impariaiistični režim ter da se ustanovi vlado naroda za narod, so bili odkritosrčni. Kmalu pa so morali priti do spoznanja, da so v manjšini, da ima Lenin druge ideje in da morajo ali molčati ali pa iti v ječo. Nekateri med onimi, ki so delili mojo usodo, so obdolžili vlado, da je snedla svojo besedo, in vsled tega so jh vrgli v ječo. — Nato pa so bili tam tudi emisarji ali odposlanci iz številnih dežel, radikalci med svojim lastnim narodom, ki so prišli,, da prou-čc uspehe komunistične vlade v Rusiji. One iz majhnih dežel, kot je sedanja Avstrija, ki so si drznili dati izraze svojemu razočaranju vspričo tega. kar so videii, so istotako vrgli v ječo. Druge, vključno nekatere Nemce, pa so čim preje mogoče poslali nazaj domov. — Tajnik sovjetskega agenta v Ameriki, Martens, na kojega povabilo sem obiskal Rusijo, me je najprvo spravil v ječo in nato zopet iz nje ter rekel, da bodo moji utisi najbrž škodovali boljaeviški stvari v Združenih državah. Zncker pravi, da je kljub nasprotnim poročilom Mrs. Harrison, ameriška poročevalka, še vedno v ječi in t«a je bila ravnokar prevedena v neko drugo taborišče v južni Rusiji. Opisal je Washington Vanderlipa kot enega izmed številnih mednarodnih trgovcev in podjetnikov, ki špekulirajo glede bodočnosti Rusije. Soglasno z dr. Zuckerjem je sovjetska vlada na dolgo in široko oglaševala Vanderlipa kot "dobro znanega ameriškega bankirja" in njegovo misijo kot dokaz, da se Združene države zelo zanimajo za industrijalno in trgovsko bodočnost sovjetske Rusije PROIZVAJANJE PIVA V MILWAUKEE. njena vrata. Sele potem, ko je policija zagrozila, da bo spustila v sobo dušljiv plin, se je udala, še vedno držeč v roki revolver, s katerim je skušala napraviti konec svojemu življenju. Cook County za narodno socija-listično konvencijo v Detroitu, dne 25. junija. Izvoljena sta bila Louis Engh-dal in William Kruse, zastopajoča radikalno krilo strank«,. Sted-man, socijalistični kandidat za podpredsednika tekom zadnjih volitev, ki se je zavzemal za delni sprejem Tretje internacijonale, je bil poražen. Kdor želi v bližnji bodočnosti Glasi se, da se bo pričelo z ži-potovati v stari kraj, naj se obr- 'vahno boljševiško propagando v obratovanje. Ključavnice so pod nadzorstvom carinskega depart-menta, ki ugotovi množino izde-Milwaukee, Wis. 19. aprila. — lenega piva, da nato lahko izraču-LTrad departmenta za notranjo ca-|na davek, rino je dobil iz Washingtona povelja, naj bo pripravljen, da nadzoruje izdelovanje resnične pive od strani pivovamarjev v Milwaukee. Danes se je tukaj namignilo, da so ta povelja sledila sklepu, da se sme izdelovati pravo pivo v zdravilne svrhe. Povelje pravi, da je treba ključe na ključavnicah kotlov v pivovarnah inšpieirati, da se urad prepriča, da je vse pripravljeno za Resnično pivo bi se lahko stavilo na trg tak|)j. Glasilo se je, da imajo pivovarne ki izdelujejo — near - pivo, pri roki resnično pivo, kajti pri izdelovanju near-pi-va je treba najprvo napraviti resnično pivo ter slednje nato izpre-meniti v near-pivo s tem. da se mu odvzame alkoholno vsebino do pol odstotka. t V^IkV^IkV^lkV^ Važno za potnike. ne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako js mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar ly>2e. Kdor pa spada ▼ zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro zroči, stori to od danes naprej na domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York. V vsakem osiru ee obrnite na svojo odgovornost. UPRAVA "GLAS NARODA", 89 Cortlandt Street, Hew York, M. Y. tvrdko: socijalističnih delavcev. vrstah ameriških Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejie in skušano slovensko bančno podjetje: FRANK RlKfm STATE BANK (potniški oddelek) EI. ZANESLJIVO IN HITRO oekrbaje DENARNA IZPLAČILA t start domovini Kn opravlja droge banftni pode >« a 'kJLfl&l Frank Sakser State Bank 82 Corflandt Street Ne« York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima sa varstvo 1100,000.00 glavnioo in $60,000.00 rezervnega gskltds. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali m poiiljatve jugoslovanskih krom p* fele* letih eenah: 900 kron .... $ 2.35 1,000 kron .... $ 7.60 400 kron .... $ 3.10 5,000 kron .... $37.25 600 kras----$ 3.85 10,000 kron____$74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepri£aSe» rano; is tega razloga nam ni mogoča podati natančni cena vn* prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doqpi v ______ je poslati najbolj »o . t »i«, i Fmk Sakser Stiti Baak 12MhiAStmt, I«Y« __ .•■llrfii ^MHM "C LAS NARODA" MMVPKIAN DAILY) _ •■!!■< Mi Publlahotf tar SLOVBnO PQBUttDNG COMPAJTT (a corporation) FRANK IAKIIR. LOUIS BENEDIK. Treasurer Ptmcm o t m Cortlandt tfto Corporation and Adrfr of MMhatUn, mm of Abovo Offlcloro: Now York City. N. Y. "QIm Naroda" Izhaja vookl ten Izvzam« nedrij In praznikov. Za ooio loto volja M In Canada Za pol lota Za totrt M*a Za No« York za colo loto Za Inozemstvo za colo loto UJM_za pol lota - V.m *TM M.SO LAS NAROD (Volco of the People) tesr anfap« Sundays an ■ataorlptloB yearly MM Advertisement on aoreement Dootal tree rrfr'tn 1b oeobooati mm no priobču.'< Jo. Denar naj ae blasovoll po- po Montr Order. Pri »prememt>I kraja naroinlkoT prualmo. fl» or tUdI preJInJe btvaJUfie naznani, da hltrejo najdemo naslovnika. LAS NARODA Rorouab of Menhsttsn. Now York. N. Y. Cortlandt Migljaji iz Berlina. GLAS NABODX 21. APR. 192f injiwii.n tem istem času izdanih 1000 miljonov funtov z namenom, da. se je dosegi« ta malenkostna rsst trgovine. V resnici te številke jasno kažejo, da ni bilo razširjenje trgovine resnični namen imperij al izma; njegov namen je bil vse nakaj drugega, in sicer ta, da se pridobi o-zemlja za naložitev kapitsls, ozemlja za investicije, monopole za investicije angleškega kapitalističnega razreda! Kakor se je v tem času trgovina s prekoinorskimi deželami le prav malo zvečala, tako so na drugi strani silno narasle naložitve kapitala v inozemstvu. Leta 1862 so imeli angleški kapitalisti v inozemstvu naloženih 144 miljonov funtov kapitala; le-ti miljoni so do letal893 narasli na 1698 iniljopov funtov, v letu 1908 na 3050 in v letu 1914 na 4038 miljonov funtov. To je rast v vse drugočnem tempu kakor pa je rast trgovine! To nam sedaj podaje resnično sliko gonilnih sil imperijalizma. Dobiček v trgovini je bil v teh letih 18 miljonov funtov na leto; toda to, kar j* Anglija dobila na nadvrednostih iz svojih kapitalnih naložitev v inozemstvu, je pa znašalo 300 miljonov funtov na leto, pač neizmerno bogastvo, ki se je stekalo v roke angleškega kapitalističnega razreda iz njegovih prekomorskih posestev. Svoj kapital si je mogla buržuazija s to z inozemstva dobljeno nadvrednostjo silno povečati; in iz tega tudi izvira ogromna moč angleških kapi-talisctoc, da vladajo nad tiskom, da si podrede javno mnenje, varajo delavstvo in si «ra stavbljajo v svojo službo. To je anprleški imperijalizem; ekspanzija teritorija za 400 miljonov kvadratih milj, neizmerni stroški za vojno oborožitev in polt g tega tudi utrditev vlade angleške buržuazije v lastni deželi z rezultatom, da je, — kakor je že Sidney Webb leta 1913 dokazal, — znašala povprečna plača delavca na Angleškem deset šilingov na teden! Toda to še ni vse, kar je napravil imperijalizem! Ekspanzivne tedenee imperialističnih držav so ustvarile konkurenco za terito- opisi SploAno se domneva, da bo stavila Nemčija nadaljni reparaeij-vki predlog še predno bo napočil usodepolni prvi maj. Zavezniške vlade so oeividne prepričane o Lew, kajti drugače bi zavzele njih .. . _ . j, . , , . I ... 7U..7P1d r,Je- z« katere so se potegovale m so imele za posledieo, da se je Ev- I uprave za odloč ne korake bolj defmitivne oblike kot so jin za\zeie J » . . i.čividuo dosedaj. Iz Berlina pa prihajajo neprestano poročila, oči-razdelila v dva sovražna tabora, v trozvezo na eni strani in en-vi.lno inšpirirana od oticijelnih in napol ofk-ijelnili oseb, v katerih .tento na drugi strani. Sovražna napetost je stalno rasla in dovedla . obrazlciuje >plošni načrt ali načrte, katere bo predlagala Nemci- končno vso Evropo do brezprimerne katastrofe, v kateri je 12 mili-i. Oči vidno je poslalo ta poročila v javnost v namenu, da se vidijjonov ljudi izgubita svoje življenje in so bile še veliko širše mase \ ku m- jih bo sprejelo v Parizu. Nemci se nočejo izpostaviti nobe-jpognane v obup in bedo. n« inu riziku, da bi ponudili več kot minimum, katerega bi Fram-ija jn to je rezultai razvoja imperijalizma od leta 1881! sprejela. Na nesrečo pi: ni opaziti dosedaj še nobenega znamenja, da bi bile nemške ponudbe bolj sprejemljive kot so bile v preteklosti ali pa da bi bili Nemci v ltsnici bolj pripravljeni plačati vojno odškodnino. Predlog, da naj bi Nemčija prevzela i^vezuiške doigove v Ameriki, je bil tako očividen poskus, da se ustvari političen anta^-onizem med Ameriko in Francijo in da se uveljavi primerno metodo, s pomočjo katere bi se Nemčija izognila plačati velike svote kateermuko-1», da ^e jfa je povsod zelo hladno sprejelo. Nato pa so prišli iz Berlina migljaji, da je Vatikan prostovoljno ponudil svoje posredovanj« ne med Berlinom in Parizom, temveč med Berlinom in Washing-tonoua. V. WaiJiiuv:toi:oin in Vatikanom kot zajrvozdamc med Berlinom in Parizom bi Nemei lahko neskončno podaljšali pogajanja. Na iu.