NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 22 - LETO 54 - CELJE, 3. 6.1999 - CENA 280 SIT
KLADIVAR NA ATLETSKI AKROPOLI
Celjski Kladivar se je v Atenah kot prvi klub v zgodovini slovenske
moške atletike uvrstil med osem najboljših evropskih klubov in s tem v
skupino A. Pravi podvig je celjskim atletom uspel potem, ko so se šele
pred dvema sezonama prebili v skupino B. Podrobneje o atenskih
nastopih pišemo na strani 20._
Sen poletnih noči
Pričenja se Poletje v Celju, knežjem mestu. Eden viškov bo opereta
Netopir, 19. junija v celjski ledeni dvorani. Stran 8.
BODO PIVOVARJI
POBRALI SMETANO?
Rubrika Nina vas opazuje na strani 32.
PANADRIA
NAGRAJUJE
V današnji številki zadnje vprašanje, žreb za
motorno kolo Daelimi2. junija. Stran 45.
PARKIRANJE
VCEUU
Vse novosti novega parkirnega režima v shemi in besedi
na strani 18.
Na bilo v
turnu pozabite
Lemberžani v svetu politike, umetnosti in poslov. Kronika s
Celjskega na strani 48.
niv
JEU«
Na obisku pri lesostrugarju Alojzu Počivašicu.
Reportaža na strani 16.
10 let jezikovne šole ^)3||^y||0K
Jezikovna šola Babylon vabi v
poletno šolo angleščine in nemščine.
Celje - Ljubljana Portorož
Informacije in vpis: 061/317-980 ali 061/323-155
DOGODKI
2
Na tretji »da« bo
treba še počakati
V Celju in Štorah svetniki v torek »za« razdelitev nekdanjega skupnega celjskega
premoženja - Vojniški svetniki bodo o tem odločali v kratkem
Kljub temu, da so celjski
in štorski svetniki v torek
skorajda brez razprave in
soglasno sprejeli sporazum
o ureditvi medsebojnih pre-
moženjskih razmerij, bo
nekdaj skupna premoženj-
ska pogača razdeljena šele,
ko bodo svoj »da« izrekli
tudi v Vojniku. V tej občini
so se namreč odločili, da ne
gre hiteti in bodo priprav-
ljen sporazum obravnavali
najprej v pristojnih odbo-
rih, zatem pa na redni seji
občinskega sveta.
V Celju in Štorah so svetni-
ki sporazum, ki so ga v vseh
treh občinah pripravljah sko-
raj 5 let, sprejeli skorajda
brez razprave, saj je bilo po
besedah štorskega župana
Franca Jazbeca v pretekhh
letih resnično dovolj časa, da
so se razjasnile tudi najmanj-
še podrobnosti. Z dveh strani
je torej potrjeno, da se po
legi delijo zemljišča, stavbe
in infrastruktura kakor tudi
vse naložbe v teku, kupnine
za prodana stanovanja in do-
deljeni stanovanjski krediti.
premičnine, ki predstavljajo
funkcionalni del nepremič-
nin in ustanoviteljstva javnih
zavodov.
Po kriteriju števila prebi-
valcev, kar pomeni razmerje
77,9 odstotka za MOC, 15,6
odstotka za Vojnik in 6,5 od-
stotka za Štore, se delijo kapi-
talski deleži v podjetjih Celj-
ski sejem. Toplice Dobrna in
Veterinarski center, v tem
razmerju se razdeli tudi 140,6
milijona odprtih obveznosti
po zaključnem računu celj-
skega občinskega proračuna
za leto 1994, ostanek likvida-
cijske mase JP Komunala Ce-
lje, počitniško rekreativni ob-
jekti zunaj območja novona-
stahh občin oziroma njihova
prodaja, za obveznosti iz na-
slova kreditov in drugih krat-
koročnih obveznosti v denar-
nih sredstvih na žiro računu,
depozitih terjatvah in pla-
smajih zajeto premoženje
Sklada stavbnih zemljišč, ce-
lotno premoženje Sklada za
razvoj obrti in podjetništva
ter 253,5 milijonov tolarjev
Stanovanjskega sklada.
Dogovorni kriterij so v
Celju in Štorah podprli za
obveznosti v višini 33,5 mili-
jona tolarjev dolgoročnega
kredita za razvoj telefonije,
katerih plačilo si bodo delili
glede na število zgrajenih
priključkov po januarju
1995. Poravnava kreditov za
izgradnjo komunalne infra-
strukture v letih 1993 in 1994
bo temeljila na dejanski po-
rabi denarja po januarju
1995, preostanek obveznosti
iz naložbe v vodovod Čreš-
njice po januarju 1995 pa naj
bi prevzela Občina Vojnik.
Kapitalski deleži nekdanje
celjske občine v podjetjih
javnih storitev z dne 31. de-
cembra 1994 se na novona-
stale občine razdelijo v raz-
merju uporabe teh storitev,
kar pomeni, da bo imela
MOC 94,6 odstotni delež.
Občina Vojnik 4 odstotni in
Občina Štore 1,4 odstotni de-
lež v podjetjih Celjski phni,
Ceste-Kanalizacije, Vrtnars-
tvo, Dimnikarstvo in Podjet-
ju za varstvo in vzdrževanje
cest Celje.
Sprejet sporazum, ko ga
bodo potrdili še v Vojniku,
ureja še vse podrobnosti, do-
pušča možnost naknadne de-
litve premoženja ali obvez-
nosti v primeru, da je bilo
kaj prezrtega, občanom vseh
treh občin, ne glede na obči-
no ustanoviteljico, omogoča
enake pravice oziroma koriš-
čenje storitev vseh javnih za-
vodov družbenih dejavnosti,
zlasti pa je neposredna osno-
va za prenos premoženja na
posamezno občino in pri ne-
premičninah za zemljiškok-
njižni vpis premoženja.
IVANA STAMEJČIČ
Pesem prazniku v čast
v torek, 1. junija, so v Občini
Štore letos petič zapored praz-
novali občinski praznik. 1. ju-
nij so izbrali v spomin na dan,
ko je Slovenec Ignacij Novak
daljnega leta 1836 zakupil
fevdne pravice in začel z izko-
pom premoga v Laški vasi.
Premog in kasneje prihod
južne železnice sta bila na-
mreč osnova za razvoj žele-
zarstva in celotnega kraja, ki
je s širšo okolico po reformi
lokalne samouprave konec le-
ta 1994 postal samostojna Ob-
čina Štore. Občani so svoje
praznovanje začeli že na pred-
večer praznika, ko sta godbi
na pihala s Svetine in Štor?
svojih krajih zaigrali koračni-
ce. Osrednja slovesnost s po-
delitvijo priznanj najzasluž-
nejšim občanom pa je bila v
torek.
Za ohranjanje domače obr-
ti je Zlati grb Občine Štore
letos prejel Franc Buser, sre-
brni grb so podelili Mariji
Lamut, bronasti grb Marja-
nu Teržanu, bronasto plake-
to pa Milanu Klinarju,
Osrednji govornik na torkovi
slovesnosti, ki so jo pripravi-
li v Osnovni šoli Štore, je bil
župan Franc Jazbec, ki vodi
občino tudi v drugem man
datu, na proslavi pa so nasto
pila vsa kulturna društva in
številni posamezniki, ki de
lujejo v kraju, ter učenci doi
mače osnovne šole.
I.STAMEJČK,
Foto: GREGOR KATK
Praznik bo v Žalcu
Gostiteljica sedme redne
seje občinskega sveta občine
Žalec je bila Krajevna skup-
nost Ponikva. Svetnike so v
dvorani zadružnega doma
pozdravili domači pevci, po
sprejemu dnevnega reda pa
je o krajevni skupnosti spre-
govoril predsednik začasne-
ga sveta Ivan Jelen.
Svetniki so se odločili, da bo-
do občinski praznik, ki bo 6.
septembra, praznovali v Žalcu,
ob tej priliki pa oblikovalca Os-
karja Kogoja imenovali za čast-
nega občana. V drugi obravnavi
so potrdili poslovnik občinske-
ga sveta, nato pa obravnavali
informacijo o poslovanju javnih
zavodov s področja negospo-
darstva v preteklem letu. Za vse
javne zavode, razen osnovnih
šol, so sprejeli odloke o ustano-
vitvi in jih dali v 15-dnevno
javno razpravo. Ti odloki bodo
tudi del delitvene bilance in jih
bodo obravnavale še ostale ob-
čine. V zdravstvenem domu.
Ljudski univerzi in II. Osnovni
šoli Žalec (to je šola s prilagoje-
nim programom) bodo sousta-
noviteljice predvidoma vse ob-
čine; v Glasbeni šoli Rista Savi-
na vse razen Tabora; zavod za
kulturo pa bo imela le občina
Žalec, preoblikoval pa naj bi se
v Zavod za kulturo, šport in
turizem Žalec.
Svetniki so potrdili tudi pred-
log investicij za potrebe uvedbe
9-letnega osnovnega šolstva, za
katere naj bi v petih letih občina
Žalec zagotovila 1,4 milijarde
tolarjev. Seznanili so se s poro-
čilom o vključevanju gospo-
dinjstev v organiziran odvoz
odpadkov, sprejeli program
vzdrževanja gozdnih cest v viši-
ni 2,4 milijona tolarjev in sklep
o sofinanciranju projekta
CRPOV za naselje Podlog. Med
pobudami so sprejeli tudi to, da
se vsi svetniki in župan odpove-
do eni sejnini in jo kot denarno
pomoč namenijo družinam
otrok, umrlih v prometni nesre-
či v Šempetru.
T. TAVČAR
Prva Zlata
ogledala
strokovno združenje
slovenskih časopisov in
revij, ki deluje v okviru
Združenja za tisk in me-
dije pri Gospodarski
zbornici Slovenije, se je
oHločilo, da spodbudi us-,
tvarjalnost pri oblikova-
nju oglasov s posebnimi
nagradami za najboljši ti-
skani oglas.
Med enajstimi podpisni-
ki nagrade Zlato ogledalo
je tudi naša medijska hiša
NT&RC. Danes ob 17. uri
bodo na GZS tudi že pode-
lili prvo nagrado Zlato og-
ledalo, ki jo prejme krea-
tivni avtor zmagovitega og-
lasa, sestavljena pa je iz
posebne plastike po obli-
kovni rešitvi Vesne Breka-
lo. Poleg plastike bo prejel
kreativni avtor še denarno
nagrado v višini 5OO.OO0
tolarjev. Nagrade - diplo-
me - pa skladno s pravilni-
kom o podeljevanju na-
grad prejmejo še naročnik
oglasa, agencija in kreativ-
ni team.
