Politična ogled DRŽAVA «1S. V soboto so prišli v verifikacijskem odboru na vrsto hrvalski mandati. Pred sejo so bila dolgolrajna posvetovanja med Paši^em, zunanjira ministrom in predsednikom verifikacijskega odbora dr. Srskičem! V sobolo popoldne je prišel na sejo verifikacijskega odbora tudi zunanji minister Maksimovič, ki je prebral znane vladne obtožnice proti Radičevi stranki, izpustil pa vse, kar je v tej zadevi izreklo že sodišče. Opozicija je protestirala ter prebrala tudi sodnijske spise v dokaz, da vladna sumničenja niso merodajna in da za razveljavljenje hrvalsk^h mandatov ni r.obene zakonske podiage. Člani opozicije v verifikacijskem odboru so pozivali vladno večino, naj rie slepomiši, ampak naj stori, kar misli. Opozicija ima za vsak slučaj pripravljene svoje sklepe in kakor je oria pripravljena, te sklepe do pi^ice izvajati, tako naj bb tedaj vlada in njena večina pripravljena za vse svoje Korake prevzeti in nositi odgovorhdst. Poslanec Kosta TLmotijevič, Davidovičcv demokrat je po ostri sodbi vsake kršitve pravic brvatskih pošlancev na kratko in jasno poveda) sedanji vladi: Mi nišmo ljudje, ki se tožijo, marveč ljudje, ki ustvarjajo dtžavo. Zato se ta zadeva ne sme re|evati strankarsko. Vi labko delate, kar hočele. Toda odprite oči: Ne gonite rias iz narodne skupščine! Nekega. dne lahko ostaneie v parlamentu sami radikali, opozicijo pa Vam bo delal Pribičevič. Naj se vlada bori kakor boče, parlament je močnejši kakor vlada. Močnejše je pa še ljudslvo. Spreglejte, kakšne razmere bodo nastopile v državi. Proračun dvajselib milijard se ne bo sara ustvaril. Vi radikaii imate labko 200 ali 300 poslancev, kadar pa bosle prosili inozcmstvo za posojito, ne bo nihče veroval v to državo. Ne vodite polilike, ki lahko vodi v komunizem! V pondeljek je pa vladna večina le razveljavila 61 hrvalskih mandatov. Opozicija je iz protesla sejo zapuslila, druge svoje sklepe bo pa izvajala, ko se zadeva mandatov odloči ludi pred celo skupščino. Društvo narodov. Lanski ženevski dogovor je pokopan in vprašanja mirovnega varstva so zopet odložena do prihodnjega zasedanja Zveze narodov. Anglija je letos predlagala mesto splošno veljavnih mirovnih razsodišč in ukre- ¦ftofr proli državam, ki bi kršile mit, poljubno snm&vfc BliSSnib državnih zvez. Francija se je zavzemala u l«osk..f žcnev&ki dogovor, češki zunanji minisler dr. Benel je pa predložil kot edini izhod odložitev celega Taraost. uega in mirovnega vprašanja. Iz krogov Zvcze narodoi^ zlasti pa od angleške strani se naglaša, da se bo ˇ prlhddnjih mescih odločila usoda Evrope, in sicer ne p* ?vezi narodov, ampak na svetovm konfcrenci, kaler* se bosta udeležili tudi Amerika in Nemiija. VSTAJA KURDOV PROTI TURCIJl. Ustaško gibanje Kurdov proti turški vladi ie vend« ni končano in francoski listi poroiajo, da prodiraj« ustaški Angleži, ki so s Turčijo y sporu radi Mosula, dočim ima turška viada podporo od sovjttske Rusijet VOLITVE V EGIPTU. V Egiptu so se izvedle volitve v znamenju čieh t«* borov: eden za pomirljivo, drugi pa za nepomirljivo politiko naprani Angliji. Po prvih poročilih naj bi bil zmagali prijatelji Angležev, ki so sedaj na Tladi, scdaf se pa poročila popravljajo in zmaga se kaže na straal nacijonalistov pod vodstvom Zaglul-paše, ki je bil po« prej predsednik vlade in je odstopil povodam zadnjegt spora med Egiptom in Anglijo.