>rečo za Nemce pa je Vatikan zanikal celo storijo. Srda j pa prihajajo posameznosti o novih nemških predlogih, temelječih na načrtu, katerega »o uveljavile francoske in nemške delavske unije, da se namreč nanovo zgradi opustešena ozemlja z nemškim delom in nemškim materijalom. Mogoče je, da nudi ta načrt i ujboljio priliko za hitro rekonstrukcijo opustošenih departmentov, a sloves Nemcev je tako slab, da bo treba vsak predlog, in naj še tako lepo izgleda na zunaj, temeljito preiskati, da se ugotovi, če ne vsebuje kake pasti ali kakege dovtipa. Lahko je mogoče, da je ta novi predlog poskusni balon, katerega je spustila Nemčija v zrak, da vidi, kako malo je Francija pripravljena spi-ejeti. Prvi maj se vedno bolj bliža. Pretekli rc-kord Nemčije upraviču-je strah, tla bo prišel nov nemški predlog pozno dne 30. aprila v na-im nu, da se zavleče celo stvar. Francozi pa niso v takem arzpoložen-bi š«> nadalje čakali. Predlogi, katere ima Nemčija v mislih ob PeterJfeage Sred} prihodnji^ ledu izi<$j> knjiga PETER ZGAGA (s sliko pisatelja.) Cena 50 centov s poštnino vred. Ker bo tiskanih le omejeno število izvodov, naj jo vsak prej naroči, da jo bo zagotovo dobil. Naročila sprejema: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Strett, New York City. * * * V newyorskem cirkusu je crknila gorila. Bila je kot človek, pravi neko poročilo, samo govoriti ni znala. Sedaj jo bodo raztelesili in nagačili ter postavili v muzej na ogled radovednemu, občinstvu. Mimo nje bodo hodili ljudje ter se čudom čudili; Bila je kot človek. samo govoriti ni znala. Čudni nazori! Dar Iz Slovenije. j« te. Ni le Ct ca priliki, morajo biti pošteno mišljeni ter pravočasni objavljeni, nci so iiueli dosti prilike, da uravnajo reparacijsko vprašanje s da pokažejo resnično pripravljenost, da plačajo, kar so dolžni, bodo trpeli v sled francoske uporabe sile tekoo: naslednjega mese-bo to skoro izključno njih lastna krivda. Angleški imperijalizem. Na mednarodni aoeijal »stični* konferenci na Dunaju je Wall-head iz Anglije referiral o iinperijalizmu in socijalui revoluciji. Njegovo poročilo je zelo zanimivo, pedučno, obenem xia tudi važno. Wall lica d je. izvajal: Oast mi je, da riiorem diskusije na tej konferenci otvoriti s svojim poročilom o impcrijalizmu in socijalni revoluciji. Ni lahko go-loriti tu pred možmi, ki se že leta in desetletja u dejstvu je jo v soci-jalno demokratičnem gibanju vseh dežel in kojili intelektualna dela že sama ne dopuščajo, da izvedo o tej stvari kaj novega. Vendar pa moram kot Anglež povedati svoje. Če imperijalizem delavskim masam Velike Britanije ni ustvaril nobene prosperitete in ni dvignil njhovega gospodarskega položaja, potem je imperijalizem v drugih deželah mogel tem manje imeti kak tjk uspeh! Ako imperijalizem dežele, ki si je podjarmila največ s\eta in ljudstev, ni mogel izl>oljšati položaja delavskega razreda, kako naj je potem posnemanje tega imperijalizma v drugih deželah imelo kake take učinke? Ne bom podal nikakršne zgodovinske skice imperijalizma. niti ne bom golj živali- Kupili so ji 3 krasne vence na, priskočijo na pomoč uaši vrli za zadnji spomin, in društvo sv. brooklvnski tamburaši. Za žejne Mihaela se je vdeležilo v polnem tisoč šteti niso znali, pa se se-in lačne je odbor preskrbel vse številu. Ona je bila članica gori i daj v miljonih valjajo. Pred oni-liajpotrehnejšt, Tottj nasvidenje omenjenega društva, odkar je pri- mi, ki niso dali nikdar niti poče-o soboto 23. aprila! sla & stare domovine pred 16. leti. negr groša za naš nadod. stoji Vas vljudno vabi (Tukaj zapušča moža in dva sina, vlada s klobukom v roki in tre- 4'Klub Slov. Naroda". enega 12, drugega -pa 16 let »ta- peta pred njimi. John Zupane, tajnik. rega; zadnjeimenovani sin se za- jz Ljubljane prihaja poročilo, da je eden najboljših slovenskih ležrti pogreba svoje matere. Kav- skladateljev Emil Adamič vsled no tako njena sestra Frančiška!pomanjkailja težko zbolel in da prav izredno slabi časi. Med de- Jereb, ki je tudi bolna. Pokojna bo lavei vlada velika beda in brez- zapušča tu v Ameriki še dve se-' poselnost. Tukajšnja tovarna D. stri ter enega brata, v stari do-S. F. je še pred Bocžičeui odšlo- mt>vini enega brata ter očeta vila nad polovico delavcev, owtali in IQater. Lahka ji bodi ameriška na delamo le do nar dni na teden žemljica in v miru naj počiva! L šla iz stare domovine pred 16. leti. Tukaj zapušča moža in dva sina, enega 12, drugega .pa 16 let starega ; zadnjeimenovani sin se zaradi težke bolezni ni mogel vde- CaraopoHs, Pa. ____________ Kakor drugod, so tudi pri nas »<>_ tako> njena^sestra Frančiška|pomanjkanja težko "zbolel vsled pomanjkanja umrl, če ne dohi takojšnje pomoči. * * * Iz starokrajskih listov posna- pa delamo le po par dni na teden ^mijica in v miru naj počiva! da ima Jugoslavija še vedno in bi rekel za polovično plačo od Nagega rojaka Antona Koso-j svojega poslanika v Washing-lanskega leta. Da bi se kaj raz- =lava sin Anton se že nahaja par:tonu. mere izboljšale, pa še prav nič ne tednov v bolnišnici v Greensbur-j Če bi človek presojal po aineri-kaŽe, gu, Pa. Obrača se mu precej na ških listih, bi prišel nehote do Velika uganka je. kako se l>o boljše. Želim mu skorajšnjega ubogi trpin preživel. Ponekod so ozdravljenja. V greensburŠki bol-že prodajalci gotovim družinam hišnici se nafhaja tudi še neki član živež in stanovanje prepovedali društva sv. Mihaela št. 40 iz Penn prepričanja, da ga ni več tam. • • * V New Jersey je živel možak eeie tri meseee pod eno streho z Je ta 1884 do 1903 narasla le prav za malenkost, malenkost tembolj, ee si predočimo, da je dali angleška buržuazija v tem času nič manj kot tisoč milijonov funtov za vojaško borožitev, ki jo je bila zahtevala razmere, tako da se ne more dela še kupiti ne. Na stotine delavcev: je brez dela, nekateri pa delajo po 3 dni na teden po 8 ur na dan. j nečuo se je izgovarjal s krvavlje njem noea. Največjo ulnigo je pa igral nnjegov nož. Obtoženec je - % napredno, ako je le mogoče, da . Delavske raamere so prav slabe, zahteval imperijalizem. V resnici pa kaže statistika povsem drugo |vsak delavec gleda in toliko Delamo toliko da se preživimo. sliko. Trgovina Velike Britanije z njenimi kolonijami je od Jfta hi. da ima nekaj pristodetiega. Dela se dva dni v tednu aii pa nič Mihael Lenarčič. Plačo so nam utrgali za 50 centov pri toni. Ne svetujem nikomur dandga, Pa. sem hoditi za delom. Tukaj ni no: Kar je linijskih delavcev, so na j nobenemu sem hoditi za delom, njena ekspanzivnofitna politika. Dočim je trgovina s kolonijami in Tpkjij je umt&i Neža .Fojai^ek benega Slovenca, jaz sem sam stavki, ker kootraktorji jim ho-|Kadar bo (boljše, boon že poročal, drugimi angleškimi posestmi v letu 1884 znašala 84 milijonov fun- dne 13. aprila po dolgi in Tpoezri med Amerikanei. !cqjo 25 procentov plače vzeti. Ta-1 Pozdrav vsem delavcem! ~ " J- , —.narasla le na 232 miljonov fnntov, je bilo v bqlezni. Bolehala je eeMh 10 let. Poadrav vsem Slovencem in'ko vse delo počiva. Ne svetujem ~ * * 1 " ** * ** lajno za izvanredno hrabrost pa vseno zasluži. Ponavadi je vsakemu možu že ena žena preveč, ta je pa imel dve pod svojo streho. — Ne pijte žganja, ne pijte žganja, — jo kričal prohibicijo-nist. dajati na knjižice, za gotov denar Station Pa. Za njegovo ime dvema Ženama Prva je bUa stara pa je tudi nemogoče kupovati, da ^ mu tudi obra'Uiirideset druga pa dvajset let. ker ga ni. Kako se naj pozneje ea na »oljse. Možak ne bo zaDrt iz enostav zastareli dolg plača, če prav se Tukaj po Westmoreland Conn- ' dela odprejo? Plačo bodo tako iz Kre z delom bolj počasi. Neka- —ker je bankir. |£o- črpali, da še za teJkom časa ne bo teri premogorovi obratujejo po 2 zadostovala. Draginja je vedno do 4 dni na teden, kar je pa Key-na enem stališču, stanovanje so stone Coal Company, je pa popol-pa še podražili. a je povedala, da ga je imel še v soboto v Mariboru. Poleg tepa je zanj obtežilno. da je šel v času. ko je šla umorjena na delo. k svojim staršem ter se je vračal ravno v kritičnem času. Njegova žena je Fmrl je v Ljubljani veterinami-.orožnikom najprej rekla, da je bil nadzornik Makso Paulin. živino- pi i njenem prihodu že doma, po-zdravnik iz Črnomlja, kjer je alu- zneje pa je izjavila, da je prišel žboval 29 let in bil splošno znan za njo. In ravno v tem času pa se kot miren, vesten in delaven je izvršil ;unor. Na podlagi teh uradnik. Od leta 1S89. do 18H2. je indicij je državni pravdnik obto-»lužboval v Radovljici kot dežol-jžil Antona Bračka umora njegove ni živiiurzdravnik. V trajno do- svakinje. Porotna razprava se je brem spominu bo ostal rajnki oso-jvr5ila 24. marca. Porotniki so z 0 bito v Beli Krajini, kjer je sluz- glasovi potrdili vprašanje krivde, boval vso dolgo vrsto let pod sil- nakar je nadsvetnik Ravnikar no težavniimi razmerami ter si v razglasa! »»b bli-deljo zjutraj odhajali k procesiji zu polnoči. Drugo jutro so »ra na-in utajen ju k Sv. Katarini, so šli mrtvega in ga prepeljali v mr-na gozdni poti proti Ločnici za- Lva-nicc. šel. podomače Lužarja z Govejka. Bil je iz zasede ustreljen in je na me-1 Nesreča s samokresom. stu obležal mrtev. Orožniki z Med-; v-, , . .. ini „ . . . ,, , , .1 Zidarski pomflčnik lOletni Mar- vod in Polhovega irradca takoj L- wi.„i - • , , , , , , , . , ° . ^ (Tin Akutne j»* po delu oblekel suk- pneeh s poizvedovanjem. Domne- . --- , . - , , * 1 J j njic, v katerem je imel nabasan Isamokr»*s. Pri tem s»- mu je samo-ikres izprožil in krogla ga je smrt-nonevarno zadela v trebuh. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer j«* umrl vsled poškodbe. Martin Skubie je doma iz Sma rt nega pri Litiji. Vlom v Ljnbljani Med prazniki je bilo ponoči vlomljeno v stanovanje trgovca z moko Lovrenca Kvecira na Poljanski cesti 1!*. Vlomilec je odnesel iz ročne blagajne znesek 12 tisoč kron. Tat je neznan. tev. Skoraj ob istem času pa je ob vogalu Miklošičeve in Sv. Petra ee.^te -preti Vrbaneevo trgovino nek kmetski voz (povozil Olet-no Zupančičevo hčerko. Kolo ji je šlo preko vratu, tako da je bila na mestu mrtva. Povožen je bil na Vrhniki sedemletni Ivan Krašovec. Fant se je obešal na voz in je prišel pod kolesa. Težko poškodovanega Vsaka minuta prinese kaj no-j^e5^a prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Obleka se je vnela v Kočevju d vei npo 1 letni hčerki premoga rja Ivki Podlipnik. Dekle je po životu nevarno opečeno. Umor pri Sv. Katarini. vajo. da ea je neki kmečki fanti i. J c • I eti iii/^lr ustrelil iz jeze in maščevanja. Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Dne 18. oktobra lani je našel pastir Žunko pri Sv. Kungoti na samotnem kolovozu mrtvo 231et-no Jožefo Razborčan s prerezanim vratom in vso v krvi. Pastir je obvestil takoj domače in sosede. ki so hiteli na kraj nesreče. Med ttemi je bil tudi svak umorjene Anton Bračko iz Vrtie. Nihče ni mogel vedeti, kdo je morilec. Umorjena je bila zelo živahno dekle. ki je delala na domu svojih staršev, kamor se je priženil njen svak Anton Bračko. ki »e je do-Jzdevno bolj zanimal zanjo, kakor pa za njeno sestro, svojo ženo. Tumorjema je imela tudi otroka, pa ni hotela niti pred sodiščem povedati. kdo je njegov oče. Po izvršenem umoru se je dognalo, da je _ ... . prišlo v soboto pred umorom do Pa se je oglasil stari moz re- dejanskega spora med njo in nje- koč: Jaz ga pijem vsak dan. pa sem cianes sedemdeset let star. Suhač se od kaši j a in po kratkem premisleku odvrne: — Če bi ga ne pili, bi bili morda stari že osemdeset let. • - Težje je utešiti eno jih tisoč povzročiti. solzo kot Angleške čete so streljale na svoje lastne tovariše v domnevanju, da imajo pred seboj Sin-fajnee. Proti takemu postopanju Sinfanjei gotovo ne bodo protestirali. Slovenkam, posebno pa tistim rožicam, ki so prišle iz domovine. John Modean, Heather Run Co. nim svakom. V nedeljo 17. okt. zjutraj je šla v bližnjo goščo, kamor je šel za njo tudi An. Bračko. Popoldne pa je šla na dom občinskega gereuta na delo. Zvečer jo «*premili fantje do eesste blizu njenega doma. Tam je bila tudi njena sestra, ki je prišla po vodo. Toda Jožefe ne bilo vso noč domov drugo jutro pa so jo našli mrtvo. Ker je padel sum na njenega svaka, so ga orožniki aretirali- Anton Bračko je tajil vse čas vse in trdil, da ni imel z umorjeno nobenega ljubezenskega razmerja in o-zoriti. da se sama oglasita. — Frančiška iVnizzi. Lipe pri Ljubljani. Jugoslavia. Europe. (21-22—4 Doktor B F MULLIN 4J1 Fourth Pittsburgh, Are Pa. Prvi i n oaJbo!j>i Doktor Specialist za Slovenec. 