Letos bodo podeljene tri
nagrade oziroma bodo iz-
vedeni trije natečaji: dva
mala natečaja za dve mali
nagradi - v juniju za oglase
objavljene od januarja do
konca maja in v septembru
za oglase objavljene od ju-
nija do vključno avgusta-
Velika nagrada Zlato ogle-
dalo pa bo podeljena de-
cembra kot nagrada za og-
las leta. UM
Gradnja novega bloka
Občinski svet Občine Slo-
venske Konjice je s sprejet-
jem proračuna za leto 1999
namenil v stanovanjsko gos-
podarstvo 54 milijonov tolar-
jev, od tega 19 milijonov za
delovanje Stanovanjskega
sklada. Predstavniki sled-
njega so na zadnji seji pred-
stavil finančni načrt stano-
vanjskega sklada, s katerim
so konjiški svetniki tudi so-
glašali.
Stanovanjski sklad je začel
delovati avgusta lani, vodi ga
direktor Tomaž Rihtaršič,
Upravnemu odboru pa pred-
seduje Janez Selinšek. Poleg
direktorja so v skladu (preko
javnih del) zaposleni še trije.
Letos namerava sklad zgra-
diti nov poslovno-stanovanj-
ski objekt, pri čemer upajo na
pridobitev kredita republiške-
ga stanovanjskega sklada. S
tem bi zagotovili nepovratna
sredstva v višini 60 odstotkov
celotne investicije. V Sloven-
skih Konjicah bi tako pridobili
šestnajst novih neprofitnih
stanovanjskih enot ter poslov-
ne prostore.
»Lahko se pohvalimo, da
smo v konjiški občini v zad-
njih dveh do treh letih prido-
bili kar 20 stanovanj, od tega
polovico novih. To je lep us-
peh,« je dejal Selinšek. Hele-
na Macuh, strokovna sodelav-
ka za stanovanjsko gospodars-
tvo pri občini Slovenske Konji-
ce, pa je povedala, da trenutno
na listi čakajočih ni niti enega
prosilca za socialno stanova-
nje. Res pa je, da je bil zadnji
razpis (na osnovi katerega je
bila izdelana lista) objavljen
pred letom in pol. V tem tre-
nutku tudi ni na voljo nobenih
prostih stanovanj. Ko bodo,
bodo objavili nov razpis za
neprofitna stanovanja. Raču-
najo, da bo to še letos, takrat
pa se bo tudi videlo, kakšne so
v resnici potrebe. B.P.
Počasno celjenje poplavnih ran
Svetniki občine Ljubno so dokončno
sprejeli vse akte, ki jih potrebujejo za
delo.
V četrtek so namreč sprejeli še pravilnik o
plačah in nagradah, po katerem bodo za
svoje delo prejemali nekaj več kot 11 tisoč
tolarjev. Prav toliko bodo dobili tudi predsed-
niki delovnih teles, člani teh teles pa bodo
prejemali približno polovico manj denarja.
Hkrati so se svetniki na zadnji seji odločili, da
bodo poskušali območje celotne občine prija-
viti v projekt CRPOV ter se dogovorili, da bo z
vsemi vodovodnimi sistemi v občini poslej
upravljala Komunala Mozirje. Vodja celjske
izpostave ministrstva za okolje in prostor
Matija Marinček je ljubenskim svetnikom
predstavil plan vzdrževalnih del in investicij-
skih vlaganj v občini. Kljub temu, da se bodo
letos lotili gradnje jezu, ljubenski svetniki
menijo, da se poplavne rane prepočasi celijo,
saj so na Savinji in njenih pritokih dolgovi še
izpred devetih let. Ker se je zadnja seja precej
zavlekla, se bodo ljubenski svetniki danes še
enkrat sestah. US
lokahih
Sl0v»ni|»
branosti lokalnega časopisa.
Odgovorni urednik Dela Mitja
Meršol se bo poskusil postaviti
v vlogo urednika lokalnega ča-
sopisa, mag. Aleš Lisac bo go-
voril o tem, kako pospešiti pro-
dajo v lokalnem časopisu.
Branko Maksimovič, predsed-
nik Društva novinarjev Sloveni-
je, bo predstavil pripombe
društva na predlog nove medij-
ske zakonodaje in pri tem izpo-
stavil spremembe, ki jih ta nare-
kuje za lokalne časopise.
Zbrane novinarje, urednike,
lastnike in tržnike lokalnih ča-
sopisov bo pozdravil tudi ko-
njiški župan, pokazali jim bo-
do dvorec Trebnik in Mestno
galerijo Riemer. V soboto zve-
čer se bodo časopisna prijate-
ljevanja končala na razstavi in
dražbi V. Likovnih prijatelje-
vanj, ki bodo od srede do so-
bote v Konjicah. V.M.
Srečanje
časopisov
Okrog devetdeset ustvar-
jalcev z več kot tridesetih
lokalnih časopisov se bo v
soboto, 5. junija, zbralo v
Slovenskih Konjicah. Tretje
srečanje slovenskih lokalnih
časopisov letos organizira lo-
kalni tednik Novice.
Sobotno druženje, ki bo, so-
deč po prijavah, tako številčno
kot še nobeno leto doslej, so si
organizatorji zamislili kot izo-
braževalno informativno sreča-
nje. Z direktorico Urada vlade
za informiranje mag. Aljo Br-
glez Uranjek in njenimi sode-
lavci bodo najprej spregovorili
o vključevanju informacij o de-
lu slovenske vlade v lokalne
časopise, beseda pa bo tekla
tudi o lokalnih medijih in vklju-
čevanju Slovenije v Evropsko
unijo. Inštitut za raziskovanje
medijev Mediana bo predstavil
svojo raziskavo položaja slo-
venskih lokalnih časopisov na-
pram drugim medijem, pred-
stavljena bo tudi prva raziskava
St a2.-3.t«nii 1999
DOGODKI

^ središču evropske pozornosti
Med gosti konference tudi predstavnik Evropske komisije iz Bruslja - Navdušenje nad Celjem in Zibiko
celjskem zasedanju
(opske škofovske konfe-
jce o ekologiji, ki je bilo
jnje štiri dni preteklega
jna, se je zbralo blizu pet-
5et udeležencev, ki so priš-
iz dvajsetih držav. V red-
[ prostih trenutkih so bili
ivdušeni nad lepoto Celja
Zibike.
u /.dsedanja v celjskem
jinu sv. Jožefa je prišlo dve
(i po velikem ekumenskem
ečanju v avstrijskem Grad-
il kjer so se odločili da mo-
jo v vsaki škofovski konfe-
jici poskrbeti za nekoga, ki
)imel na skrbi ekologijo. V
oveniji so izbrali Antona
tuklja.
Prvi predavatelj na celjskem
isedanju je bil laiški strokov-
^ Jean P, Ribaud iz Švice,
je govoril o ekološkem po-
žaju v Evropi, med drugim o
ginjanju živalskih in rastlin-
ih vrst. Za njim je predaval
ovenec prof. dr. Anton
res, ki je nastopil kot pod-
edsednik evropske konfe-
nce komisij Pravičnost in
ir. Filozof Stres je poudaril
itropološke in kulturne ko-
dne ekološke krize ter go-
di o vzrokih moralne nara-
ter neosveščenosti.
Med predavatelji je bil prav
co prof. dr. Kari Golser iz
lije, ki je poudaril poveza-
ist krščanstva z ekologijo:
I krščanskem nauku spada
skrb za okolje k bistvu le-tega,
saj je svet, ki ga je ustvaril
Bog, njegov dar. Po vsakem
predavanju je bila na vrsti raz-
prava. V drugem delu konfe-
rence so prisluhnili še poroči-
lom ekoloških skupin znotraj
katoliške Cerkve, ki so opozo-
rile na lastne izkušnje z osveš-
čanjem ljudi.
Za zaključek je predaval
predstavnik Evropske komisi-
je iz Bruslja. Grk Atanasios
Palodimos, ki je dejaven v
organu evropske vlade za vars-
tvo okolja, je obrazložil me-
hanizem varovanja okolja
znotraj evropskih povezav. Si-
cer pa bo skupna izjava po
koncu celjskega srečanja ob-
javljena v teh dneh. Prišla bo
iz švicarskega St. Gallena, s
sedeža Sveta evropskih ško-
fovskih konferenc, ki je bil
glavni organizator, skupaj s
celjskim Domom sv. Jožefa.
Med udeleženci so bili tudi
nadškofi in škofi iz Velike Bri-
tanije, Nemčije, Španije, Ita-
lije, Avstrije, Poljske, Franci-
je in Jugoslavije, članica vati-
kanskega sveta Pravičnost in
mir sestra Keenan ter član češ-
kega parlamentarne komisije
za okolje Libor Ambrožek.
Ugledne goste je v soboto zve-
čer pozdravil celjski župan
Bojan Šrot, ki je opozoril na
celjske ekološke težave.
V Celju so udeležencem slo-
vensko pesem predstavili pevci
Vigredi z Dobrne, ki so jih
spremljali tudi v kozjansko Zi-
biko, kamor jih je na slovenski
večer povabil ravnatelj Doma
sv. Jožefa Jože Planinšek. Po-
membnim gostom je bila Slo-
venija zelo všeč ter so se o
lepotah Celja in Zibike izražali
7, izbranimi besedami.
BRANE JERANKO
HHi'   Foto: GREGOR KATIC
Zasedanje evropske škofovske konference v Celju so zaključili z veliko slovesnostjo v
opatijski cerkvi.
POSVETU
Miloševicu vabilo
za v Haag
Haaško sodišče za vojne
zločine, storjene na območju
nekdanje Jugoslavije, je za-
radi vojnih zločinov in zloči-
nov proti človeštvu vložilo
obtožnico proti Slobodanu
Miloševicu in njegovim Šti-
rim najožjim sodelavcem. To
so: srbski predsednik Miluti-
novič, podpredsednik vlade
Šainovič, načelnik general-
štaba jugoslovanske vojske
Ojdanič in srbski notranji
minister Stojiljkovič.
Če jih bo uspelo privesti pred
sodišče in jim soditi, jim grozi
dosmrtna ječa. Obtožnica jih
bremeni odgovornosti za izgon
740 tisoč kosovskih Albancev
in za poboj 340 Albancev.
Haaško sodišče je za obtoženih
pet tudi izdalo zaporne naloge,
kar npr. pomeni, da Miloševič
ne bo mogel zapustiti ozemlja
ZRJ, saj ga bo vsaka država
morala aretirati. Govori se, da
naj bi vožd z Dedinja že iskal
zatočišče v tujini, kot možne
države pa se omenjajo Beloru-
sija, Irak, Libija in Grčija. In
prav slednja naj bi imela največ
možnosti, saj si je družina Mi-
loševič v bližini Aten menda že
zgradila vilo. Obtožnica proti
Miloševicu je prvi primer, da je
kako mednarodno sodišče ob-
tožilo nekega predsednika dr-
žave, ki je še vedno na položa-
ju. Vendar pa se, sodeč po iz-
kušnjah z vojnimi zločinci iz
bosanske vojne, Radovanom
Karadžičem in Ratkom Mladi-
čem, Miloševič nima česa bati.
Drugače pa je s Srbijo, ki ne
more pričakovati pomoči pri
zdaj prepotrebni obnovi, do-
kler ji bo vladal obtoženi vojni
zločinec.
48.000 vojakov
za Kosovo
Varnostne enote za Koso-
vo, ki naj bi po prvotnem
načrtu štele 28 tisoč mož,
bodo imele 48 tisoč vojakov.