40 let izku&nje v zdravljenju moških bolezni. Zdravi v« Moške bolezni in hitro. K n jemo prihajajo Slovenci od blizu in daleč, da jih ogplra. vL Če ate tudi Vi bofoi. idite b nje-Va« bq najbolje ozdravil Pazite, da prid> na pravi naslov. __^_ L ___ _ IWWOIHIII UTA UN. Pnda^lnlk: RUDOLF PEBJDAN, 833 B. 185th St. Cleveland, O. podpredsednik: LOUIS BALAST, Box 100, Peart Areno«, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HT.FR. Ely, Minn, filacmjnlk: GEO. L BRGZJCH. Ely. Mien. Blafajn'k oelxplseanin smrtuln: JOHN MOTEHN, «24 N. 2nd Ara, W. Lmiutb. Dr. J OA. ?. G&AHEK. MS E. Ohio 8U N. 8, Plttsborfn. Pa. MAX KERŽlSMK, Box 872, Bock Springs, Wya m oh c K MLADIC. 2003 Bol Lawndale Ave, Chicago. TIL TKANK &K&ABEC. 4822 Washington St., Denver, Colo. LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. HREGOB J. POKHNTA, Box 176. Black Diamond. W FRANK ZORICH. «217 St. Clair A ve., Cleveland, O. VALENTIN PIRC. 810 Meadow Ave.. Rocadale, JoUet, IlL PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle, IlL JOSIP 8TERLE, 404 E. Ilea Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Wat&ecan. HL - Jednotlno ara dno glssilo: ,'GLAS NARODA", t-— Vse str ari. tikajoče se nradnlh sadev kakor tndl denarne polilja-tro naj se poftiljajo na glavnega tajnika. Vae pritožbe naj ae poVlja na predsednika porotnega odbora. Proinje za aprejem novih Članov In bolni&ka aprifersla naj se potllja na vrhovnega sdraTslka. Jngoalovanaka Katoliška Jednota ae priporofia vaem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor ieU postati dan te organizacije, naj se aglasl tajniku bljtfnega druAtra J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev aa pa obrnite na gL tajnika. Noto društvo ae lahko vatanori ■ 8. H«nl ali mt 304. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place, Chicago, HI. 105. John Malarich, J 600 E. 2nd St. Butte, Mont. 106. Leopol Jeran, Box 487, Davis,. W. Va. Poleg močne blagajne, velikega števila članstva, dobrega vod-!*<£ Lovshm, 310^ W 4th St. Dulutli, Minn, f , . , , ...... ; ., . 6 , 1108. Anton Nagode, Box 2V2 Avon Park. Girard, 0. siva v glavnem nradn, je glasdo eden najvažnejših faktorjev vsake Anton ^^ ^ ™ Keewati Minn organizacije. 1 ,111. Math Jamnik, 525 \V. 2nd St. Leadville- Colo. Glasilo je nekake zrcalo, v katerem laliko vsakdo natančno vidi 112. Anton Kochevar, Box 423, Ilibbing, Minn. . koristi, dobrobit in morda tudi napake podporne organizacije. Po-jleg tega je pa tndi glasilo najizborneje agitacijsko sredstvo. Posameznik pa če je še tako navdušen agitator, pride le z nekaterimi v I doti ko ter jim razloži svoje misli in nazore. Glasilo pa dobi vsak član in lahko v kratkem času izve mnenja vseh, ki se oglašajo v njem. Žal, da imajo nekateri naši člani jako vkoreninjeno navado, da rajši eitajo in pišejo. Morda ima kdo jako zdrave misli, pa jih ne zna spraviti na papir, in na ta način pusti vse vnemar. Nekateri se morila sramujejo svoje slabe pisave te rse ne znajo dobro izražati. Če je to edina zapreka, potem ni sploh nobene zapreke. Urednik je zato tukaj, da popravi in če je potreba, tudi prepiše dopis oziroma poročilo, predno ga izroči stavcu. Urednik je zato, da po svoji previdnosti črta nepotrebno in škodljivo in če je potreba, prida kaj koristnega. Urednik ne sme poznati osebnosti. Njegova poglavitna naloga je sprejeti vse ono, kar je organizaciji koristno in zavreči vse, kar bi ji utegnilo škodovati. ČMmvee dobrih nasvetov fc ido poslali člani v Glasilo tem bolj se bodo razširili med članstvom in temveč odmeva bodo dobili. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi tajnik vsakega društva poročal že vsaj vsakih štirinajst dni enkrat o splošnem stanju: če društvo napreduje, kaj je povpešilo njega napredek, in če nazaduje, kaj je vzrok te?a nazadovanja. Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J, RED PRI SEJAH. Lep red pri društvenih sejah je vedno potreben. Kjer je lep red Tortuge zajeli več dragocenih priz. med njimi dve veliki španski ladji, obloženi s surovim zla-jtom in namenjeni iz Campecho v mehiškem zalivu, v Caracas. Zaplenili so tudi več nadaljnih ladij .manjše vsebine ter prišli na ta način v posest celega bredovja, oboroženega s topovi in polnega ljudi, ki so se mali obupno boriti z noži in pištolami za plen, ki se !jim je obetal. | Med zloglasnimi morsltimi roparji. ki so sledili Pierre le Gran-du, je bil tudi neki hock Brasili-inno, Nizozemce, ki si je nadel to j bojno ime, ker je dolgo časa živel v Braziliji. Postopanje Ročka nam kaže, zakaj ja prikrival svoje resnično ime. Bil je resničen pirat, (prav stvaritelj tradicije sedanjih !dni. Čeprav izvrsten voditelj v boju, ni poznal v svojih privatnih ali domačih zadeva?h dobrega obnašanja ali obvladanja samega sebe — pravi njegov življenjepisec, ki dostavlja: — Pogosto, kadar je bil pijan, je letal gor in dol po cestah ter pretepal vsakega, katerega je srečal. Nihče pa se ni upal nasproto- Ni treba, da bi bile vse povesti kjer počivajo zakladi že stoletja; vati mu ali se upirati. Napram o piratih in njihovih zakladih, ki skrivnostnih hieroglifov na ska-1-Špancem je bil vedno skrajno bar-To nalogo naj bi opravljali društveni tajniki ali pa drugi zmož- predstavljajo tako velik del ame- lah, katere so vklesali bnkanirji barski ter okruten in veliko jih ni ljudje pri društvu. Tako bi se trdna vez med članstvom še bolj rike mladinske literature, iz trte v namenu, da najdejo pozneje oni!je dal živih speči na ražnju. utrdila in organizacija bi v vseh ozirih boljše napredovala, ker bi izvite ali izmišljene stvari, splon sami ali njih dediči mesto, kjer! Zgodovina morskega ropa nam samo živahne fantazije. leži zaklad. | priča, da so bili morski roparji v Le malo je ljudi, ki spoznava-) Izraz "bukanir" se je porodiljsplonem zelo razuzdani ljudje. — 114. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 116. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. 117. John Shank, Box 14, Sartell, Minn. 118. Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo. 119. Gertrude Mlakar, 140 Bural St.. Aurora, III. 120. Mary Koscliak, Box 307, Ely, Minn. 121. Jernej Intihar, Box 12, Dodson, Md. ! 122. Frank Farenchalr, Box 122, Homer City, Pa. 123. John Merhar, Box 294, Ironton,, Minn. 124. Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, 111. 125. John Telban, Box 174, Iselin, Pa. 126. Joseph Glass, Box 48, New Derry, Pa. 127. Frank S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, 0. 128. Nick Chernich, Box 66, New Duluth, Minn. 131. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave., N. Great Falls, Mont. Nekaj o bukanirjih in njih zakladih Piše Wilbur Forrest. je sloga in tam je napredek. Dober red je največkrat odvisen od delavske razmere bilo zanimanje zanjo bolj splošno in večje. Ko opravi tajnik svojo mesečno korespondenco z glavnim uradom, naj še par minut posedi pri mizi ter naj pošlje Glasilu poroči- da nudi caša bližnja Zapadna na otoku Tortuga. Prihaja od,Tako so naprimer zaigrali po dva lo. Razen zadev, tikajočili se društva, naj v dveh stavkih opiše tudi,1?^* več Pristlie bukanirske ali francoske besede, ki označuje 1 ju- j ali tritisoč zlatnikov v eni noči i ^ I r>/B/Vil /m^i nn Ir/vt r» r% Ir o 4" O /11 Vri n/v cnoili rvinn/v i-v n vw lr/\ ' • j * **__ predsednika društva ter od tajnika kateri mu pomaga s potrebnimi nasveti za potek dnevnega reda. V kolikor je meni znano, vlada v splošnem lep red pri sejah krajevnih društv J. S. K. J. Dobi se pa tupatam kak kalilec miru, kateremu se dostikrat posreči spraviti društvo v prepir. Zato je potrebno, da se seje vodijo natančno po predpisanem dnevnem redu. Dnevni red imamo v pravilih, člen XX., točka 22. Dalje imamo obrednih, ki pa ni jako praktičen za voditi seje. Zato priporočam, da se seje vodijo po novem dnevnem redu. Za upeljevanje uradnikov in za uvedbe novih članov naj se rabi obrednik kakoršnega imamo, ruvrjotaku tudi za pogrebe. Ker obrednik ne odgovarja sedanjim nepristranskim pravilam v vseh ozirih, naj vsak predsednik izpusti lesede katere se naslanjajo na versko prepričanje. Pri zaprisegah rovih članov opazim, ila se vsak na koncu zaveže, da bo spolnjeval naša pravila kot mož in "katoličan". (Stran 30 obrednika). Mnogim sem že pismeno svetoval, da črtajo take izraze iz obrednika ker niso več soglasne z našimi pravili. Večina društev ima že tako urejene svoje obrednike, da odgovarjajo sedanjim pra\ilam. Mislil sem, da bom dobil naročilo od sobratov glavnih uradnikov za sestaviti nov obrednik. Večina je bila mnenja, da se lahko i/ognemo teh stroškov, ker dnevni red za seje je v pravilih, druge s:vari ki so pa v obredniku, in ki ne soglašajo s pravili, pa lahko \sak društveni predsednik izpusti, pa bo šlo vse gladko naprej. No-\a pravila prepovedujejo članom voditi na sejah versko ali politično propagando, oboje je kaznjivo s suspendacijo. Zato moramo paziti, da se izogibljemo obojega. Jednota in nje nameni se ne smejo zlorabljati v pristranske namene. Imamo dovolj predmetov ki so potrebni za razpravljati. Pri razpravah, ki so za korist društva oziroma Jednote, se ne sme pre-\eč hiteti z dnevnim redom. O vsaki stvari naj se pazno razmotriva. Pri raznih predlogih je treba vedno paziti, da niso v nasprotju s j ravili. V&ino je tudi, da se vsi sklepi zabiležijo v zapisnik ter da je zapisnik od predsednika društva in zapisnikarja podpisan, kadar je odobren. Dober red pri društvu in točno uradovanje odbornikov je velike vrednosti za društvo in Jednoto. Eno izmed najboljših agitacijskih sredstev je ako zamore organizator zadovoljivo se izražati o složnem poslovanju društva. Na društvenih seja ne smemo poznati prijateljev ali sovražnikov. Kar se dogaja med nami v privatnem življenju, ne bi smelo deiati na nas nikakih ovir za nepristransko delo-vnje na sejah. Vse točke dnevnega reda se morajo reševati v smislu pravil in r.epristransko. Nekaj pažnje naj se da na vsaki seji tudi osemnajsti točki dnevnega reda (Razprava o agitaciji za nove člane.) Kdor zna za kakega prospekt i vnega kandidata, naj to sporoči organizatorju društva, kateri ga bo obiskal. Z veseljem poročam, da prihajajo v moj urad poročila od tajnikov raznih društev, da vlada pri društvih boljši red in da se bratske ideje bolj razširjajo, odkar je Jednota na nepristranskem stališču. Teh vrstic torej nisem napisal radi neredov, katerih ni toliko da bi prišli v poštev. Koristni nasveti so vedno ca mestu, ako soglašajo z načeli Jednote. Joseph Pishler, gl. tajnik. NAZNANILO ORGANIZATORJEM. Te dni smo nakazali provizijo vsem onim organizatorjem, kateri so poslali na glavni urad svoje račune, izpolnjene na formah, katere so bile razposlane iz glavnega urada. Organizatorji, kateri še niste poslali na glavni urad svojih zahtev, ste proaeni to takoj storiti. V smislu pravil, se nakazuje provizija na vsake tri mesece, zato je potrebno da vsak organizator pošlje na glavni urad svoj račun, enkrat na vsake tri mesece. 