Takšno odločitev je sprejel
Severnoatlantski svet, naj-
višje politično telo Nata.
Varnostne sile bodo morale
poskrbeti za to, da se bodo
begunci lahko vrnili na svo-
je domove, na Kosovo pa
bodo nameščene potem, ko
bo konec letalskih napadov.
Povedano z drugimi beseda-
mi: ko bo Beograd sprejel pet
žalitev, ki jih je postavilo za-
vezništvo. Po besedah nemš-
kega obrambnega ministra
Scharpinga naj bi na Kosovu
začele delovati najkasneje ko-
nec junija. Generalni sekretar
Nata Šolana pa je zavrnil špe-
kulacije, da se bodo enote
Kforja plus, tako naj bi se
namreč imenovale, pripravlja-
le na kopensko invazijo in ne
na vzdrževanje miru. Glavni-
no enot, ki naj bi štele 48 tisoč
mož, bodo sestavljali vojaki iz
držav članic Nata, sodelovale
pa bi lahko tudi zainteresirane
partnerske države.
Schusferna celil
Slovaške
Slovaški volivci so na pr-
vih neposrednih volitvah iz-
birali predsednika države.
Ker v prvem krogu nobeden
od kandidatov ni dobil za-
dostnega števila glasov, sta
se v drugem pomerila nek-
danji slovaški premier Me-
čiar in župan Košic Schu-
ster. Slednjemu so bili Slo-
vaki bolj naklonjeni in so
mu namenili 57 odstotkov
glasov, Mečiarju pa 43.
Novi predsednik, drugi v
samostojni državi, je tako po-
stal 65-letni priljubljeni žu-
pan drugega največjega slo-
vaškega mesta. S tem se je
uradno končala politična kri-
za v državi, ki se je začela
marca lani. Takrat je mandat
potekel predsedniku Kovaču,
parlament pa potem v več
neuspelih (devetih) poskusih
ni uspel izvoliti predsednika.
Zato je na predlog vlade spre-
menil ustavo in uzakonil ne-
posredne volitve za šefa drža-
ve. S tem je odprl pot Rudolfu
Schusterju, predsedniku
Stranke državljanske sloge, ki
ga je podprla tudi vladajoča
koalicija Mikulasa Dzurinde.
Čeprav so pristojnosti pred-
sednika na Slovaške bolj pro-
tokolarne narave, je novi
predsednik ob izvolitvi dejal,
da si bo prizadeval za članstvo
države v EU in Natu,
Nesreča v Turškem
predoru
v Ilirskem predoru v Av-
striji je prišlo do verižnega
trčenja, v katerem je najver-
jetneje umrlo sedem ljudi.
Nesreča se je zgodila, ko je
voznik tovornjaka, nalože-
nega z laki, trčil v kolono
stoječih vozil. Pri tem se je
vnel, ogenj pa se je razširil še
na druge avtomobile. Gasilci
so požar gasili kar 17 ur.
Obnova skoraj šest kilome-
trov in pol dolgega enocevnega
predora bo trajala več mese-
cev, kar bo povzročilo velike
zastoje. Predor je namreč kot
povezava severnega in južnega
dela Avstrije priljubljena po-
tovalna pot nemških (pa tudi
drugih) turistov, ki potujejo na
počitnice v Italijo, Slovenijo
ah na Hrvaško. Nesreča je spet
sprožila debate o upravičeno-
sti izgradnje druge cevi predo-
ra. To so sicer načrtovaU že
pred desetimi leti, vendar pa
so naleteli na proteste okoliš-
kih prebivalcev in ekologov.
Ob tragediji so spet vse gla-
snejše zahteve o prepovedi
prevoza nevarnih snovi skozi
predor. Avstrijski kancler Kli-
ma se je ob tem zavzel, da ta
problematika ne bi zadevala le
Avstrije, ampak bi jo reševali
znotraj EU in to v okviru
odredlD 6 prevozu nevarnih
snovi in varnosti. Saj kot so
dejali najostrejši kritiki grad-
nje, »izgradnja drugega Tur-
škega predora nikoU ni bila
argumentirana z varnostjo,
ampak le s turističnim prome-
tom. Kdor to zamolči, laže
sam sebi«.
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
NA KRATKO
LDS v Slivnici
ŠENTJUR - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije
pripravlja za jutri, v petek, 4. junija, tradicionalno spomladan-
sko srečanje članov in simpatizerjev, ki bo v Gorici pri Slivnici.
Na zboru bodo med drugim predstavili program dela občinske-
ga, odbora, pripravljajo pa tudi družabne športne igre.     (BJ)
SLS povezuje upokojence
ŠENTVID PRI GROBELNEM - Slovenska ljudska stranka
pripravlja v soboto, 5. junija, v tem kraju redni letni občni
zbor svoje Upokojenske zveze, z udeleženci iz vse države.
Predsednica zveze prof. dr. Berta Jereb bo predstavila letno
poročilo, vladni svetovalec Marko Štrovs zakon o pokojnin-
skem zavarovanju, državni podsekretar Jožef Tivadar pa
dodatno zdravstveno in kmečko zavarovanje. Zbrane naj bi
med drugimi pozdravil predsednik SLS in podpredsednik
vlade Marjan Podobnik. (BJ)
Bavčar, župani in podžupani
ROGAŠKA SLATINA - Odbor LDS Šmarje pri Jelšah je
pripravil v soboto pogovor z ministrom za evropske zadeve
Igorjem Bavčarjem. Minister je govoril o vključevanju države v
evropske povezave ter odgovarjal na vprašanja prisotnih, tudi
nečlanov, ki so bili predvsem iz gospodarskih krogov. Pogovor
je bil v času dvodnevnega posvetovanja za slovenske župane in
podžupane iz LDS v Rogaški Slatini, z več kot sedemdesetimi
povabljenci. (BJ)
izredna seja prezrta
Prejšnji torek je sedem šoštanjskih svetnikov opozicije sklica-
lo izredno sejo, na kateri so sprejeli sklep, naj občina pristopi k
nakupu zemljišča in opuščenih objektov tovarne usnja. O isti
problematiki so svetniki glasovali čez šest dni še na redni seji.
Opozicijski svetniki so vztrajali, da bi moral obveljati sklep,
sprejet 25. maja, po trditvah župana Bogdana Meniha pa naj bi
bile odločitve, sprejete na izredni seji, neveljavne. Tako so
znova potrdili namero, da je občina zainteresirana za prenos
zemljišča in drugih nepremičnin tovarne usnja v svojo last,
postopek pridobitve nepremičnin pa bodo vodili župan Bogdan
Menih in trije podžupani. K.L
Svoje naj pove
še revizija
Celjski svetniki so v torek
večino glasov sprejeli za-
Ijučni račun lanskega po-
ovanja Sklada za razvoj
irti in podjetništva Celje ter
tedlog letošnjega plana. Že
fed tem pa so razrešili dose-
inje člane upravnega od-
»ra sklada ter imenovali
9v sestav.
Mov UO Sklada za razvoj
^rti in podjetništva Celje bo
»dil Roman Šumak, v njem
^ so še svetnika Marjan
•ajnc in Marko Zidanšek
f zunanji člani Franc Ram-
'k, Roman Žlaus, Zvonko
%šek in Darja Pavlina,
'etniki so v razpravi kar ne-
'jkrat poudarili, da pričaku-
jo po opravljeni reviziji po-
zvanja sklada temeljito po-
^\\q, v njem pa naj ne bi bili
^jeti le računovodski izkazi,
'i pričakujejo, da je naroče-
' revizija zastavljena bolj ši-
'1^0 in bo celovito zajela do-
^danje delo sklada.
Lani so v skladu zabeležili
''2u 163 milijonov tolarjev
''hodkov, plan za letos pa je
^stavljen na slabih 222 mili-
"'^ov tolarjev. Pri tem pred-
'^vljajo pomembne postavke
i'hodki iz najemnin za po-
^vne prostore, ki v četrtin-
deležu pripadajo skladu
^l^odo letos znašale 77,7 mi-
['^ria tolarjev,  stanovanjski
pa naj bi poravnal še 46
milijonov tolarjev obveznosti
iz preteklih let. Od prodaje
poslovnih prostorov v prvi in
drugi fazi Prevozništva pa naj
bi se v skladu letos nabralo še
80 milijonov tolarjev. Na od-
hodkovni strani bo šel denar
za subvencije obrestnih mer
(32 milijonov tolarjev), v ob-
činski proračun je predviden
transfer 50 milijonov tolarjev,
za izgradnjo poslovnih pro-
storov pa je predvidenih 60
milijonov tolarjev.
Svetnik Miran Gracer je ob
tem še opozoril, da je bilo iz
zadnjega skladovega razpisa
za subvencioniranje obrestnih
mer razvidno, da se lahko pri-
javijo tudi kmetje, kar se mu
glede na način združevanja
denarja v skladu (prispevajo
ga zvečine obrtniki in podjet-
niki) ne zdi prav. Vendar pa
mu je svetnik Marijan
Krajnc, sicer tudi član sklado-
vega upravnega odbora, poja-
snil, da v ta namen predvide-
nega denarja na predhodnem
razpisu niso razdelili iz pre-
prostega razloga, ker ni bilo
dovolj kandidatov s kakovost-
nimi programi. Na pripombe
svetnikov, da so o poslovanju
sklada slabo oziroma prered-
ko obveščeni, pa je župan Bo-
jan Šrot obljubil, da bodo
poslej dobivali trimesečna po-
ročila.
I. STAMEJČIČ
Ljl. 22,-3« |viiiM999
DOGODKI
4
Zaradi
belonarne
vre
v zvezi z odločnim nas-
protovanjem krajanov
Mestinja, ki so proti grad-
nji betonarne, bi moral
šmarski občinski svet na
zadnji seji sprejemati pro-
gram priprave ureditvene-
ga načrta za območje me-
stinjske industrijske co-
ne.
Omenjenega programa,
ki je bil na dnevnem redu,
niso obravnavali, saj so
predstavniki krajanov, ob-
čine in upravne enote pred
obravnavo dosegli drugač-
no rešitev. To je sprejel
prejšnji leden tudi občinski
svet, v katerem soodločajo
trije svetniki z območja Me-
stinja.
Tako so po odloku o pro-
storsko ureditvenih pogo-
jih iz leta 1993 v zvezi z
območji proizvodnih kom-
pleksov odločili, da mora
investitor pred izdelavo lo-
kacijske dokumentacije po-
skrbeti za izdelavo celotne
prostorske zasnove območ-
ja ter za celovito presojo
strokovne institucije za
varstvo okolja. Krajani bo-
do lahko svoje pripombe
izrazili med javno razpra-
vo. BJ
Turizem v
razpravi
v velenjskem Hotelu Paka bo
danes, 3. junija ob 17. uri, pos-
vet o turizmu v savinjsko-šaleš-
ki regiji, na katerem pričakujejo
predstavnike osmih občin, pod-
jetnike in turistične delavce.