0e kateri organizator ni prejel tozadevne forme iz glavnega urada, naj nas o tem takoj obvesti,da se mu pošlje novo Z imUkioi pecdravom Joseph Pishler gL tajnik. Glasilo bi bilo v tem slučaju veliko bolj pestro in koristno vsake mu posamezniku. Urednik. IMENA IN NASLOVI KRAJEVNIH ORGANIZATORJEV. jpiratske zgodovine, kot pa kate- di, ki so sušili meso potom tako- 'zjutraj jim ni ostalo niti toliko, Irikoli drugi posamezni del sveta, zvanega "bucan" procesa. Bilo'{ia bi si mogli kupiti dobro srajco Ti otoki, ki so tako tesno spojen je okrog leta 1630, ko so pričeli !s katero bi pekrili svojo nagoto. Prva številka znači številko društva, potem je ime in naslov. 1. Joseph A. Mertel, Box 278, Ely, Minn. 2. Frank Erehull, Jr., Box 271, Ely, Minn. 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. 6. Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O. 9. John D. Zunic-h, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich. » 31. Michael Mravenec. 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vineenc Arh, 1 Riekenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa. 13. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa. 14. Michael Nemanicli, Box 157, Crockett, Cal. 15. Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo. 18. Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo. 19. John Kumse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O. 20. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. 21. Joseph Shraj, 4732 Sherman St. Denver, Colo. 22. Anthony Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. 26. Joseph Pogačar, 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa. 30; Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minn. 31. Martin Hudale, 1615 Ridge Ave..N., Braddock, Pa. 32. G. J. Porenta, Box 176, Black Riaizond, Wash. 33. Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa. 35. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Conemaugh, Pa. 37. Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. 38. Ivan Culig, 1217 Abriendo Ave., Pueblo, Colo. 39. Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelich, 477 E. Martin St. East Palestine, O. 42. Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. 43. Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O. 45. Louis Kamlaftc, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 49. Frank Kovich, 214 North 5th St Kansas City, Kans. 60. Jakob Slabich, 242 Ilopkins St., Brooklyn, N. Y. 51. Joseph Kastelic, R. F. D. 7, Box 2G, Murray, Uteh. 62. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. 53. Frank Dobnik, 29 Danube St. Little Falls, N. Y. 64. Joseph Smolz. 114 West Sellers St. Hibbing, Min*. 57. Joe Martinsek, Box 125, Export, Pa. f»8. Ludvig Champa, Washoe, Mont. 60. Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn. 61. John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Klobochur, Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. Joliet. 111. 69. Frank Erpič, Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Zvezich, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IlL 71. Frank Rupert, 690 E. 159th St. Collinwood, O. 72. John Eržen, Taylor, Wash. 75. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore. 77. Louia Fink, 3. F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa. 78. Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 8L Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, 111. 84. Matt Karcich, 1011 Lincoln Ave., Trinidad, Colo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 67. Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo. 88. George Zobee, Box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, m 99. Frank Podmilaak, Box 222, Moon Son, Pa. 100. John Kalcich, Box 61, Louisville, W. Va. 101. Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. 103. Anna Pierce, 686 E. 157th St Cleveland, O. . * ijjPTss c;* »m Rock Brasiliano je bil le eden izmed onih, ki so počenjali take iz- s potovanji ter zgodovino Krišto- prihajati na otok Hispaniola, šefa Kolumba, so pravi vir vse lite- danji otok Haiti, številni angleški rature, tikajoče se pomorskega francoski in nizozemski priseljen-i grede in ena njegovih glavnih za-roparstva. ci, in sicer proti željam Špancev, j bav je obstojala v tem, da je ku- Pravo gnezdo piratstva na za- ki so kontrolirali ta ozemlja ter'pii cel sod vina, ga postavil na padni hemisferi je najti danes v izključevali člane vseh drugih na-Karibejskem morju. Na majhnem rodov. otoku Tortuga so pred kratkim1 Ti priseljenci so najprvo posku-dejanski prišli na dan zakopani sili svojo srečo s plantažami, a to zakladi pomorskih roparjev ter so kmalu op-istili ter postali bu- sredi glavne ceste ter pretil s pištolo vsakemu, ki ni hotel piti z njim. Ob drugih prilikah je na-papravi izpremembo v svoji zabavi s tem, da je naročil cele sode oživeli preteklost. Ta otok se na- kanirji in sicer raditega, ker je piva, koje je nato metal z obema haja le par milj od severne obali bilo veliko divje goveje živine in otoka Haiti ter ga je iinenovar divjih prašič v na tem otoku. — Kolumb Tortuga, ker je po svoji Spanci pa so te priseljence tako obliki podoben veliki morski žel- zatirali, da so se mnogi umaknili vi, — katero je najti v tej tropič- na otok Tortuga, katerega loči od ni okolici v velikih množinah. glavnega otoka kanal, ki je širok Ni še dolgo tega, ko je odplul le sedem milj ter dolg dvanajst neki stari mož iz majhnega pri- in pravo deviško lovsko ozemlje, stanišča St. Louis ob obali Haiti, | Na ta otok Tortuga je prišel tu-s svojim čolnom preko kanala, di neki Pierre le Grand. Ta je bil ki ločuje Haiti od Tortuge. Zasid- tudi prvotni morski ropar zapad-ral se je pri majhnem izlivu ne- ne hemisfere. Pretežno večino zlo-ke reke, ki pada navzdol z gričev činov, katere so izvršili morski otoka. Hotel je dobiti vado za ri- roparji ter povesti, katere je naj-be, ko so obrnili nase njegovo po- ti v tozadevni literaturi, je mo-zornost blesteči predmeti v vodi goče navaliti na rame tega Fran-struge. Pobral jih je, in izkazalo coza iz Dieppe, ki je prišel z dob-se je, da so to zlatniki. Bij je to rimi nameni, a jih kmalu izgubil, dejanski plen morskih roparjev, Bukanirstvo, to jc lov na divja-katerega so skrili bukanirji na o- čino in sušenje mesa, je postalo toku tekom sedemnajstega stolet- kmalu preveč dolgočasno zanj. — ja. Naveličal se je tega posla ter ga Pisec tega članka je obiskal o- opravljal le toliko časa, dokler tc*k Tortugo meseca decembra si ni prihranil toliko denarja, da preteklega leta, ne toliko v na- je lahko kupil majhno jadrnico, jmenu, da najde piratsko zlato, Nato pa je pregovoril osemindvaj-,kot za to, da primerja sedanji ma- set nadaljnih ljudi, ki so z njim jli otok s trdnjavo morskih ropar- vred krenili s poti poštenosti, jc-v kot je obstojal pred tristo le-1 Pierre le Grand je bil veliko ti. 'Zgodovina morskega ropa v milosrčnejši ropar kot številni, ki ameriškem vodovju nam priča, so mu sledili v tem poslu. Nekoč da se je tukaj porodil morski rop je ujel nekega španskega podad-in da je rastel, dokler ni terori- mirala in potem ko je pridržal to-ziral vseh obrežnih Črt in voda liko ljudi, kot jih je potreboval do Pacifika. Najbolj predrzni in kot sužnje, je spravil podadmirala zl očes t i angleški in francoski ter in nekatere druge v majhen čoIb holandski bukanirji so opremlja- ter jim rekel, naj skušajo priti do li svoje ladje na Tortugi ter se brega kot pač morejo. Lahko bi vračali tjakaj po svojih napadih, jih obesil ali pa zasužnjil, a tega da si razdele plen ter opremijo ni storil. Zgodovina nam pripove-svoge ladje za nadaljne ekspedici- duje, da se je admiral s svojimi ijc. tovariši v resnici izkrcal na Haiti Zapustil sem. haitsko pristanišče in sicer v bližini Tiburona, na za-Port de Paix zgodaj nekega jut- padni obali otoka, ra, da preišče m otok Tortugo. —. Po preteku nekaj časa se je vr-Kapitan Hovells haitske žandar- nil Pierre na Tortugo z eno izmed merije, ki poveljuje v pristanišču ladij, katero je zaplenil ter z za-mi je dal na razpolago črnega kar- kladi, katere je vsebovala. Plen porala, oboroženega z 32 kalibr- je predstavljal več tisoč zlatnikov sko pištolo, da posluje kot vodnik in dosti drugih vrednostnih pred-Moje lastno orožje je obstojalo metov. Člani prvotne posadke so i t. Winchester lovske puške, kate- dobili svoj delež ter smeli oditi na ro sem nosil s seboj v glavnem kopno. Pierre sam pa je odplul raditega, da streljam na divje go- naprej proti Franciji s špansko lobe, — one velike ptice modre fregato, ki je predstavljala nje-harve, ki so tako popolnoma in gov prvi plen ter za vedno opustil na skrivnosten način izginile pred piratski posel, nekaj leti s severo - ameriškega Njegovo delovanje pa je imelo kontinenta. Na Tortugi pa jih je' pr/akovane posledice. Preostali najti v izobilici. lovci in bukanirji na Tortugi so Zgodovina tega otoka prekaša videli v piratstvu večji dobiček daleč stališče, katero zavzema o- kot pa v loin ter pričeli oprem-tok v modernem času. Samotni ljati ladje, da napadajo španske beli potnik, ki pride na otok, se trgovske ladje. nehote spomni skrivnih mest, — V teku dveh let so pirat je s Tortuga otoka! rokama v lica vseh, ki so prišli mimo. Mojroee najbolj okruti med vsemi pa je bil Francois d'Ollmais, neki Franco/, ki je opemil prvo ladjo za svojo piratsko karijero na otoku Tortugi. Sovražniki tega strašnega Francoza niso bili ni-dar deležni milosti in postal je znan kot resnični teror morja. — Zbral je skupaj velikanske zaklade. Nekoč je poslal španski gover-ner Kube proti njemu ekspedici-jo, kajti polas.iil se je bil nekega mesta na južni obali otoka. Več sto bukanirjev. katere je vodil ta strašni Francoz, se je spoprijelo s špansko silo ter jo uničilo. Ta pirat je s svojim brodovjem oropal in požgal več mest ob obalah centralne Amerike in Kube ter uničil večino prebivalcev. Nadaljne prize je zajel na morju in koncem dveh mesecev je bilo pri roki toliko plena, da je brodovje odplulo na otok la Vache, južno od naiti, da se razdeli tam plen, ki je obstojal iz štirih milijonov zlatnikov, celih taon nakita, svile platna in drugih trgovskih predmetov. Brodovje je nato odplulo proti Tortugi, kjer so bile obstoječe zaloge ruma in žganja popolnoma neprimerne in nezadostne za proslavo najbolj uspešnega piratskega križarenja v celi zgodovini piratstva. Koncem tega uspešnega roparskega pohoda ni bilo na otoku Tortugi nikake Volsteadove postave. Cena pijače je bila odvisna od zaloge in povpraševanja in ponavadi je bila zaloga vedno večja kot povpraševanje. Kmalu pa je