Stane Bizjak iz ministrstva za
malo gospodarstvo in turizem
bo predstavil, kako smo letos
uresničevali resolucijo o razvo-
ju turizma, ostali udeleženci in
predavatelji pa bodo načeli še
druge teme, povezane s promo-
cijo in razvojem turizma na tem
območju. K.L.
V Jurkloštru gradijo šolo
V novi stavbi bo prostora za 45 učencev in 18 vrtcevskih otrok - Otvoritev že čez eno leto
Državni sekretar v mini-
strstvu za šolstvo Matjaž
Vrčko je v torek opoldne na
šolskem dvorišču v Jurklo-
štru položil temeljni kamen
za novo podružnično šolo.
Gradnja bo potekala v dveh
fazah, končana pa bo do za-
ključka prihodnjega Šolske-
ga leta.
Za prebivalce Jurklošlra in
okoliških krajev, predvsem pa
za sedanje in bodoče mlade
generacije, je gradnja nove šol-
ske stavbe, v kateri bo tudi
vrtec, zelo pomembna. Zaradi
neprimernih šolskih prostorov
so namreč marsikateri starši
svoje otroke raje poslali v dru-
ge šole, marsikatera mati pa se
je morala odpovedati službi,
ker ni imela varstva za otroka.
Da je bila stiska res velika,
dokazuje tudi to, da so se v
Jurkloštru kot edini v občini
Laško lani odločili za samo-
prispevek, ki ga bodo v pretež-
ni meri namenili za novo šolo.
Ker bo na šoli, ki jo v tem
šolskem letu v dveh kombini-
ranih oddelkih do četrtega
razreda obiskuje 26 učencev,
sedem pa jih je v mali šoli,
pouk ves čas potekal nemote-
no, bodo nadomestno zgrad-
bo gradili v dveh fazah. Do
konca tega leta bodo pod stre-
ho učilnice ter kuhinja in je-
dilnica, do sredine prihodnje-
ga leta pa bosta zgrajena še
vrtec in telovadnica. V šoli, ki
bo končno dobila tudi primer-
no knjižnico in prostorno telo-
vadnico, bodo tri učilnice, v
katerih bo potekal pouk za
največ 45 otrok do 5. razreda,
v vrtcu pa bo prostora za
osemnajst otrok od 3. leta sta-
rosti naprej.
Nova podružnična šola, ki
jo gradi Gradiš, bo imela blizu
800 kvadratnih metrov upo-
rabnih površin. Celotna nalož-
ba znaša 170 milijonov tolar-
jev, od tega bodo gradbena
dela, ki jih bo s 43 milijoni
tolarjev podprla država, stala
143 milijonov tolarjev. Laški
župan Jože Rajh je sicer upal,
da bo država zaradi demograf-
ske ogroženosti območja, na
katerem stoji šola, primaknila
več denarja kot le zakonsko
določenih 30 odstotkov od
gradbene vrednosti objekta,
vendar je državni sekretar
Matjaž Vrčko v torek pove-
dal, da se morajo v ministrs-
tvu ravnati po zakonih in da
občina višje vsote ne more
pričakovati.
■■■■■■i JANJA INTIHAR
V listini, ki jo je v temeljni kamen položil državni sekretar
Matjaž Vrčko, je zapisano, da so novo šolo v Jurkloštru za
bodočnost zgradili občina Laško, ministrstvo za šolstvo in
krajani.
Pomembna tršica stavba
župnijski urad Kozje želi z denacionalizacijskim zah-
tevkom, ki so ga vložili leta 1993, vračilo trške stavbe, v
kateri so prostori občine Kozje, KS Kozje, matičnega
urada, policijske postaje ter tudi večnamenska sejna soba.
Ker sporazuma do letos niso uspeli doseči, sta se obe strani
v preteklih tednih večkrat sestali ter se dogovorili o poravna-
vi. Župnija je pripravljena odstopiti trško stavbo, ki je nujno
potrebna prenove, v »brezplačni najem« za dva in pol ali tri
desetletja, občina pa bi jo obnovila na svoje stroške. Po tem
obdobju bi začeli plačevali običajno najemnino, kar bi v
pogodbi posebej zapisali. V občinskem svetu se s takšno
rešitvijo načeloma strinjajo. Občino, ki je zavezanka, bo v
nadaljnjih pogovorih predstavljal župan Jože Planine.     BJ
Lovci za boljše
sodelovanje z državo
Minulo soboto so se v Ko-
nusovi poslovni stavbi zbrali
lovci Savinjsko-kozjanske
zveze lovskih družin Celje.
Občnega zbora se je udeleži-
lo 36 delegatov ter gosta iz
Zavoda za gozdove Celje in
Nazarje.
Franc Berk, predsednik
upravnega odbora Savinjsko-
kozjanske zveze lovskih dru-
žin Celje, ki je vodil občni
zbor, je med drugim poudaril,
da zveza želi pomagati lov-
skim družinam, vendar mora-
jo te same poiskati stike z
njimi. V nekaterih družinah
so pojavljajo problemi, ki pa
po mnenju Berka niso nereš-
ljivi. Predsednik izvršnega od-
bora Hubert Kolšek je v svo-
jem poročilu omenil, da bi
bilo potrebno izvoliti plačane-
ga funkcionarja, ki bi skrbel
za razvoj slovenskega lovstva.
V razpravi so delegati lov-
skih družin povedali, da je vse
več problemov s klateškimi
psi, ki pozimi in spomladi po-
bijejo ogromno divjadi. Opo-
zorili so na spore okrog mej
med lovskimi družinami ter na
krivolov in sodelovanje s poli-
cijo. Lovci naj bi se bolj aktivno
vključevali v lokalne medije,
poleg tega pa so opozorili tudi
na problem, ki se pojavlja zara-
di gobarjev in drugih nabiral-
cev gozdnih sadežev, konjeni-
kov in motoristov, ki jih je
vedno več v gozdovih. S tem pa
se zmanjšuje življenjski pro-
stor divjadi.
Občnega zbora se je udele-
žil tudi Milan Jenčič, pred-
sednik izvršnega odbora lov-
ske zveze Slovenije, ki je po-
vedal, da so še problemi na
relaciji lovci - država. Je pa
lovstvo najmočnejša organiza-
cija v državi, 75 odstotkov nji-
hovih članov je tudi pomagalo
čistiti naravo. Dobro sodeluje-
jo z zavodi za gozdove. Lovs-
tvo je po njegovih besedah
strokovno ugledna institucija,
ki jo bo morala država upošte-
vati. J.G.
O čistilni napravi
šentjurski župan Jurij Malovrh je občinski svet seznanil z
načrti za rešitev problema čiščenja odplak v mestu.
V zvezi z načrti domače klavnice, ki se želi lotiti še klanja
drobnice in kuncev, so se maja sestali s predstavniki ministrstev
za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V
klavnici imajo zaenkrat poskrbljeno za mehanično čiščenje
odplak, po vstopu v Evropsko unijo pa naj bi bila nujna boljša
rešitev.
Pri tem se je v občini porodila zamisel o celovitejši rešitvi, to
je o morebitni gradnji centralne mestne čistilne naprave. Župan
je napovedal, da se bodo svetniki o morebitni naložbi za
naslednje srednjeročno obdobje odločali na eni od prihodnjih
sej. BJ
Slovesno odprtje gostinske šole
Minuli petek je bila na Srednji gostinski šoli v Celju slovesna otvoritev nove šole, v katero
so se dijaki in profesorji preselili konec januarja.
Kulturni program so pripravili dijaki Srednje gostinske šole, po nagovoru ravnateljice šole
Bože Škerjanc in celjskega župana Bojana Šrota pa je otvoritveni trak prerezal minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Po končanem programu so si obiskovalci novo šolo še
ogledali, sledila pa je kulinarična razstava in pokušina dobrot, ki so jih v novih učilnicah
pripravili bodoči gostinci. N.-M. S., Foto: SHERPA
PO DRŽAVf
Urad za
denacionalizacijo
UUBUANA, 26. maja '
(Delo) - Zaradi težav in zasto-
jev pri denacionalizaciji bo
vlada ustanovila urad, ki bo
deloval kot samostojna vlad.
na služba in bo nekakšen
koordinator denacionalizacij,
skih postopkov. Po vladnih
podatkih je bilo do konca
marca vloženih 35.266 zah-
tev, upravni organi pa so jih v
celoti rešili 45 odstotkov.     ^
Novinarji med
pričami
UUBUANA,   27.   maja
(Večer) - Parlamentarna prei-
skovalna komisija, ki raziskuj
je afero Holmec, je določiffl
seznam 26 prič, ki naj m
razjasnile ozadje afere. Zasli-
šan bo skoraj ves bivši in novi
vrh notranjega ministrstva in
policije ter nekaj novinarjev,
Posebna komisija, ki je oceni-
la Gričarjevo poročilo, je ugo-
tovila, da je v njem vrsta ne-,
pravilnosti.
Dražji bencin
UUBUANA,   27.   ma|
(Večer) - Vlada je odgovoril
Petrolu in Istrabenzu, ki sta;
začetku maja zahtevala do
40-odstotno povečanje cen
bencina, in za 5,8 tolarja po-
dražila neosvinčeni bencin,
91 ter za tri tolarje 95-oktan-'
ski bencin. Tokratna podraži-
tev, ki je bolj posledica doga-:
Janja na svetovnem trgu, bo
junijsko inflacijo povečala za
0,05 odstotka.
Interpelacija profi
Smrkolju
UUBUANA, 28. maja
(Delo) - Osem poslancev
ZLSD je ob podpori Desusa in
Polonce Dobrajc iz SNS vloži-
la interpelacijo proti ministru
za kmetijstvo Cirilu Smrko-
lju. Očitajo mu nevestne
opravljanje dolžnosti p.
spremembi namembnosti
kmetijskih zemljišč v obči-
nah Rače-Fram in Lukovica,
Na interpelacijo se je takoj
odzval minister Smrkolj in
poudaril, da je ravnal zakoni-
to.
PrilagajanieEU
UUBUANA, 31. maja
(Delo) - Poslanci državnega
zbora naj bi po hitrem po-
stopku sprejeli spremembe
in dopolnitve zakona o orga-
nizaciji in delovnem področ-
ju ministrstev, ki bodo podla-
ga za ustanovitev agencij za
regionalni razvoj ter za kme-
tijske trge in razvoj podeže-
lja. Le tako naj bi namrei'
naša država ustvarila pogoje
za pridobitev bruseljskega
denarja na področjih, kjer bi
ustanovili novi agenciji.
Kos ovaden
UUBUANA, 1. junija
(STA) - Urad za pritožbe i'^
notranjo zaščito v ministrs-
tvu za notranje zadeve je dr-
žavnemu tožilstvu podal ka-
zensko ovadbo proti dvein^
delavcema ministrstva. Eden
od njiju je bivši namestnil^
direktorja kriminalistične
službe. Urad je ovadbo poda'
zaradi suma, da sta svoje delo
v službi opravljala nevestno.