cena žganju poskočila do nezasli-šnih višin, kajti galona brandvja je stala cele štiri zlatnike. Tudi druga pijača je bila primerno dražja. Slavljenje se je končalo ele tedaj, ko so izginile vse zaloge pijače za te pretirano visoke cene. Pijani piratje so pričeli nebrzdano igrati, dokler ni koneno ves denar ostal v rokah nekaterih maloštevilnih. Ti pa so čakali na priliko, da lahko zakopljejo svoje zaklade v kakih skrivnih dolinah ali duplinah, kjer bi jih pozneje zopet lahko našli. Kdo ve. koliko teh roparjev, ki so zakopali zaklade, je pozneje izgubilo življeu nje na novih napadih in pohodih? Kdo ve, kol;ko skrinj z zlatom leži zakopanih danes v zemlji — ■-p-mv-nmezm IIIuiMi^MiMiijipii mu Jiiiijjgenpp fthniki bodo rešili premogovni problem. | tPoroča "Wesley McConnick. Mtbki' "v v Pomislite: ubogi fast, ki se j*dva preživi, se'zaljubi v kralje- — Ne verjamem* da si kralj želi takega zeta kot si ti, — sem ,ve hčer! No, modrost res ni nare- pripomnil. Stari kralj premog je že vedno avtokrat na svetu. Tekom pre- kovala te ljubezni, toda ljubezen ♦ a« U« Ut I ■s/vntfoAil val i Irn trn. " _ i___ • i i • Tudi jaz mislim tako, — je soglašal Monda, pri čemer je za-njegov obraz bolesten, trpeč ponavadi ne misli na premog. — Ve pa ne b^gai Monda, — naš zaljubljeni I — Ali ljubiš Sulato? — sem ga bomo mislili na premog sedaj,— bo mogoče prepozno misliti nanj v ifonda, tako mu je bilo namreč .vprašal sočutne. ----" —1 u:i--• — --- "" ** ' 1 O, in kako! Tako je sladka! jeseni. — Vremenski mož je bil preteklo zimo zelo milostijiv, a on je ime. 6 dopftih na Rustan. vesti. : i fr Mednarodni kongres moskovskih sindikatov je bil pre- ljiti s porcijami, ki jih delijo sov-jeti. Sovjetska vlada prejema mo- O dogodkih na Buskem objavljajo francoski, poljski in finland-ski viri še dalje kritična poročila glasom katerih bi bil položaj za boljševiški režim tako opasen, kakor ga slikajo. Stvari bi se mo- Ustavitev zračnega prometa An- cel° zaclnii transport vojnih gie v polni meri verjeti, če ne bi giije s kontinentom. j v jetnikov iz inozemstva. Izredna londonski kabinet prav v tem tre- Angrleške družbe za zračni pro- k™LsiJa je ^vzela v jetnikom vso nutku javljal, da sta Anglija in „ A + , ., njihovo novo obleko, obuvalo in sovjetska Rpsija nedavno PodPi-imet. S k°?tmei;t0m SO Usta^\vse. inozemski denar po S7 kopejk za saU trgovinsko pogodbo. Ni ^ vožnje, ker ne morejo brezjen frauk Upor Remških koionis_ ložen na dan 1. julija. Vršil se bo ko od kmetov v zameno za žeblje, v Moskvi. j čevlje in obleko. Tatvine so na dnevnem redu. Boljševiki so izro- TJstavitev zračnega prometa Anglije s kontinentom. zelo nezanesljiv zaveznik. Bistveni problem je soglasno z izvedenci, Rem bil tedaj vodja proda-.U- se je zarezal, obračajoč pri tem naučiti ljudi, kako lahkoobvladsti premog, mesta da bi se pustilo čr- jj*]^ ki je bila last neke angles-,oči, da se je videla njih belina. ] nega monarha obvladati ljudi. « ■"" i j—si.- • i v«c»m oš mn«oi aen i»in—w ( ietno, da bi Anglija skepala z'subvencije r.advladati francoske tov je bil takoj udušen. Kmetje iz ko - indijske trgovske družbe. — j Nisem si mogel kaj, da se nisem Seznaniti hočem čitatelje z W. O. Renkinom, vodilnim nevryor- ifoja prodajalna se je nahajala zasmejal ob pogledu na tega za ikim izvedencem glede kurjave, ki je preje načeloval v Indiji kon- v neki majhni vasi na zapadni ©-ljubljenega črnega Romea, »truketji slavnih Tata ielezninarskih naprav. Sestal sem se z njim na j^u Afrike. Edini moj pomočnik! — Nekega lepega dne te bo razstavi kemičnih industrij v Grand Central paluči v New Yorku. — jn fi]Ujra je bil Monda. kralj •Moskvo tako dalekosežen dogovorJkonkurence. Francoska vlada je maščevanja ne obdelujejo svoje ki je tudi politično velikega po- daal francoskim letalskim d ru ž-; zemlje ter koljejo krave in koko-mena, prav v momentu, ko se sov- bam tako viseke subvencije, da so ši. da jim ni treba dajati mleka jet baje že popolnoma podira —'lahko te znižale vozne cene za jajc. Delajo le toliko, da ne tem manj, ker je Anglija s pod-'potnike za 30 odst., a za tovor za Perejo lakoie. Usmrtitve so na pisom tega dogovora najmanj že'20 odst. Od 1. aprila opravlja zra-1dcevnem rcdn- Imena umorjenih 0» ni take ^ ,.v„ „Ue«, -n. * , ^ neb.. -R? f^^SS*^ ftE ft ---- ----- - ------------- ---1----^^ ^^^Jje sladka! Jaz se pač ne morem|mir 2 Kosijo. Kolikor so nam ru- rr"lleI•,0 ,)U iraneosklh deropla-^ di On je inženir ter je govoril z drugimi inženirji, kako treba žgati lrctemn ni bilo opaziti nobene^fjc premog, -- kako požgati ga popolnoma, m,*sto da bi se pustilo četrti- oblaf.ka je danzadnem neusmilje-jP"****«^. jske razmere znane, utegne biti ve- no pasti skozi mrežo, nadaljno čeirtmo pa oditi sko« dimnik. Z dru- ^ prip,kalo solnee Monda se mij Nekako ob istem času se je zo- liko bolj verjetno neko poročilo, gimi besedami je povedal, kako treba pozgati premog popolnoma, to jc zdel ^ dni fa|kor mrt^V; ka.!pet oglasil v kraljevi vasi boben,jki pravi, da se boljeviki pogajajo jt odstotno uspesue. . .. kor brez življenja je ležalo njego- 'kar je pomen jalo, da se kaka zna- .s protiboljeviškimi demokratični- Preeej težko je prodati novo idejo posameznemu kapitalistu in VQ -rao ^oro golo te]o M petjRn meD^a osebnost bliža kraljevi va- mi strankami v svrho spremembe skoro nemogoče je prodati tako idejo javnosti. Javnost ne stori nikdar y za prcdajalllo tsS. Prihajal je kralj Limuli. Sedaj vladnega kurza. To bi bilo tudi nobene stvari, dokler ni absolutno primorana. Nikdar ne napravi pri ' m črnega vodovodnegt sistema, dokler ne pride t nalezljiva bolezen moriti ljudi. Nikdar ne ustanovi primerne požarne zVisoko"pali-i2°y «tati jezo in srd. Po polurni {državljanski mir ter postane" zo- nov. Adam in Eva v filmu. ker ne izhaja več noben list. Zadnja boljševiška novotarija obstoji v tem, da se odpošljejo otroci in intelektualci z juga na sever in nasprotno. Otroci se pošiljajo na Kakor poročajo iz Pariza, pri- sever v svrho komunistične izo- pravlja neka velika tvornica filmov velik filmski posnetek "Raj 7 1 k k ? I Tri milJe oddaljena od moje|"a Pa opremljalo več sto oi -o- najbolj pametno, da se Rusija ot- na zemlji", v tem filmu se bosta 1 a 1 aka t ruga ajalne bjla neka druffa af 'ženih mož, katerim je bilo z i^ra- rese vseh tujih vplivov, zasigura predstavljala Adam in Eva, njivi primerne požarne _ J___.______: Izov čitati iern in srd Po nnlnmi državi i«, nst: t^ ,_____:_________ •____ •''shteva zdrave M-iri?MkSl " ^ V tej vaj je kraljeval kralj jpHvatni kon£eren<^ ki se je vr-ipet mogočen faktor političnega'njihove sinove Kajna in Abel a Ter . al t« va z„o;4: ^ 1 Kralj Kvati je imel dvoje hče-P" . _ - - 1 _ j SKe strasti v Kusiji se ne poležejo pa tako, da se izrabi vseh sto odstotkov moči, dokler bo imele na raz- polago dosti premoga za trošenje. rs Pričakujoč, da ima Monda ka- Rubako in Sulato. Starejšo, . . v , . i"-^ — --j ■ . . ■ . ,ke novice, sem ga začel lzpraseva- Soglasno z Mr. Renkinom je veliko hujše ddo trošiti ali razsipa- Kobako, je ljubil bolj kot zenico^. ti premog kot pa požicati ga. Tudi bolj umazano je to delo. Celo mesto svojega oeesa. j "_ jjjjmji je razpravljal s kra- j,. zaposleno s tem. Možki se uničujejo z ustvarjanjem črnega dima| Nekega dne se nepričakovano Kvato SV0-e žene> _ ^ra^jje odvrnil na moje prvo vpraša-inje. — Kaj je vzrok? in ženske z drgnjenjem in pomivanjem tal. Vedno smo trosili premog pojavijo v moji prodajidni kot si je le poželelo Dokler »o premogarji na delu in doklej ni Kvata, njegova mlajša hči Sulata j preveč kar potisnjenih na stranske tračnice in pozabljenih, ne vidimo(ter neki nad^ljni črnec, noseč na nobenega vzroka, zakaj bi ue trosili premoga |srez konca in kraja. glavi košaro, napolnjeno a slono-Tckcm pretekle jeseni pa je bilo v New Yoiku na tisoče hišt ki vo kostjo. Ni kraljev migljaj je 1'iso imele sploh nobenega premoga. To je pa povsem drugačna stvar, postavil nosač košaro na tla. Do-Če nimate nobenega premoga, ga tudi ne morete trositi in razmetava- čim sem jaz pregledoval slonovo ti. New York bo mogc če v tekn naslednje zime v stanu seznaniti se kost, da precenim in označim nje-z mrzlimi dejstvi. ji?o vrednost, :ni je kralj pričel na- — In to mrzlo dejstvo je, — je rekel Mr. Renkin. — da-bi New števati, kaj želi v zameno. York lahko izhajal s Kestdesetimi odstotki premoga, katerega porabi _ Sladkor, sol, cvebe in calico sedaj, če bi kot občina privolil y znanstveno kurjenje. . (opojna pijača). — — To ni nikaka prazna špekulacija. To je dokazano dejstvo. —; Ko sem pričel pripravljati stva-lnženirji, ki se pečajo s proizvajanjem gorkote in gonilne sile, pozna- ^ katere je zahteval, je kralj zo-jo dobro celi proces. Veliko število industrij je že sprejelo ta ekonom- pet pOV2ei. ski sistem. Poznam neko napravo, v kateri se je požgalo 244 funtov, _ Jutri pride Limuli, ki želi premoga, da se proizvede eno tono izgotovijenega produkta. Sedaj, z m(>j0 starejšo hčerko za ž4no. __ znanstvenim kurjenjem, pa zahteva ista množina ugotovljenega bla-. LimuIi je b:, kralj sosed_ b;koJ toliko slc;ove kostit _ ga le šestdeset funtov premoga. Ta naprava je porabila preje ravno nega zelo žtevilnega in močnega Ideja! štirikrat toliko premoga kot ga porabi sedaj, To se pravi, da je potro- __ tako . f _ . trdil ži žila tri tone premoga na vsako tono, katero je s pridom žgak. To je. _"Dobra r>artija, — sem odvr- valmo Monda bila brez dvoma izjema, a pretežna večina industrij v New \orku in . _ Limu,i je m0(;ail mQŽ Nekflj tednoy ^ d ^^ ; - privatnih domov potrosi eno t ono na vsaki dve toni — Ali dati bo moral mnogo slo-začujem zopet glas bobna. Pričel J' ! — Skrivnost obstoja v tem, da se zmelje ali pulverizira premog,'n0ve kogti kajti Rubaka je kra.'gcm s^ogledovati ^ Mondo toda predno se ga požge. Te je edina pot, katero >-e je iznašlo dosedaj, da se sotica med krasotieami. (nisem m l najti — Monda je pogledal v zadregi v tla, nato pa odvrnil: — To je ravno, — to je ravno. .. . Kaj torej? — sem pripomnil. — Vidite, on si želi otroka, — je odvrnil Monda ter pri tem po-mežiknil z očesom. — O, tako! — sem odvrnil smeje. — On želi. da bi mu žena povila prestolonaslednika ? — Da, da! Tako je! — In on misli, da ga je Kvota ogoljufal, ker je zahteval za Ru- sem in da bodo stranke dalje rovale druga zoper drugo, ker Ijndske mase niso nič prebujene in je zato redno politično življenje še dolgo onemogočeno. i .