DOGODKI
5
Občina Zreče je že v Evropi
Izpolnjena pričakovanja - Ob prazniku pohvale Uniorju in Cometu
p slavnostni seji občinskega sveta
I prazniku občine Zreče so podelili
ošiija občinska priznanja, opravlje-
I delo pa je v slavnostnem govoru
enil zreški župan Jože Košir. Sejo je
it gost spremljal minister za evropske
deve Igor Bavčar.
I mmm
župan se je v slavnostnem govoru naj-
obrnil v preteklost, ko so Zreče skoraj
(setletje iskale možnosti, kako postati
(nostojna občina. Svojo veliko željo po
jnostojni ureditvi lokalne skupnosti so
^^ani Zreč potrdili tudi z najvišjo sloven-
je udeležbo na referendumu za samo-
pjno občino. Pričakovanja niso bila za-
lan, saj so v samostojni občini že mnogo
jstorili. Kot prvo in prednostno nalogo
I si zadali zagotovitev pitne vode vsem
pjim prebivalcem (nov vodovod na Ma-
lo Goro), uredili so več kot sto kilometrov
cest, izboljšali pogoje za izobraževanje in
vzgojo otrok povsod v občini, številne so
pridobitve v komunalni in infrastrukturni
urejenosti po vsej občini. Prebivalci se
združujejo v enainštiridesetih društvih in
delujejo v političnih strankah, katere zelo
korektno sodelujejo pri razvoju občine.
Najpomembnejši predpisi nove občine so
po štiriletnem obdobju tudi že oblikovani
in sprejeti. »Ob vsem tem se je uspešno
razvijalo naše gospodarstvo, ki je osnova
za razvoj občine,« je še dejal Jože Košir,
omenil Unior, Comet in GKN Atras ter
čestital vsem zaposlenim in nekdanjim
zaposlenim ob 80-letnici Delniške družbe
Unior.
Minister Igor Bavčar je izrazil veselje, da
lahko praznuje skupaj s prebivalci tako
uspešne občine, ki je lahko Sloveniji za
vzor. »Za vzor zato, ker je občina Zreče že
v Evropi. Izpolnjujete namreč temeljno
zahtevo Kopenhagenskega kriterija, kate-
ri govori o sposobnosti držav za sprejema-
nje pravil članstva Evropske unije. To je
zahteva po sposobnosti soočiti se s konku-
renco. Unior in Comet sta podjetji, ki sta
pripravljeni na evropsko konkurenco in
sta se pod njenimi pogoji tudi sposobni
razvijati. Pohvalna pa je tudi vaša usmeri-
tev vlaganja v znanje. Znanje je namreč
edino zagotovilo, da se bomo Slovenci
sposobni soočiti z Evropo. Izobraženi
ljudje so povsod temelj, saj morajo znati
združiti denar in projekte.«
Slavnostna seja, ki je bila tokrat na Strani-
cah, se je nadaljevala s podelitvijo občinskih
nagrad, za kulturni in zabavni program so
poskrbeli pevci mladinskega zbora zreške
osnovne šole, ljudski pevci s Stranic, vrtec
Stranice in Ansainhol Fi)lu)rci.
V.M.i
I Z OBČINSKIH SVETOV j
Reorganizacija ZPi Celje
CELJE - Nad delom Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje je
jslej bdel UO Sklada stavbnih zemljišč Celje, zaradi spreme-
jenih predpisov o financiranju občin pa bodo v kratkem
organizirali zavod. To bo naloga novoimenovanega upravne-
I odbora ZPI, ki ga bo vodil Boris Jagodic. (IS)
Nove komisije in odbori
CEUE - V mestni občini so doslej delovale začasne komisije
odbori mestnega sveta, v torek pa so svetniki imenovali stalne
danske sestave. Odbor za finance in premoženjska vprašanja
di Miroslav Terbovc (SLS), odbor za družbene dejavnosti dr,
idko Komadina (LDS), odbor za okolje in prostor ter
imunalno gospodarstvo mag. Ivan Eržen (LDS), odbor za
ispodarstvo dr. Aleksander Jezernik (SDS), komisijo za
andatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
rimož Posinek (LDS), statutarno komisijo mag. Franc Kna-
Ic (ZLSD), komisijo za mednarodne odnose Jože Bučer
)eSUS), komisijo za vloge in pritožbe Cvetko Roje (LDS),
eharsko komisijo Borislav Jagodic (SKD), komisijo za prei-
lenovanje ulic in naselij Vladimira Skale (NL Mladi za
ilade) in komisijo za kmetijstvo Andrej Pišek (SLS).     (IS)
Desetino vec za vrtec
VRANSKO, TABOR - Svetniki v obeh občinah so na sejah v
onedeljek za 10 odstotkov povišali ekonomske cene v vrtcih,
aborski svetniki so se še odločili, da bodo najprej pregledaU
otrebe v Osnovni šolo Vransko, nato pa na junijski seji
Jobrili sredstva za investicijsko vzdrževanje šole, hkrati pa
imi prevzeli investicijsko vzdrževanje šole v Taboru.
Most V Loke bo
MOZIRJE - Svetniki so sprejeli proračun v višini 638
lilijonov tolarjev. Za izdelavo razvojnega projekta CRPOV za
flo občino so imenovali projektno skupino ter potrdili rokov-
ik za urejanje delitvene bilance. Hkrati so se svetniki odločili
J gradnjo mosta brez vmesnih podpor čez Savinjo v Lokah,
'rej mosta, ki vodi proti Mozirskemu gaju. (US)
Stari računi
ŠOŠTANJ - Po obširni razpravi in tajnem glasovanju so
l^činski svetniki potrdili osnutek zaključnega računa občine za
'nsko leto, ki izkazuje dobrih 852 milijonov tolarjev na
ilhodkovni strani, v letošnji proračun pa naj bi prenesli nekaj
kot 18 milijonov tolarjev. Nekateri svetniki so pri obravnavi
ogrešali poročilo nadzornega odbora, številne pripombe pa so
'nanašale na prerazporejanje denarja. Brez soglasja občinske-
^sveta, je dejal Peter Rezman, je bilo lani prerazporejenih 60
bilijonov tolarjev. Cvetka Tinauer pa je predlagala, naj račun-
'^0 sodišče preveri poslovanje v minulih štirih letih.       (KL)
Le za nadaljevanje gradenj
ŠOŠTANJ - Osnutek proračuna, ki je težak dobro milijardo
i^lsrjev, so občinski svetniki sprejeli s številnimi pripombami,
f^dlagani proračun, ki naj bi ga drugič obravnavali sredi
''nija, je za pribUžno 15 odstotkov večji od lanskega. V naložbe
bi namenili približno pol milijarde tolarjev, kar bi zadošča-
jte za dokončanje ali nadaljevanje starih projektov, med njimi
^obnovo kulturnega doma, treh vodovodov, vročevoda Loko-
*'ca in kanalizacijo Topolšice. (KL)
Pobiranje parkirnine
SLOVENSKE KONJICE - Vse poletne dni: junija, julija, avgusta
^Septembra v konjiškem Starem trgu od 15. ure dalje (pa do 6. ure
'^^raj) ne bo več potrebno plačati parkirnine. Nov režim uvaja
'^vost tudi v vseh preostalih mesecih, saj se bo parkirnina sicer
^■"ačunavala le še do 18. ure, torej dve uri manj kot doslej. (B.P.)
Trije zlati grbi
SLOVENSKE KONJICE - Ob praznovanju občinskega prazni-
ka bodo podelili tri zlate grbe, dobili jih bodo: Ivan Furman,
direktor podjetja Kostroj Strojegradnja, stomatologinja Marta
Šlibar, predsednica društva upokojencev, ter Franc Verdel,
direktor Dravinjskega doma. Komisija KVIAZ je med prispeli-
mi predlogi za občinska priznanja prejela tudi predlog za
imenovanje častnega občana, za ta naziv je bil predlagan Pepi
Gider. Odločili so se, da bodo loškemu župniku raje podelili
zlati grb, in to v letu 2000. (B.P)
Letos cesta Lesično-Zagor je
KOZJE- Svetniki so sprejeli osnutek letošnjega občinskega
proračuna, katerega predvideni skupni prihodki in odhodki
znašajo 277 milijonov tolarjev. V občini s 3600 prebivalci znaša
primerna poraba 271 milijonov tolarjev, pri čemer bodo po
vladni uredbi deležni dopolnilnih sredstev. Med naložbami je
najpomembnejša rekonstrukcija 1,8 kilometra makadamske
ceste Lesično-Zagorje, ki sicer meri 3,6 kilometra ter jo
nameravajo opraviti tudi s pomočjo denarja za demografsko
ogrožene. Letos bi prav tako zaključili z gradnjo čistilne
naprave v trgu Podsreda. (BJ)
Podsredška šola bo prodana
KOZJE - V nekdanji šoli v Podsredi, ki obsega dva objekta, so
prostori za poslovno dejavnost ter stanovanja. Občinski svet se
je odločil, da jo bo prodal z javnim razpisom. (BJ)
O novi glasbeni soli
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki soglašajo z gradnjo novega
poslopja slatinske glasbene šole, saj so morali sedanjo stavbo z
denacionalizacij skim postopkom vrniti ter bodo z novim letom
plačevali najemnino. Z gradnjo, ki so jo uvrstili v občinski
razvojni program, želijo začeti leta 2001 ter jo zaključiti leto
pozneje. Idejna zasnova projekta je izdelana, pripravljajo pa
tudi investicijski program. Občina se z ministrstvom za šolstvo
in šport že usklajuje. (BJ)
Najvišje priznanje zdravniku
ŠMARJE PRI JELŠAH - Letošnje najvišje občinsko priznanje
»plaketo občine« bo prejel zdravnik Janko Čakš, doktor medici-
ne. Med prejemniki »priznanj občine« so glasbenik Adam
Bicskey, obrtnik Stanislav Šraml in veterinar Štefan Kupec.
Denarne nagrade so namenili mestinjskim gasilkam, ki so
zmagale na državnem tekmovanju, vokalni skupini Freya in
gasilskemu društvu Kristan Vrh. (BJ)
Pred gradnjo bloka
ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini, kjer so pred gradnjo
novega bloka v občinskem središču, so sprejeli nov pravilnik o
dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. (BJ)
Dvorana in bližnjica
PODČETRTEK - Svetniki so po drugi obravnavi sprejeli
letošnji občinski proračun, ki predvideva 348 milijonov pri-
hodkov in odhodkov. Med pomembnimi naložbami so med
drugim večnamenska dvorana s telovadnico v Pristavi ter
asfaltiranje dela bližnjice med Podčetrtkom in Rogaško Slatino
skozi dolino bodočega vonarskega jezera. (BJ)
Ne za zasebno patronažno sestro
ZREČE - Svetniki so podprli odločitev župana, da zaenkrat ne
izda soglasja k prošnji, da bi se lahko patronažna služba za
območje občine organizirala kot zasebna služba. Župan in
svetniki so s tem podprli tudi negativno mnenje Javnega zavoda
Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Ko bo na državni ravni
sprejet zakon o osnovnem javnem zdravstvu, pa bodo Zrečani o
teh vprašanjih znova razmisliU. (V.M.)
MODRI TELEFON
Upravljanje, košnja,
dobrota...
Vsak dan med 10. in 17. uro
bo do srede, 9. junija, vaše
telefonske klice na številko
modrega telefona 0609 620-
133 sprejenmla novinarka
Tatjana Cvirn.
Bralci nam prek Modrega
telefona odkrijete precej pe-
rečih vprašanj, za katera
morda ne bi izvedeli, hkrati
pa opozarjate na nepravil-
nosti, ki vas zbodejo v oko-
lju in si želite, da bi lahko
vplivali na razrešitev proble-
mov, pa naj bodo navidez še
tako neznatni. V minulih
dneh nismo zabeležili le va-
ših konkretnih vprašanj,
ampak tudi nekaj mnenj, ki
se nanašajo na prejšnje od-
govore v modri rubriki.
Manja iz Celja, ki stanLijc v
naselju Pod lipami, se je pri-
družila mnenju bralke Berte.
Obe opozarjata na problem
parkirnih prostorov ob mar-
ketu TUŠ v Novi vasi, moti pa
ju, da parkirišče pred trgovino
ponoči zaprejo z verigo. Bral-
ka Manja pravi, da še posebej
ob koncu tedna skoraj tretjino
parkirnih prostorov, name-
njenih stanovalcem, zasedejo
obiskovalci marketa TUŠ.
»Prav bi bilo,« je pripomnila,
»da bi parkirni prostor pri tr-
govini ponoči odprli za stano-
valce, podnevi pa je tako in
tako namenjen le kupcem.«
Klic dobrote
»Zanima me, kaj menita
celjski opat in Franci Trste-
njak, nekdanji celjski ka-
plan, o odmevnem dobrodel-
nem koncertu, na katerem so
zbirali denar za poplavljen-
ce, a izkupiček je navsezad-
nje pristal nekje drugje,« je
vprašal bralec Drago iz Celja.
O dobrodelnem koncertu
Klic dobrote in o razporejanju
izkupička smo podrobno po-
ročali v članku Marjele Agrež,
objavljenem 13. maja, celjske-
ga opata pa smo kljub temu
povprašali za mnenje. »Ta do-
brodelni izkupiček je edini vir
za celo leto, s katerim lahko
Karitas pomaga družinam v sti-
ski, vsak teden predvsem s pa-
keti hrane. Od izkupička, zbra-
nega na lanskoletnem koncer-
tu Khc dobrote, so 10 odstot-
kov denarja izjemoma name-
nili poplavljencem - ker je bil
koncert v istem mesecu kot
poplave. Razširjanje vesti, da
je denar pristal v nepravih ro-
kah, je krivično do Karitas. ki
je storila že toliko dobrega,« je
menil celjski opat Marjan Je-
zernik. Organizator in idejni
vodja koncerta Klic dobrote
Franci Trstenjak pa nam je
povedal: »Predlagal sem, da bi
večji del izkupička namenili
poplavljencem in moj predlog
so tudi podprli. Izkupiček kon-
certa je znašal okoli 40 milijo-
nov tolarjev. Ne dvomim v po-
štenje in prepričan sem, da je
bil denar koristno uporabljen.
Ne vem pa, zakaj ni bil izpol-
njen namen, ki smo ga ozna-
njali in zakaj so se v Karitas
odločili drugače. Čeprav sem
organizator prireditve, vpogle-
da v razporejanje denarja ni-
mam.«
Košnja na grobovih
»Stari del celjskega mest-
nega pokopališča je obraš-
čen s travo, visoko tudi do
metra, ki ponekod sili že na
grobove. Kdaj namerava
upravljavec pokopališča
podjetje Veking poskrbeti
za košnjo in ureditev? Za-
kaj se tega do konca maja
še ni lotil?« je zanimalo
Zofko iz Celja.
»Naš delavec že tretji dan
kosi po neurejenih grobovih.
Po koncesiji košnja po gro-
bovih sicer ni naša dolžnost,
a kljub temu jo opravimo
dvakrat na leto. Grobove so
dolžni urejati svojci, eni jih
vzdržujejo vzorno, drugi jih
zanemarjajo. Zelene površi-
ne, ki smo jih po koncesiji
dolžni kositi trikrat na leto,
kosimo tudi po petkrat. Sa-
mo do maja letos smo kosili
trikrat,« je povedal Franc
Kelher, direktor podjetja Ve-
king d.o.o.
Ponudba o
upravljanju
»Stanovalci smo zasledili
ponudbo zasebnega celj-
skega podjetja, v kateri
nam ponujajo upravljanje
z nepremičninami - kar za
tretjino cenejše od storitev
sedanjega upravitelja Su-
prastana, ki zahteva plači-
lo 0,3 odstotka od vrednosti
nepremičnine. Če so lahko
cene za tretjino nižje, mar
to pomeni, da nas sedanji
upravitelji ropajo?« se je
glasilo vprašanje bralca
Franca, ki stanuje na Go-
riški 6 v Celju.
»Cene upravljanja so dolo-
čene z državno regulativo,«
je povedal direktor Suprasta-
na Bojan Kolenc. »Na trgu
nastopajo tudi konkurenčna
podjetja in ponujajo na pri-
mer za tretjino nižje cene
storitev ter razne ugodnosti
velikokrat predvsem za to,
da pridobijo posel, kasneje
pa obelodanijo še dodatne
stroške. Večina upravnikov
na Celjskem zaračuna za svo-
je storitve enako ceno kot
Suprastan. Lastnik stanova-
nja v povprečju plača okoli
1000 tolarjev.« Upravitelja
izberejo stanovalci z večino
glasov in tako kot o njem
sklepajo, ga lahko z določe-
nim odpovednim rokom tudi
razrešijo. Na zbor stanoval-
cev, če z upravljanjem nepre-
mičnine niso zadovoljni, pa
morajo povabiti tudi upravi-
telja. K.L.

GOSPODARSTVO
6
Iz pivovarne odslej tudi voda
Pivovarna Laško bo med delničarje razdelila 575 milijonov tolarjev dobička - Od prihodnjega tedna pitna voda Oda tudi v prodaji
Okrog deset tisoč delničar-
jev Pivovarne Laško bo do
konca julija dobilo dividen-
de v višini 130 tolarjev bruto
na delnico. Tako so sklenili
na nedavni skupščini, na
kateri so sprejeli še poslovno
poročilo za leto 1998 in izvo-
lili nov nadzorni svet. Dose-
danjemu, ki je bil izvoljen
na prvi skupščini, bo konec
oktobra potekel 4-letni man-
dat.
Pivovarna je lani kljub manj-
ši porabi piva ohranila doma
53-odstotni tržni delež, proda-
jo na tujih trgih pa je povečala
na dobrih 22-odstotkov celotne
proizvodnje. Družba je dose-
gla podobne finančne rezultate
kot v preteklih letih, za katere
so ugotavljali, da so nadpov-
prečni. Celotni prihodek je
znašal 15 milijard tolarjev, či-
stega dobička pa je bilo 1,3
milijarde tolarjev, kar je za dva
odstotka več kot predlani. Del-
ničarji so se na predlog uprave
odločili, da bodo za dividende
namenili 44,2 odstotka dobič-
ka, preostali del pa bo ostal
nerazporejen.
Podoben obseg proizvodnje
in prodaje kot lani pričakuje-
jo v pivovarni tudi letos. Re-
zultati v prvih štirih oziroma
petih mesecih kažejo, da jim
bo to tudi uspelo. Direktor
družbe Tone Turnšek je pove-
dal, da so do konca maja pro-
dali toliko piva kot v enakem
lanskem obdobju, takšni kot
lani pa so v prvih štirih mese-
cih tudi finančni kazalci. V
pivovarni so prepričani, da ta-
ko dobrih poslovnih rezulta-
tov ne bi mogli doseči brez
nenehnega vlaganja v razvoj.
Lani so za nove naložbe name-
nili več kot 3 milijarde tolar-
jev. Najpomembnejša je bila
izgradnja polnilnice, v kateri
so prejšnji mesec poskusno že
zagnali linijo za polnjenje pit-
ne vode. Po besedah Toneta
Turnška bo voda, ki so jo poi-
menovali Oda, polnili pa jo
bodo v plastenke in stekleni-
ce, prihodnji teden že prišla
tudi v širšo prodajo. Letos bo
pivovarna nadaljevala tudi z
naložbami v zavarovanje vod-
nih virov, s čimer bo dolgo-
ročno zagotovila potrebe po
kakovostni vodi, pripravlja pa
tudi dokumentacijo za izgrad-
njo čistilne naprave. Lani so
pivovarji z nakupom večjega
svežnja delnic postali po-
membni delničarji v Raden-
ski, letos pa naj bi kupili Šta-
jersko pivovarno v stečaju in
si s tem zagotovili proizvod-
njo piv nižjega cenovnega raz-
reda ter brezalkoholnih gazi-
ranih pijač.
V štirih letih se je število
delničarjev Pivovarne Laško
zmanjšalo s petnajst na deset
tisoč. Kljub temu se lastniška
sestava ni bistveno spremeni-
la. Delež notranjih lastnikov
se je sicer nekoliko zmanjšal,
vendar je še vedno največji in
znaša 30 odstotkov. Petino
delnic imajo pidi in skladi, 18
odstotkov pravne osebe, med
katerimi jih ima največ, 4,9
odstotka Banka Celje, ostale
delnice pa so v rokah fizičnih
oseb. Vse delnice pivovarne so
pred kratkim postale prenos-
ljive in bodo predvidoma do
septembra uvrščene v kotacijo
A ljubljanske borze.
\ '^ ^ ^ JANJA INTIHAR
Od novembra bodo člani
nadzornega sveta Pivovarne
Laško Dragica Cepin, Boško
Šrot, Marjan Zor, Bertold
Hartman, Marjan Žuraj in
Corazd Čuk kot predstavni-
ki kapitala ter Bojan Košak,
Matej Oset in Marko Jugovič
kot predstavniki delavcev.
Vrelci so pomembni za Kolinsko
Kolinska bo v štirih letih popolnoma prenovila Rogaške vrelce - Sirupoma iz Slovenj Gradca v Rogaško Slatino
v Rogaških vrelcih, ki so
od decembra 1995 v 100-od-
stotni lasti Kolinske, so
prejšnji teden uradno odprli
novo siruparno, konec leta
pa bodo zagnali še novo lini-
jo za polnjenje negaziranih
pijač. Skupna vrednost obeh
naložb, ki sta letos največji
v Kolinski, znaša 750 mili-
jonov tolarjev. Ljubljansko
podjetje bo tako v štirih letih
vložilo v svoj sektor v Ro-
gaški Slatini kar 2 milijardi
tolarjev.