< Jugoslavia irredenta. Razkol med fašisti? Štirje najhujši razbijači težaškega "fascia" so bili izključeni baje, ker se niso držali discipline. Načelnike akcijskih oddelkov je to tako razgrelo, da se niso hoteli vdeležiti občnega zbora dne 1. marca zvečer. Baje hočejo izstopiti in osnovati posebno organizacijo. V začasnem odboru ni več dr. Giunte, ki je bil duša vse organizacije. Nekaj važnega se je moralo zgoditi za kulisami. Faši-stovsko divjaštvo kaže vedno hujše posledice, zašli so daleč, sedaj pa si menda ta in oni pomaga na- — In otroka ni? — sem vpra- liov padec in izgnanstvo iz raja. sploh življenje prvih svetopisemskih ljudi. Ta film se bo morda v kratkem videl po pariških kinematografih. Neznano je za enkrat še, ali bo to navadna burleska ali pa morda resen film z moralično tendenco. Pariško časopisje se žela zanima za ta film. Lloyd George se čuti popolnoma osamljenega, odkar je podal Bonar Law derai-sijo; pravi, da se želi odpovedati političnemu življenju, ker je v teh težkih časih še posebno naporno in je z Lawovo demisijo težko udarjena vlada, unionistična stran ka koalicija in Anglija sploh. — Lloyd George je preje večkrat kazal znake podobnih moralnih depresij. Pravijo celo, da je tako malo, pri glavi... saj veste. O marsikaterih njegovih dejanjih se pravi, da so sumljiva. Boljševiško go sp odst v o v Odesi. Carigrajski dopisnik nekega švicarskega lista poroča: — Iz O-dese je prispel zopet italijanski pstrnik z italijanskimi in francoskimi evakuiranci. Ker je pristani-je odvrnil. — Otrok šče v Odesi podminirano, in ker bila kot izumrla; šele v notranjihni P0™*1* Pfava b^viki sami dobro ne vedo - - - jhci, Rubaka, Lunulijeva zena, ^^ -----— —-----1 palisadah sem opazil gručo ljudi,' , , , k: so oblegali tempel v katerem l10^ S^a-a!- doseže popolno izrab! jen je premoga. V namenu, da se žge zdrobljen j Ko je kraJj dobilj kar je ^ | Ytaknil žep težak brow-,Šal- ^ , ali pulvenziran premo-, pa je treba »zprememti nase običajne metode Se je pričel ozirati M hčerko Su. ning ter ge napQtil ^ yfls y&s je|. —0,+da!--j kurjenja. . leto. Toda onn in moj Monda sta — V tem pa tiči eela zadrega, — je pojasnd Mr. BenJcin- — I)o" izginila. Že večkrat se je pripeti-vesti šest milijonov ljudi do tega, da se naenkrat odpovedo slabi na- , da nigem mogel najti Monde _ ______ _________ vadi, ni lahka stvar. Znanstveno kurjenje pa je tudi stvar, katere se kfldar gem &a potreboval. Ko se se je nahajal malik. Stopil sem v ubogi Monda jo je jadrno pred Odeso na odprtem ne more lotiti nobena posamezna družina, in naj je se tako zeljna uve ^ ob takih prilikah Yračal> sem tempel Notri je bilo nekaj ljudi,ijd1kuri1.12 D®.da je znašal 15 stopinj pod nič- st. reforme. Da se žge premog rra znanstven nacu. ga je treba pnpra- opazilt da pr?haja vedno v ^eriiki so preplašeni pritekli k meni,|dal ™jo dnžho ali me obvestd o.lo. Radi mraza, vlažnosti, poma-viti m požgati v velikem obsegu. Vs ed tega so bili tozadevni poskusi ^ kraljeve vasi Ko je ^bobnel rekoč: _ Znorel je! Ponorel jenSV0Jem °dhodu-dosedaj omejeni na velike industrijalne naprave. Prihranke, ketere so krepak kraljev glas, ki je klical kje so položene mine, se je moral parnik zasidrati 30 kilometrov morju. brazbe, na jug pa radi zdravljenja Intelektualni sloji, kakor zdravniki, inženirji in drugi se pošiljajo iz kraja v kraj, da bi na kakršnikoli način ne mogli vplivati na lokalne oblasti. Koliko naj plačajo Nemci? Na temelju materijala ki je bil dostavljen Nemčiji od reparacij-ske komisije, znaša odškodnina, katero bi morala ta država plačati zaveznikom, 180 milijard zlatih mark. Francoska zahteva 218 in pol milijarde papirnatih frankov, a Angleška 2 in pol milijarde funtov šterlingov. — Vsak Francoz bi moral n. pr. potem dobiti okrog 600 miljonov frankov, oziroma še več, ker bi se premožnejši lahko odrekli svojemu deležu. Ampak to bi bilo dobrote vseeno malo preveč — kdo bi si jo upal dočakati, zlasti če delaš račun brez krčmarja, brez Nemčije, ki danes še zase denarja nima, kaj šele, da bi drugim dajala! Podražitev kruha na Dunaju. Avstrijska krčansko-socijalna vlada je zvišala cene kruha od 6 kron na 9 kron hlebček kruha, ki tehta 1206 gramov. Vlada daje pekom moko na razpolago in mo-rp svetovno ceno moke sama do-plačevati. — Torej podražitev kruha, namesto izpolnitev obljfb, ki so jih avtrijski klerikalci pred volitvami v državni zbor kar stresali iz rokava! Na Dunaju je ta podražitev vzbudila med prebivalstvom veliko razburjenost. uveljavile te naprave pa bi se prav lahko uveljavilo tudi v privatnih Sulafo ^ takoj a vzrok ('omovih, ee bi se moglo pripraviti večje skupine ljudi do tega, da lZiikaj je tudi moj Monda iz„iniI delujejo pri kurjenju svojih domov. Ko le ni bilo nobenega odziva, _ - ? J"te SV0J° * kraJi e^rnjaje odpravil, zajmalika. Začni sem grozovito raz- e bl ,meh ze zmlcn bl ne bll° dobro vrecl v - njim pa je odkorakal nosač, oto- bijanje, kmalu nato pa sem opazil I t__. -, ' j" . " I Nemški parlamentarni časnikarji njkanja pitne vode m radi umaza- J če se zaljubi jnosti, se je tifus močno razširil. so Pred kretkim v državnem zbo- •__{zavber, pa siiomašen fant v kra- Kruha ni dobiti v nobeni pekar- proglasili stavko in zapustili fotipal sem v zep, ce je revol- .. , „ . ^ ,. , . 1 , ver na mestu ter odšel proti pro~\hev° hcerl ni" ^^alci se moraio zadovo- Kralj je znorel! štoru, kjer se je nahajala soha Je pač nesreča, vbe ljevo časnikarske tribune. vorjen z raznovrstnim blagom. Naslednjega dne sem začul bobnenje lesenega bobna, ki je priha Večina takega premoga bi ležala tam, ne da bi zgorela. V namenu, da se žge pulveriziran premog, je treba sipati premog v peč v neprestanem toku, tako da ima vsak najmanjši košček dosti zraka, da se raz-pUi ter opravi svoje delo. Le avtomatinčno kurjenje, 2 najbolj moderI^^'Vs^dM V^efsem"tl-ninu pripravami za reguliranje toka. more doseči to. )k - dft naznanja ta boben rihod - Tudi pulveriziranje je mogoče uspesno doseči le v velikih na*lkralja Limule pravah. Ne zadostuje namreč, da se premog zmelje. Zmleti ga je tre-j Rer ge Qb *takib prilikah m ba tako drobno, da ga ni mogoče transporting v navadnih tankih -\ycdno veiikc tij ' sem dal lanki, k, drze vodo.i i celo on«, ki drze petrolej, bodo puščali skozi ^ondi lovltiC dneva prosto> za. zmleti premog Za pulveriziranje in transportiranje je vsled tega tre-J^.j ^ dajalno «r se tudi La imeti posebne priprave in vsa skladisca za premog bi bilo treba1 _ .. j . ... 1 v i sam napotil proti sosedni vasi. — pretvoriti. L. i. r .. . . . .. , .. . " __ „. i .. v tDospevai v vas, sem opazil gručo - To pa bi bilo mogoče doseči edinole na ta način, da pi večje* - , ' . r . , , i-i • i-i . j , - oi • imoskih, žensk in polnagih otrok, skupine prebivalcev privolile v kooperacijo ali sodelovanje. Skupina kJ so se „netli ^ ' lo« ali blok bi lahko itnel svojo centraluo kurilno napravo. Z inženir-1 . , T . . • . , . . .... . * . . . ,. i , -. inJa» nad katerim je visel ogromen tkega stališča ni nobenega vzroka, zakaj bi se ne moglo kuriti števil- L ^ y ^^ ^ ^^ mh domov na isti nacm. Na ta način so posamezne stanovajna sedaj I .. . . ...........i - , ' novo meso. riuii-svetljena in na boljši način razsvetljena kot ec bi vsaka posamezna j Kvata se * n aha'al ob družina skrbela za svojo lastno razsvetljavo. Na ta uačin dobivajo'. 3 . va a ^ ie ? ,u,U domovi čisto vodo - bolj« vodo ko, bi jo mogli dobiti iz ^ K možnih vodnjakov na dvorišču. • , .... i. 77. " , J Jz - V skoro vsakem domu v New Yorku se kuha s pomočjo plina SV!thl, Umuh{*bl ^^ CUn , . . . _ . . . . .. J vr^ivec slonove kosti v zameno za in plin je vsakemu na razpolago potom istega kooperativnega načina.V _ . ... v Niti v glavo bi nam ne padlo vrniti sc k stari individualuUični metodi, iBubak?- ™ doj^je- a te še vedno držimo v zadevi kurjave. 86 po^a, in Rubaka - Le malo Newyorčanov ve, kako delati plin ali kako popravitiS J?- > napravo, če ni kaj v redu. To prepuščamo tehnikom in po pravici. _|Sled.lla-»e 1?0nC°° Vsakdo med nami pa misli, da ve, kako treba žgati premog. Mi tega^J® V°Ml\ ™J. 1J,mnl1 ^ . . ... . ... * r . .dokaj mesnato ženico ne mean, ne vemo, a mislimo, da vemo in dokler je bil premog poceni, se Bismo> ; ' . . • . , , ^^ brigali za to ^nakar je ob Topotanju bobna s - Enostavno dejstvo je, da Amerikami ne vedo, kako varčevati fpr?mKtvom irimnfalno ali itediti Kadar pa k- lotijo varčevanja, store vse narobe. Hišni last - j >' • i T 21. APR. 1921 M JJNbUr, franc, spisal F^red. Boutet. sove in. reči moram, tudi na žalostno — življenje. ^loja mati je bila kaj sentimentalna; globoko srčna žal je navdajala njeno dušo. V svojih srčnih je pela, a to otožno prepevala, tolažeč in olajšujoč si z žalo3U?ika-mi svojo nesrečno usodo... p0 sokega, tenkega človeka, ki je bil njeni smrti sem došla kot štiri-jnepocesan ter tudi drugače u-ua jat letna deklica v zavod na Du •JlfluaM izgledal, naj, in sedaj si lahko mislite^ za-j — Gospod,čast mi je, — je pri obravnavi proti ubogemu Av-gustu. Bila sva prijatelja. Govorila sva več kot enkrat o vas. — Po pravici ali krivici, on je mi- 4'Veliko svoji materrr^ad^ljuje" Drag^ Ska' ~ ga je prekinU M Blestat' slava. ''Ali teku let rt iln Tudi l)»*simira se polotijo^ nia»li. Ali on ~ U ne povesi oče- v t — Gospod, zunaj je neki človek ki pravi,, da je zastopnik nejte dobrodelne družbe v Parizu. ^|>usti ga noter, — je rekel M. Blest at ter zganil skupaj ča- da ste ga vi p^tiH v blatu sopisje, v katerem je ravno čital'. m raditega se je srdil na vas. — Služabnik jc privedel noter vi- Samoposebi umevno je, da noče človek, ki uživa dober sloves, o-madeževati slednjega. — Na kratko' rečeno, ker sem bil zadnji čas v zelo slabih razmerah, sem mislil na vas. Slučajno sem izvedel, da ste odličen tr prijatelji Napravili smo majhno družbo, da izrabimo idejo, na katero sem prišel. Prišel sem ter pričel poizvedovati. kaj nisem mogla popevati veselih rtkel obiskovalec ter sedel na pesmic" J stol, katerega mu je pokezal M. \ Globoko do srca jeWaia po-|Blestat- V resniei krasno hišo,g0VeC. Nekateri alušak-ema bridka u*oda osami je-|lniate' ~ najlepšo v celem mestu. mi dali ta nasvet, ne sirote I — Bodite tako prijazni in sez- nanite me z namenom vašesra obi- W F. SEV^.;-.., cc. -en DA K RAPID S, OWA- ■ ... ,. , — To bom storil z nrjvečjim; Sreča je hotela, da sem dospel še . t Pozabi vesejjem ste gospod Teodor |Pi*ed poroko vašega sina. To je m v trudapolnem ziv-(Blestat trgovec> vdovec, star 55 «1 o olajšalo celo stvar, zre neprestano in ne-^^'ju. Sedaj jah pojem le se prav ,et ^ ^ mUde^a moža? ^ega - Vidim, da nočete navesti svo-tja na krauu obraz in J* V prideva tudi(pa Ne boditc nestrpili. Kmaiu bo_ je iastne Cene. Hočem vam vsled pravice prikrivati Dekbuka toaba m ona labudo- ste bedeli Vse in tudi vse razu-,tega navesti našo, — to je stoti-lpred vami. pesem, katoro je moja nesreč- melL Hočemo pustiti na stran do-.soč frankov. To je čedna svota,| — Ali ni bilo to radi svote, ka mati najrajši Dooe al a. * . t« l„ „„ — .i „ u: ----1..1.1— Severov j zdravila v/orrujejo -t—— - *!