»Ko smo prevzeli Rogaške
vrelce, je marsikdo dvomil v
naše dobre namere, češ da
proizvodnje ne bomo širili in
da nam gre le za črpanje mine-
ralne vode,« je ob otvoritvi
poudaril predsednik uprave
Kolinske Lojze Deželak. »Te-
daj smo obljubili, da bomo v
proizvodnjo, ki je bila po teh-
nološki in marketinški plati
dokaj zanemarjena, letno vlo-
žili dva milijona mark, vendar
smo se zmotili. Skupaj z letoš-
njimi naložbami bomo v šti-
rih letih vložili v razvoj 20
milijonov mark. Rogaški vrel-
ci imajo prihodnost in so vi-
talni del Kolinske.«
V Rogaški Slatini so začetek
proizvodnje sirupov, ki jo je
Kolinska doslej imela v obratu
v Slovenj Gradcu, napovedali
že za lanski december, vendar
so tehtali, kot je povedal di-
rektor Rogaških vrelcev Boži-
dar Kolar, ali naj se lotijo
izdelovanja cenejših in manj
kakovostnih sirupov ali pa ne-
koliko dražjih in visoko kako-
vostnih. Odločili so se za sled-
nje. Del opreme so preseUli iz
Slovenj Gradca in poleg etike-
tirke kupih še polnilno linijo
z zmogljivostjo 1000 stekle-
nic (1 in 1,5 litra) na uro, saj je
Kolinska v prejšnji siruparni
polnila le trilitrske ročke.
Vrednost celotne naložbe
znaša 69 milijonov tolarjev.
Božidar Kolar je še povedal,
da bodo najkasneje 1. decem-
bra pričeli tudi s polnjenjem
negaziranih pijač. Z italijan-
skim podjetjem Procomac so
že podpisali pogodbo o izde-
lavi polnilne linije, na kateri
bodo v eni uri napolnili 10
tisoč steklenic. Do sredine
prihodnjega leta bodo preure-
dili še logistiko in posodobili
skladiščenje, kar pomeni, da
bodo v Rogaški Slatini v do-
brih štirih letih imeli pravza-
prav povsem novo tovarno.
Do 1.aprila 2000 bodo po
sklepu Združenja proizvajal-
cev mineralnih vod Slovenije
prešli iz dvanajstgnezdnih na
šestgnezdne nosilke in zame-
njali embalažo.
V Rogaških vrelcih načrtuje-
jo, da bodo kljub nekoliko
slabšemu povpraševanju v pr-
vih mesecih letos prodali 25
milijonov litrov mineralnih
vod in drugih pijač, o poslov-
nih rezultatih pa niso želeli
govoriti. Predsednik uprave
Lojze Deželak je pojasnil, da
je Kolinska celovita organiza-
cija in da je zato poslovanje
enega sektorja težko izločiti iz
celote. Pomembno je le, je
poudaril, da družba dobro po-
sluje in da bodo delničarji
tudi letos dobili dividende, saj
so lani ustvarili 760 milijonov
tolarjev čistega dobička.
JANJA INTIHAR
Novo proizvodno linijo za sirupe v Rogaških vrelcih je odprl
predsednik uprave Kolinske Lojze Deželak.
Pismo ni sprejeitilfivo
Kolinska v ponedeljek, 24. maja, ni podpisala pisma o
nameri o skupni sanaciji Zdravilišča Rogaška. Lojze
Deželak je pojasnil, da zato ne, ker za njihovo družbo ni
sprejemljivo.
»To ne pomeni, da pri reševanju zdravilišča ne želimo
sodelovati, zahtevamo le podatke o projektu,« je poudaril
Deželak. »Zato pričakujemo resen investicijski elaborat, na
osnovi katerega bomo lahko svojim lastnikom pojasnili, kam
bomo vložili denar. Sedaj od nas zahtevajo, da damo dvema
bankama štiri milijone mark, kar pa enostavne ne gre.
Kolinska ves čas podpira skupno sanacijo, kar smo dokazali že
novembra lani, ko smo s Slovensko razvojno družbo in občino
Rogaška Slatina podpisali prvo pismo. Ko bo investicijski
elaborat pripravljen, bomo podpisali tudi drugega. Želimo
biti zraven, čeprav menimo, da se oživljanja zdravilišča ne bi
smeli lotiti brez lastnikov tako pomembnih objektov, kot so
Zdraviliški dom, Styria in Strossmayerjev dom.« JI
OD 1. JUNIJA INFORMACIJSKE
PISARNE ZA DAVČNE ZAVEZANCE
TUDI NA DAVČNIH URADIH
S 1. junijem 1999 bodo pričele delovati Informacijske
pisarne na davčnih uradih po vsej Sloveniji. Zavezanci
bodo odgovore na vprašanja, vezana na uvedbo davka na
dodano vrednost, odslej lahko dobili v informacijski pisarni
na svojih davčnih uradih. Informacijske pisarne bodo delo-
vale vsak torek in četrtek od 12.00 do 14.00 ure. Davčni
zavezanci lahko svoja vprašanja v pisni obhki naslovijo na
sedež projekta DDV, Železna c. 18 v Ljubljani, prav tako pa
tudi po elektronski pošti: ddv.info@gov.si.
Telefonske številke informacijskih pisarn:
Davčni urad Celje in Velenje    I 063442-911 I
063442-148
063442-098
__063442-049
Davčni urad Nova Gorica       _065 23-308
Davčni urad Novo mesto 068 39-13-599
Davčni urad Brežice__060866-20-106
Davčni urad Kranj_ 064371-180
Davčni urad Murska Sobota 069 28-004
Davčni urad Ruj 062 778 - 441 (int. 216)
Davčni urad Ljubljana in 061 13-19-266 (int. 3845)
Davčni urad Kočevje__061 13-19-266 (int. 2388)
Davčni urad Koper in Postojna__066 21-08-021
Davčni urad Trbovlje 0601 43-664
Davčni urad Maribor 062 221 -242(int.330)
062 225-261
__062 224-084
Posebni davčni urad fax:061 328-589
(samo za zavezance PDU-ja) el.pošta:
tomaz.andreika@qov.si
V peti številki informativnega biltena DDV info, ki ga lahko
dobite na davčnih uradih in izpostavah in izide v prvem
tednu junija, boste izvedeli, kako bo potekala kampanja za
zaščito potrošnikov v Sloveniji, kako določiti kraje obdavči-
tve pri prometu storitev in kako lahko preverite, če je vaš
poslovni partner zavezanec za DDV.
BAROMETER
Letos Z dobičkom
Delničarji Atomskih to-
plic so na skupščini, ki jg
bila v ponedeljek, podprl,
predlog uprave in nadzorne-
ga sveta družbe o pokriva,
nju lanske izgube, ki znaša
613 milijonov tolarjev. Ng.
gativni saldo, ki je nastal
zaradi uskladitve bilance
stanja in odprave prečenje-
nosti sredstev, bodo pokrili
iz rezerv (303 milijone to-
larjev) in iz revalorizirane-
ga popravka rezerv (310 mi-
lijonov tolarjev). V Atom-
skih toplicah napovedujejo,
da bodo letos spet poslovali
z dobičkom.
Mercolor
prevzel Jelšo
Mercator SVS, hčerinsko
podjetje ljubljanskega Mer-
catorja, je od minulega ted-
na 51-odstotni lastnik šmar-
ske trgovske družbe Jelša,
Delnice je odkupil od odš-
kodninskega in kapitalske-
ga sklada ter Kmečke druž-
be, manjši delež pa tudi od
notranjih delničarjev. V
Mercatorju pravijo, da so
prevzem izpeljali v soglasju
z upravo podjetja, lastniški
delež pa bodo sčasoma po-
skušali povečati na 75 od-
stotkov.
Novo vodstvo
podjetnikov
Danes se bodo na prvič
sestali člani novega upravne
ga odbora Združenja podjet
nikov  celjskega  območ
Na   seji   bodo   imenov
predsednika in podpredse
nika upravnega odbora, ii
vorili pa bodo tudi o vlogi
pomenu združenja podjeii
kov ter o gospodarskih giba-
njih, ki jih je letos pričakuje-'
jo v celjski regiji.
Mobicukv
bolnišnici
Družba Mobitel bo vsem
klinikam in oddelkom, na
katerih se zdravijo otroci,
podarila 51 kompletov siste-
ma predplačnega telefonira-
nja Mobi, in sicer en telefon
na dvajset postelj. Račune bo
polnila eno leto - prvi mesec
s po 30.000 tolarji, vse na-
slednje mesece pa s po
20.000 tolarji. Vrednost
projekta znaša okrog 15 mi-
lijonov tolarjev. Mobitel, ki
ima trenutno že preko
280.000 uporabnikov, od te-
ga jih je dobra polovica v
sistemu GSM, pripravlja po-
sebne ponudbe tudi za glu-
he, naglušne in za gasilce.
Vino 99
S slovesno razglasitvijo
•šampiona med odhčno oce-
njenimi vini se je v ponede-
ljek popoldne na ljubljan-
skem sejmišču pričel jubile-
jen 45. sejem Vino 99. N3
4.000 kvadratnih metrih
razstavnih površin predstav-
lja letos svojo ponudbo 84
razstavljavcev iz desetih d^'
žav. Pred sejmom je bilo
45. mednarodno ocenjeva-
nje vinskih vzorcev, na kate-
rem so izbrani ocenjevalci
okušali 936 vzorcev iz 24
držav. -Ji
$l.22.«3.|via[ 1999
GOSPODARSTVO
7
Konus ni propadel
Na pogorišču nekdanjega giganta je zraslo 22 družb - Konus Konex je Konus jutrišnjega dne
»Ocenjujemo, da je pro-
5 prestrukturiranja v Ko-
isu uspel, saj so vsi cilji,
smo si jih zadali, doseže-
« je v ponedeljek na no-
narski konferenci pouda-
IVojko Rovere, ki je poleti
ta 1995 s Francijem Rove-
) in Vladom Bukvičem
fcvzel sanacijo tega pro-
jdajočega konjiškega pod-
tja. »Osnovna proizvodna
ejavnost je v celoti ohra-
jena, vse družbe poslujejo
spešno, število delovnih
lest pa se približuje nek-
mji ravni.«
Konus je bil do osamosvo-
ive uspešno podjetje, ki je v
lovenskih Konjicah ter v
redstavništvih v bivših ju-
oslovanskih republikah ter
podjetjih v tujini zaposlo-
al 1346 ljudi. Proizvodna
ejavnost je bila zelo razno-
ka, saj so se s klasičnim
redelovanjem usnja ukvar-
ili le v Usnjarni Ljutomer, ki
eluje še danes. Ker je izdel-
ke prodajal izključno doma,
ga je razpad jugoslovanskega
trga krepko zamajal. Število
zaposlenih se je več kot pre-
polovilo, holding z desetimi
družbami pa je leta 1992 pre-
šel v 100-odstotno last ta-
kratnega razvojnega sklada.
Do leta 1995 je sklad, ki je za
sanacijo porabil preko 18 mi-
lijonov mark, zamenjal štiri
vodstvene ekipe, ki pa niso
dale vidnejših rezultatov.
Vojko Rovere pravi, da je
bilo težave težko reševati
znotraj lokalnega okolja.