•--- to mnocokiat negienetljlT®. Fokaisjo m v obliki pacdriei* koše. mehurjev, lzteklie in kar J« najnaprljetneji® — ti saiakf ne- prepihom« srbe, dtažijo in povzročajo pekočo senzacijo. Id Pomora bolnika, da i« praska na prizadsttifinesti. k v Jipsle Severa's (prej« Severovo Mazilo za ko2o) saiiatp-tUaef« mflfts iiMo ln vnelo kožo Id jemalo boste ^oses^i. zaleljeao od&omoS. To mazilo v žira zaupanj« pri tisotik ljudeh, ki so ga poskusili proti srbeča! ko2ui boleanlrazli&M vrst#. Ti so izcajii v njam Izvrstne uspehe — tako bos to iznaili tudi ▼i. prodej pri Tslh dofadb lokirji"^ Cena 50c. vedeti vam moram še ne^aj dru-gegfi. Mi smo možje poslov in lahko prostodušno govorimo med seboj. Stvar se tiče dote C'laire. — Vsled okolšcin. katerih nisem mogel videti vnaprej, mi nekoliko manjka gotovega denarja. Ne mo-irem storiti vse, kar sem mislil ^storiti. I^očem pa videti, da hi ;otroka trpela všled tega. Vsled j jtega sem računal na vas, da boste dali mesto mene. Ni velika stvar,' vsaj za vas ne. Stotisoč frankov. | Nobenega vzroka ni, da bi mi ne! mogli ustreči, kaj ne? — je rekel j z izrazom, ki ni poznal nobenega! ugovora. | " "r'' * Vir i benega, — jc mrmral M. Blestat in posrečilo se mu jc kljub veli-kj^nskemu začudenju spraviti na lice smehljaj. ! I v rdeče lice zapuš^-en« DragorJave. \j« na bo! sega niu do srca, njeni < uti prciuijajo tudi njegovo duM>. Vse bi storil zanjo, nadometiloval bi ji očeta in mater, ako bi ne zavrnila njegove slabe roke! lica, reki^-: "Ljuba Dragotdav«. Iz te tihote v zdrami družbo l>o-nlagovolitc nam pa sedaj vi ueikaj zap«9tit liodete vkleli, g*ri]»od t skrbnik, kako krasno poje go-MjHca." Tej želji so se v*i <]»ridruuli, in zlasti Deaunirovi mili pogledi so izražali gorečo prošnjo, naj osreči lJragoslava m svojim zvonkim gU-(&*temu sm' Prsij pri teh bese i njegovo srce. Ona m* ni u*tav- DragoalaHra \-stane, prisede kaj takega va na mati najrajši pope al a. - j brodelno družbo. To je bilo sred-ja ne tako visoka, da bi vam lahko tero je zahteval? Zapejte nam tedaj še eno pe- stvo da pridem v vašo bližino. —(škodovala. Prosim, nikarte skuša-} — Ne, svota ni prišla pri tem ti, da bi razpravljali o tem. Pre- prav nič vpoštev. Rad bi bil dal Ijala, četudi je pretresala njeaio1 dušo bridka obAŽnost.. l^ahno prisede h glasoviru, in krasnodoneči glasovi no odmevali po širni dvorani. Schubertove melodije so zazibate u&TŠa poslušalca v one nad-Zeiiieljs#ke kroge, ko se čuti človek prostega vseli verig in težav, ko leta njegov duh bresteleaen po neizmernih svetovih. L>rag<3i Božji sem ti dar, mirov se vrne na zemljo v svoje(^ rokah mojih bodeš mirno spala. navadne okove, ali njuni spomini! _ . se še vedno Zibljo v zračni višini.1 To,je b,la. OUa P°masl0 cigareto. Bil je tako prese- mojega srca, - je rekel. .o-rtin, . nečen. da ni moeel niti misliti. —1 — ni treba, m trena. — je kot njegov rekel Verralive velikodušno. — na mati ter izlivala v njo r*e svo-!"cm mterešu* kroženju sitnih no- nesramni obiskovalec, >.kakšen bi omenite te stvari še nadalje, je tuge in bolečine. In v te melo-Uic. Zapazili boste tudi, da sem bil učinek takega razkritja in ka- Poroka se bo torej vršila naslert- ' ' ..........neizo- 11 J1 mesec- Mimogrede rečeno, po- , 'dije je izlila nocoj tudi Dragosla- le posredovalec. Ljudje, ki so me kšna sramota, krivična, a neizo , .7|va s\ojo srčno bol in vse Žale spo-^'poslali, r.e žive tukaj. Oni žive v Sibna bi padio nanj. Mislil je m i Parizu. Dobro, ti so poznali va- svoie prijatelje m svoje sovražni- OGLASI NAJ jp: KAROL PENKO. Pri nas ima pismo od Toni Božič iz Žareč ja, pošta Trnovo. Upravništvo Glasa Naroda. (19-21—4) BRZOPARNIK Cuuard- Anchor črte ^pl.vie 17. maja v TRST Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER BANK STATE (JO Patenti. Na zahtevo vam be poslana | brezplačno dragocena knjižica s informacijami o patentih. Iznajditelji In drugI, pišite pbnjo. Ime A. M. WILSON Je znano 30 LET in vsaka nam | poverjena patentna zadeva deležna najboljše pozornosti.] Pošljite model ali sliko vaše | iznajdbe v pregled. Pišite danea po Covensko patentno knjižico v slovenskem Jeziku na sledeči naslov: A. M. WILSON I Registered Patent Attorneys! 320 Victor BUfg., Washington, D. C. Dr. Koier SLOVENS)CJ ZDRAVNIK 638 P«w Ave. PitUbargh, Pa. Dr. Kolor Js najstarejši slovenski sdiavnik Specialist v Pittsburgtiii. kl lma 24-letno prakso v sdravlje-nju vseh molkih bolesni. Zastrupljenje kr-vI »d'avl ■ aia- aovlt^m «0«. let ga ]« lkumel dr. prot. Erlich. Ce imate mozolja au mehur-Cks telesu, v rrlu. Izpadanje las. fcolettne v kofcteh. pridite !n lzčlstll vam bom kri Xe 4a!kaJto. ker ta bolezen naJeze. V»e moSke bolezni sdravlm po o-krajšanl metodi. Kakor hitro opajclt« da vam prenehuje zdravje, ne fiaka}-te. temveč pridite ln jas vam *& bom zopet povrnil. Hyrooolo all vodno kilo ozdravim v 36. urah ln Jce.- brez operacije. Bolezni mehurji., kl povzročajo bolečine v krliu ln hrbtu in vftasth tudi pri puSCanJu vode. osdravlm r poto-vootjo. Ue\Tnatlzero. trganje. boI^Cine o-tekllne srbečice, Skroflp ln druge ko-t..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času In ni potrebno ležati. Nvkateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam §e lz starega kraja, zato vas lalje «dravtm, ker vas razumen slovenski Uradne ure: ob delavnikih od f. do K. Ob nedeljah od • do S. COLUMBIA OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLCŠč V VSEH J1ZI- GRAMOFONE ^S^0* VICTOR NAVIflŠEK, 331 Greeve St.; G8MEMAU&H, PA. klLška t«jžba!''. Kaj ne izraža ta pesem na graji*: ta nape v !! Človek se kar v žalne čute in spomine. *' "Kje pa ste izurili svoj .gospiea?" vpraša. Desimir, ko cijalnem mestu, kjer je vsakdo Mislil *e vrdigavale, roke je položil naiter spoznan krivimi Že dolgo je> ™ M. Verraliveja, glavarja te in vseu-a ž.- besedil ^oa in imiem ie luir'n° Je v naslonjaču. svet-|tesf v Parizu ter končno krona v ' m Z le solze so mu rosile po lieu. p«i;Eordeaux, - kako je bil aretiran poznal vsakega do mozga. \ Ul(ll t r> 1 1 tO na \I VAKMIlVAl« fflotr utihnil grajščak in je r«ipet nastala tgilol>oka ti^aia. "Ze od mladih let se vadim v petju \ odgovori Dragu,»Java. "Najprej me je poučevala moja ranjka mati sama in od nje, moram reči uaučila »eni se luijveč pt-?8""- Prišttlii na Dumi j v zavod, nadaljevala .x'iu začeti pouk, a to, le kctdar in kakor se mi je spolju-bilo — na svoje veselje in tudi zalotit. Sedaj pa po jeni redkokdaj in zdi se mi, da bom v kratkem pozabila vse .svoje pesmi." "To bi pa bila neizmerna tkkoda. ako bi tak krasen glas obmolknil v vaiih prsih ter ne razveseljeval in blažil več človeštva", odvrne nagloma Ln dvorljivo grajščak. "Zakaj »koda? Ali razveseljuje neki moje petje človeštvo? Kavno nasprotno. Ono ga v žalost vlap-Ija in niu greni življenje'*, odgovori odločno umetnica. "Ali petje blaži duh ter plemeniti du£o in »rce. bodisi melodija otožna ali vesela", opravičuje svojo trditev grajščak. "Ali. gospiea", seže Desimir v besedo, "pesniki zlagajo i vesele pesmi, in glasbeni luueUiiki skladajo jim tadi krasnih primernih napevov. Mislite-li, da ne razveseljuje taki proizvodi človeškega srca t!" "Da, vesele pesmi razveseljujejo človeško dušo, to je ifltina". pritrdi Dragoslava, "ali jaz pope-vam le — žaloetne pesi!" 4 Kako to!" vpraša jo radovedno "Ker sem se pd svoje matere le žalostnih melodij in pesnil naučila. Moja rajna mamica je nmogo' . '*ree, in predno je Dragoslavanajmanj dvajset let. ---- koisčala pesem, je grajščak vstal.je tam doli, ubogi Avgust, e pred-i1«'11*1111 ponosom je — * —* 1 1 *— —-----'----- ter zapustil dvorano. Desi mir in Dragoslava se osupli eno pogledata, ne vedoe, kai pomeni ta nepričakovani odhod. Meneč, da se vrne grajščak v dvorano, pričakujeta ga še nekaj časa. ali ko ga ni. poslovita se težkega srea. Dragoslava se poda z no je potekel čas njegove kazni. Da. človek bi mislil, da je vse to že davno pozabljeno. JJJajti pa je šc vedno ljndi, ki se spominjajo tega in izbrali so si ta trenutek, da me pošljejo sem k vam, da vam sporočim naslednje: — Gospod Blestat, ali ve gos- Angelo in Doro v spalnico, De*Ppod da je l** brat mir pa gre na vrt. da si olajša v v J6cl* ^ ste mu *°vedah ^ . prosti naravi svojo dušo. m. — To je prva točka. Sedaj, če bi Verralive to vedel, ali bi dovoli: svoji hčerki, da se poroči z vašim sinom t To je druga točita. — Nemirna noč je sledila zabav-jMoj dragi gospod, jaz spoznavam nemu večeru. Grajščak je priča-.da je to za vas zelo mučna zade-koval, da mu ho krasno petje nje-j\a- Vi ste poosebljena poštenost, gove odgojiteljiee razvedrilo srce. Živeli ste življenje brez madeža, a motil se je. V neskončno l)rra-iVaš sin ixvanrednp sposoben dno otožnih misli in čutov je pah-j™lad a°vek. Nobenega dvoma ne nila njegovo dušo Dra«osla>-ina more hltx »1 ojaske akademije za eaatnika-je pUlo Radivojetvo spoenan krivini ter obsojen v ječo. svojo dowonno, v glavno mesto' — - - • * domu le žaloe*ne pesmi, in vs^Jso. tadi ne? je imela i takrat melodijo, kafccra je sedal* prav idol krasna -telesna postava, bogastvo |e naučila tirfi mene na pa7 in ime isti nepremagljivi vpliv do y nil a- ženskega stpfcr & m ---J" iacdAttfipL Ali 30» Jpweci srce. Rad je prenašal mladi čast nik svoje breme; saj je bilo to bitje cvet prve mladeni&e ljubaui. Tajna pa je ibil/i ta zveza, a tem bolj vesela in staplka. (Dalje nrihodničJ Gospod Verralive je mirno poslušal. Pričel je govoriti šele po srce njegov ^fffc sajenja injpreteku par minut —Zakaj pa mu niste dali stotisoč frankov f — je vprašal. — Povedal ps va^m že, — ker b; me ie nadaljje ogrožal; ker je bila to fnetnja, ki b! neprestano visela nad menoj in mojim snom. ker aam ipomio, da nimam Nova in zanimiva ponudba! Zastonj-namiznj prt -zastonj. -r- ^ y , * » v ^V k\z\ S-./a^tV i >■ a V-; * - >~ *» . J" ^r O •3 .. B > 'i •'. : - ' E h*** -m l § % * fivl : s . ^T«^ P : - ' a ! • J' * : 4 lrr, . w i t. i?« f Še nikdar prej ni bilo tako vredneaa nudeneaa zastonj. Zakaj ne izkoristite te prilike prej. predno ne bo prepozno. MI imamo spumo S00 teh z roko napravljenih namiznih prtov s kruuaimi umctaiškiuu slikami, kar vara borno poslali brnplatno. če naročite oti nas ne kasnejo kot v teku trideseih dni Štiri zaves«, ki so tukaj naslikane ter bodo shižlle V okrasek vaših oken. To so zadnjega modela in tako napravljenje. da je za vsako okno potrebna ena zavesa. Vsled svojih umetniških okraskov in (ja-rantiranefra ^roCneita dela. Izgledajo Jako bogato. Niti za $15.00 ne morete dobiti bolj&ih in ne bodo trajale dalje kot te. katere nudimo po posebno ceni (2.96 komad. Ce lih pa naročite za fttlri okna. boste prihranili *!.©«•. kajti «lali jih bo- ''lll aarantiramo rMbvolJItvt ali rao vam aa samo $10410. Roleir tesa boste dobili tisto brezplačno £u-dovitti namizni prt. Pomnite, da je ta. posebna uvedbena ponudba veljavna samo za en mesec. Vsled t era pojdite takoj na delo. in nikdar ae ne boste kesall. Se pošiljajte nam nobenega denarja. Pošljite samo kupon s 55 centi v znamkah za pofiiUalne stroftke. Plačajte ostanek, ko boste dobni poMijatev. pa vrnemo denar. >. .. _ ' . j KUPON: Pro^jm pošljite mi .......... aaves zakar priia- $5 entov ta iMtOUne stroSke. Jlo.SO bom plačal, ko bom dobiL Naročam Štiri zavese, sato. da bom dobil namizni prt DreipUCno. Ime ............................................ — ........... tD drUVE .......................................... •3 Union 2029 W. d m f : h Lr" -, ' GLAS NARODA, 21. APR. 1921 89 (Nadaljevanje.) TVkom tega easa je ikinaskiral guverner baterijo, obstoječo iz i« stili topov. Ko je maršal Meillerave zapazil to baterijo, ki je pretila njegovim trt m koutpanijaiti s poginom, je prišel do prepričanja, da bi bilo Lr«*z korit»ti nadaljevati z naskokom ter vsled tega odredil umikanje. V trenutku, ko so hišne čete napravile prvi korak nazaj so izginile t udi vse aovraine priprave v trdnjavL Maršal se je vrnil k kraljici ter jo prosil, naj si izbere kako točko v okolici za svoj glavni stan. Kraljica je zapazila na drugi strani Dordogne malo, osamljeno hredi drevja stoječo hišo, podobno gradu. — 1'oglejte, čegava last je ona hiša, — je rekla proti Guitautu, — ter prosite gostoljubnosti za nas. (iiiitaut se je hitro odstranil, se dal od ribičev prepeljati na dru-;'o stran rt ke, a kmalu vrnil ter sporočil, da stanuje v hiši le in-leiulant. Ta je rekel, da je hiša last gospoda Kpernona in da je na razpolago njenemu veličanstvu. — Naprej torej — je rekla kraljica. — Kje je kralj? PokliH— krt. padanj* laa, boMIna » InaM, • mehurju, MmD. Jt* ml mtm mi v naftna*. i« wtuk a. mm aMM e» s. Ifm, v tortam, Mrtktti m sesetoii s* a. um «Jw«rai Se s h vftti nc^ZDftAVIM. prioiti otkins^ni POKAaiTB ibis fit HAtLOV. Dr. LORENZ sup—a™. Pittsburgh, pa. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St New York Poučna knjiga. D i tri račun ar Nemški abcednik Neinako-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-angleiki slovar, trdo v platno ve- Ne t Ameriko, Sesti del .SO 35 .60 Gledali Ike igra. 2Q Revček Andrejček m .60 8lo v ensko-nemaki slovar (Janežie Bartol) Slovensko-cemiki slovarček Zabavna in knjiga. Amerika in Amerikan- ei Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar Pet tednov v zrakoplovu Doli s orodjem Zbrani spisi Jakob Alešovee Kako sem ae jas likat Prvi del Dragi dal Tretji del Ljubljanske slike, četrti in peti del 1.50 4.00 140 s 5.00 1.75 200 .60 125 1.00 Xemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta JL0 Kranjske dežele JO Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, BL, Kaos., Colo., Mont. P*-, Minn., Wia, Wyo.t W. Va., Alaska vaaki po JI Motttvenikt Rajski Glasovi, v platn o vezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, ▼ platno vezano 1.00 ▼ nanje vezano 2.00 ▼ kost vezano 1.80 Opomba: VsroSOoai js priloiilfl J® Pt Dolgo časa je pevskim društvom primanjkovalo novejših del naših skladateljev in" prisiljeni smo bili skozi dobo šestih let peti samo stare pesmi, ki so izšle še pred vojno. V tem oziru nam je bilo zadnje čase po mag an o, kajti povečini so, kolikor mi je znano, pevska društva dobila mnogo mu-zikalij iz starega kraja. Ako pa pregledamo vse te zvezke, vidimo takoj, da bile pesmi izdane še vse pred vojno, le malokatera zbirka je izšla tekom vojne. Ni treba pa misliti, da naši skladatelji počivajo in da niče-:sar vee ne proizvajajo; ravno obratno: vsi marljivo skladajo [nova dela, samo založnika ne mo-[rejo dobiti, kajti tisek je pre-jdrag; slabo situirani skladatelji (pa sami tudi ne morejo plačati tiska. | Poznani naši najboljši skladatelji, kakor Emil Adamič, Zorko Prelovee, Karol Adamič, Anton Grum in Janko Leban so mi poslali mnogo izvirnih skladb v svojem rokopisu. Vsi tožijo, da imajo mnogo gradiva, da ga pa ne morejo prodati. Vse poslane pesmi so bile zložene lansko jesen in letošnjo zimo. Pete še niso bile nikjer. Poslali so mi jih s prošnjo, ako bi jih jaz mogel kupiti, ali prodati. Za vsako pesem zahtevajo v starem kraju 1000 kron, kar je zelo nizka cena. Kupec ima do pesmi popolno pravico: laliko jo pomnoži in razproda. Zveza jugoslovanskih pevskih društev v Ameriki je kupila štiri take skladbe ter plačala za nje 4000 kron. Zveza bi gotovo rada nakupila vse te skladibe, toda nima sredstev. Poživljam tedaj posamezna društva in ljubitelje naše pesmi, da kupijo vsaj po eno pesem. S tem bodo povečali svojo zbirko z novimi, izvirnimi deli naših skladateljev, poleg tega pa PROŠNJA. Kdo rojakov Slovencev pozna JOHNA WOLF, doma iz Soteske pri Straži na Dolenjskem? Onega, ki ve za njegov naslov, prosim, naj blagovoli naznaniti to na naslov.- Anica Petrič, 4283 Allendale Ave., Detroit, Mich. (20-26—i) PREDNO SE ODLOČITE bodo tudi pomagali našim skladateljem v njihovi bedi. Kdor kupi kako tako pesem, ima, kot rečeno, popolno pravico jo pomnožiti in jo prodati, tako tukaj kot v starem kraju. Vsak skladatelj se namreč s prodajo odpove vsaki pravici, da bi sam smel še enkrat prodati isto pesem. Kolike vrednosti pa je tudi to, ako ima kako društvo eno ali več pesmi, katerih nima nobeno drugo društvo, "Slep je, kdor se s petjem ukvarja----, živi in umrje brez denarja", je pel že pesnik Prešeren. Noben slovenski skladatelj si s svojimi proizvodi ni napravil premoženja; vsak je živel in umrl v revščini. Tudi sedaj živeči naši skladatelji žive zelo skromno, mnogi celo v velikem pomanjkanju. i I Najbolj pa je prizadet že našj e najboljši in najplodovitejši skla- lapland datelj Emil Adamič, ki je že več france mesecev bolan in brez vsakih dohodkov. ; m svojo drafino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listaš, ah poslati denar v domovino, ds si ga potnik sam kupi, piAite najpr-vo sa tozadevna pojasnila na sua «© vn zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JEJO IZ NEW YORKA. zecland ryndam saxon ia rousillon berengapia n. amsterdam chicago la lorraine FINLAND aquitania ADRIATIC la TOURAINE mauretania rochambeau Neizmerna bi bila škoda, ako bi1 kroonland CALABRIA la savoie AQUITANIA ZEELAND LA LORRAINE argentina AQUITANIA njegova muza za vedno utihnila. Pomoč je nujno potrefona. Zaradi bolezni tudi ni mogel več poslati, kot samo 4 skladibe. Dve izmed njih so last pevske zveze, ker jih pres.' vvilson je že plačala, dve pa so še vsake- herengaria mu na razpolago. Toda z naku- Olympic pom teh dveh pesmi mu ne bi bilo TI^avette mnogo pomaigano, zato apeliram kousillon , . , -7 , - . i la touraine na vse ljubitelje in prijatelje na-| mauretania še pesmi, da mu s prostovoljnima, belvedere prispevki priskočijo na pomoč, canopic Al -i j J T - . ... kroonland Ako je kdo dal se toliko v razne|Columbia dobrodelne namene, bo vsak njegov prispevek obrnjen v najboljši namen, kajti pomagal bo v revščini in bolezni najboljšemu sinu našega naroda. Naročila in prispevki naj se blagohotno pošiljajo na dolenji naslov. Ignace Hude, H2 Cortlandt St., New York, N. Y. rerengaria »RES. WILSON argentina BELVEDERE 1 53 aprila — Cherbourg m aprila — Bouloont 96 aprila — Cherbouro 28 aprila — Havre 28 aprila — Cherbourg 30 anrlla — Boulogne 30 aprila — Havre as aprila — Havre 30 aorlia Cherbouro 3 maja — Cherbourg 4 mala — Cherbourg T maja — Boulogne 7 mala — Havre 7 maja — Cherbourg 11 ma — Genoa 12 m a la — Havre 12 mala — Havre 12 mala — Cherbourg 14 mala — Havre 14 mala — Cherbourg •4 maja — Cherbourg 17 ma'a — Trst 21 maja — Havre S4 mala — Cherbouro 28 maja — Cherbourg 28 mala — Havre 24 ma ia — Trat 24 ma'a — Cherbouro 28. maja — Tret 1 luni. — Cherbourg 2 luni. — Cherbourg 4 luni. — Cherbourg 4 luni. — Cherbourg 4 luni. — Havre 7 luni. — Havre 7 luni!« — Havre 9 luni. — Cherbourg 11 luni. — Cherbourg 11 Junl. — Tret 17 Junl la — Genoa 18 luni. — Havre 29 lun. — Tret 30 Jun. — Cherbourg 9 fullfa — Tret 21 Jul.ia — Tret 11 aua. — Tr«t za vein« Hatha In vaa n» M n* Ui frank sakser state bank St Cortlandt St.. Naw York Pozor rojaki in Od Vam zrastejo krsesl lasje t 6tih tednih Od Alpenpomade zrastejo ▼ Stih tednih mofldn knsK brke ln brada- Bevmstlsem ali kostlbol se ozdravi popolnoma ▼ Stih dneh. Od Bru-lin tinkture Tam postanejo stri !as}e nopolnoma natnrnl kakor so bUl ▼ mladosti Zdravile sa rane, opekline kraste, bule, turova, za kurje ofiesa, bradovice, potne noge, ozebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro ln počen L PiSlte tAkoJ po cenik ln ln krasen žepni Koledar ln knjižico 9% leto 1921 po«jem zastonj. PoSljite 8c marko za poštnino, knjižica, velja kemu v potrebi več kot $10. 171! Jakob Wahcteh MAKL.N.1. NOVO! NOVO! NAPRODAJ JE čevljarska delavnica, opremljena z vsemi modernimi stroji. Najboljša prilika za kakega Slovenca ali sploh Slovana. — John Serial, 1235 Magnolia St., Beaumont. Texas. (16-22—4) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M ♦♦♦♦♦♦♦♦ ZAČIMBE, ŽEUŠČA IN NAJ-; RAZNO VRSTNEJ Š A ; domaČa zdravila •katera prlporota msgr. Kneipp,; Imam vedno v zalogi. £ PiSlte po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR t P. O. Box 772. City Hall Station: New York City V zalogi ga je le še sto iztisov! ZNIŽANJE CENE veljame od 15. mavca naprej. Cene sa padle sd 15 ds M Sedal M prilike ksptti pri ms Slovensko- Amerikanski Koledar [ta leto 1921 ^Qq^ a požtnmo vred Naročite sedaj! KSBBSSSSSSiSSssi'iri aTBgggs^gsagsssSB. LLOYD SABAUDQ 3 S»«U Strarf NewTark Prihodnji od plutja 1* N V. parnlk na 2 vijaka PE D' ITmLIA — 4. mala REGINA D* ITALIA — 28. mala Izdajajo ae direktni vozni liatkl do V8eh zlavnib meat v Juzoalu7ljL BreaplaCno vino potnikom S. French Line C0MPA6MIE GENERALE TRAHSATUHIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE LA LORRAINE LAFAYETTE . FRANCE ...... rochambeau 30. aprila 7. maja 12. mala 14. mala Direktna železnlika zveza lz( Farlza v vaa glavne točke Jugoslavija. Hitri parnlkl a Štirimi ln dvema vllaka-mi. Poaeba«* zastopnik Jugoslovanaka vlade bo prlfiakal potnike ob prihodu na* !lh parnlkov v Havru ter Jih točno od« p rem 11 kamor ao namenjeni« Parnlkl Franeoake črte ao tranaportlraS tekom volna na tlao£» &ahoatawaiklh vo-laov brez vaa naprlllka Za ftlfkarta ln cena vprašajte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St„ I.Y. C ■II pa pri lokalulh aoentlh. | kV^ I I kVW | | Gosulicb črta j Direktno potovanje w DnbrsraJk (Gravosa) te Trst. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON ____ 28. maja BELVEDERE ...... 1L junija PHELPS BROTHERS & C9. 4 West Street New Tc Ivan Pajk AMERICAN LINE Direktna alužba NEW YORK - HAMBURG Velik! modemi parnlkl na dva vijaka. MONGOLIA BUNNEKAHDA (nor) MANCHURIA aamo tretji razred. 28. aprila 2L maja 2. junija Najkrajša In najbolj pripravna pot. Prevala ae potnike pnreca in tretjeca razreda. Potnikom tretjesa razreda stretejo t veliki obednlcf stewardj pri Jedi. Zaprte zobe rezervirane za Senake ln otroke. 'ri« Vprašajte pri kempanljzkl plaarnl s broadway. new york all pri lokalnem aoentu. __