Ko je poleti leta 1995 prišla
nova sanacijska skupina, je
bilo na konjiški lokaciji Ko-
nusa zaposlenih le še 468
ljudi, izguba šestih družb pa
je znašala 2,4 milijarde tolar-
jev. Sklad za razvoj je izvedel
prisilno poravnavo in prepo-
lovil Konusove tarjatve, tako
da so znašale 8,7 milijona
mark.
»Ob našem prihodu Konus
ni imel lastne prodaje, pestili
so ga ekološki problemi in
prevelika poraba drage ener-
gije, posledica takšnega sta-
nja pa je bilo kronično po-
manjkanje likvidnostnih
sredstev,« je povedal Vojko
Rovere. Sanacijska skupina
si je kot ključni cilj prenove
zadala pozitivno tekoče po-
slovanje, stabilizacijo nabav-
nih in prodajnih tokov ter
privatizacijo družb. Rovere
pravi, da je prav zasebna ini-
ciativa sprožila vrsto pozitiv-
nih premikov, saj so si posa-
mezne družbe pričele iskati
strateške partnerje in si za-
gotavljati tržišča na zahodu.
Na pogorišču nekdanjega
Konusa je nastalo 22 družb s
642 zaposlenimi, ki nadalju-
jejo proizvodnjo vseh nekda-
njih Konusovih programov
in jim dodajajo nove. Družbe
so lansko poslovno leto za-
ključile z 204 milijoni tolar-
jev dobička, konsolidirana
izguba, izkazala sta jo Konus
holding, katerega funkcija
praktično že ugaša, in Konus
energetika, pa znaša 46 mili-
jonov tolarjev.
Največja in najuspešnejša
je družba Konus Konex, ki
zaposluje 170 ljudi in je v
mešani slovensko-italijanski
lasti. Za Konex Rovere pravi,
da je Konus jutrišnjega dne.
Doslej se je namreč že združil
s tremi družbami, integracij-
ske procese pa želi ponovno
sprožiti tudi med ostalimi.
«■■■■■■ JANJA INTIHAR
Razvojni sklad oziroma
Slovenska razvojna družba
kot njegova naslednica je
za sanacijo Konusa name-
nila preko 18 milijonov
mark. Skozi privatizacijo
so ji družbe doslej že vrnile
8,9 milijona mark, na račun
obresti pa znaša zadolže-
nost še 5,6 milijona mark.
Med novimi Konusovimi
družbami sta v mešani lasti
Konus Konex in CMP Elek-
tronik, Isokon in Konitex
pa sta v celoti v lasti avstrij-
skega oziroma italijanske-
ga kapitala.
Počivalšelc izbral naslednika
Novi direktor celjske mlekarne bo Marjan Jakob - O združevanju z Ljubljanskimi mlekarnami dokončno konec avgusta^
Nadzorni svet Mlekarne Celeia iz Ar-
ivasi je v torek podprl predlog direk-
irja Zdravka Počivalška in za novega
rvega moža mlekarne imenoval Mar-
ina Jakoba, direktorja Kmetijske za-
ruge Šoštanj. Jakob naj bi v Arjo vas
rišel 1. julija, ko bo Počivalšek tudi
iradno prevzel direktorsko mesto v
Zdravko Počivalšek je prepričan, da je
zbor novega direktorja pravilen, saj Mar-
in Jakob, ki v Zadružni zvezi Slovenije
odi komisijo za združevanje mlekarn,
lobro pozna trenutne razmere v mle-
arstvu in tudi številne težave, ki se tej
anogi obetajo ob vstopu naše države v
vropo. Zato je Jakob, meni Počivalšek,
tudi najbolj primerna oseba za uspešno
nadaljevanje postopka združevanja celj-
ske mlekarne z ljubljansko, ki se je pričel
pred dvema mesecema s podpisom pi-
sma o nameri. Kot je povedal Počivalšek,
bodo te dni končane ocene obeh družb,
do junija pa bosta pripravljena tudi študi-
ja oziroma elaborat o upravičenosti zdru-
ževanja in predlog menjalnega razmerja.
S študijo se bo najprej seznanil nadzorni
svet mlekarne, nato pa še vsi njeni lastni-
ki. Dokončno odločitev o združitvi oziro-
ma pripojitvi bodo sprejeli na skupščini,
ki bo predvidoma konec avgusta.
Lastniki mlekarne pa se bodo na
skupščini sestali tudi v juniju. Obravna-
vali bodo poslovne rezultate za leto
1998, ki so bili zelo ugodni, saj je mle-
karna ustvarila preko 73 milijonov tolar-
jev dobička. Finančni rezultati v prvih
letošnjih mesecih so nekoliko slabši, če-
prav je mlekarna v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem povečala proizvod-
njo za 20 odstotkov. Računi se ne izidejo
več zaradi občutnega padca cen sirov na
tujih trgih, zlasti v Bosni in Hercegovini.
»Pričakujemo, da nam bo država za viš-
ke mleka dala vsaj takšne izvozne spod-
bude, da s prodajo na tujih trgih ne bi
delali z izgubo,« meni Zdravko Počival-
šek. Da bi omilili vpliv krize v mlekars-
tvu v svojem podjetju, so v mlekarne že
sprejeli nekaj ukrepov, ki jih bodo izva-
jali do konca leta. Racionalizirali so proi-
zvodnjo in zmanjšali dnevni odkup viš-
kov mleka iz Kmetijske zadruge Slovenj
Gradec s 27 na 7 tisoč litrov.
JANJA INTIHAR
Spremembe v
podjetnišlcili
vrstalt
Zgornjesavinjski obrtniki
so se pred kratkim zbrali na
skupščini, kjer so potrdili
program dela in se preime-
novali v Območno obrtno
zbornico Mozirje. Prejšnji
iSetrtek so se zbrali še na
volihii skupščini in za na-
slednje obdobje podaljšali
Predsedniški mandat Fran-
cu Bendi. V ponedeljek pa
So sklicali skupščino Zgor-
njesavinjskega podjetniške-
ga centra, ki so ga ustanovili
obrtniki in občine. Doseda-
nji direktor ZPC Rudi Hra-
liec je odstopil na lastno
^eljo, skupščina pa je nad-
zornemu odboru predlagala,
'Ja razreši starega direktorja
imenuje začasnega, ki bo
Pripravil tudi poslovni načrt
^ naslednje obdobje.    US
Petkrat manjša izguba
Izguba železarskih družb znaša 390 milijonov tolarjev - Previsoka cena elektrike
Uprava in nadzorni svet
Slovenskih železarn sta za-
dovoljna s poslovanjem kon-
cema v prvem letošnjem če-
trtletju. Nadaljujejo se pozi-
tivni trendi, zaostajanje za
sanacijskimi cilji pa je mini-
malno. V železarnah so pre-
pričani, da je poglavitna ovi-
ra za še boljše rezultate pre-
visoka cene elektrike.
Kot je povedal predsednik
uprave Slovenskih železarn dr.
Matic Tasič, so proizvodne
družbe v prvih treh mesecih
ustvarile za 15,6 milijarde to-
larjev prodaje, izguba pa znaša
390 milijonov tolarjev in je pet-
krat manjša kot v enakem lan-
skem obdobju. Dodana vred-
nost na zaposlenega se je pove-
čala za 21 odstotkov in znaša
30.060 mark. Od petih največ-
jih družb koncema so tri poslo-
vale z izgubo, med njimi tudi
Jeklo Štore, ki ga bodo v začet-
ku julija dokončno prevzeli no-
vi lastniki. Kljub izraziti recesi-
ji je Jeklo v prvih treh mesecih
preseglo načrtovano prodajo
za 19 odstotkov, od tega na
tujih trgih za kar 49 odstotkov.
Čista izguba štorske družbe
znaša 80 milijonov tolarjev.
Vodstvo koncema je prepri-
čano, da bi proizvodne druž-
be poslovale pozitivno, če bi
bila cena električne energije
nižja. V sanacijskem progra-
mu je namreč predvidena ce-
na 5 tolarjev za kilovatno uro,
lani pa so v povprečju plačeva-
li 8,77 tolarja za kilovatno uro
in letos v prvih treh mesecih
11 tolarjev. Poleg visoke cene
električne energije pesti Slo-
venske železarne tudi plače-
vanje obresti na tako imeno-
vane železarske obveznice iz
leta 1992. Obveznosti znašajo
kar 2 milijardi tolarjev letno,
ki pa jih železarske družbe v
procesu sanacije niso sposob-
ne odplačevati. Tudi v sanacij-
skem programu je predvide-
no, da jih ne bi plačevale do
leta 2002. Država je letos žele-
zarnam v obliki kratkoročnih
posojil sicer odobrila 1,5 mili-
jarde tolarjev, po lani spreje-
tem zakonu pa bi jih morala
dokapitalizirati s tremi mili-
jardami tolarjev.
JANJA INTIHAR
Uprava SKB banlce v polni
sestavi
SKB banka bo iz nerazdeljenega dobička iz preteklih let
za dividende namenila 429 milijonov tolarjev. Bruto divi-
dende na delnico bodo znašale 55 tolarjev.
Banka je lansko poslovno leto zaključila uspešno. Bilančna
vsota je konec leta znašala 281,2 milijarde tolarjev, kar
predstavlja 11,6-odstoten delež v slovenskem bančnem pro-
storu. Donosnost kapitala je znašala 6,2 odstotka. Banka je
lani ustvarila 1,2 milijarde tolarjev čistega dobička.
Delničarji SKB banke so na nedavni skupščini imenovali
nov 9-članski nadzoi"ni svet, v torek, 1. junija, pa je v polni
sestavi pričela delati tudi uprava banke. Banka Slovenije je
namreč članoma uprave Franju Bizjaku in Srečku Korberju
podelila dovoljenje za opravljanje te funkcije. JI
NOVO NA BORZI
■■■■■HHlHlIiBB'       m
Finance v maju
Piše: ZDENKO PODLESNIK
V maju so na finančnem tr-
gu cveteli le tečaji tujih valut
in inflacija. Tečaji delnic in
obveznic so žal kar opazno
povesili glavo. Prave vzroke je
morda težko najti, a z veliko
gotovostjo so na ta gibanja
vplivali tako dogodki na Bal-
kanu kot v državnem parla-
mentu. Dogodki zunaj naših
meja so povzdignili predvsem
ameriški dolar. V mesecu ma-
ju je pridobil 1,95% vrednosti,
od začetka leta pa kar 14,11%.
Za en dolar je bilo konec maja
potrebno odšteti kar 1,86
nemške marke. Seveda pa so
sedaj bolj zanimive primerja-
ve z eurom. Razmerje med
USD in eurom je doseglo ko-
nec maja najnižjo raven letos,
1,05 EUR za en USD.
Še vedno najpopularnejša
tuja valuta pri nas, nemška
marka, je v maju povečala svo-
jo vrednost do našega tolarja
za 0,94%, letos pa že 2,37%.
Za dobra pol odstotka več sta
porasla povprečna podjetniš-
ka in menjalniška tečaja DEM.
Življenjski stroški so se v
maju dvignili za 0,6%, kar pre-
računano na letno raven po-
meni skoraj 5%. Višji so bih le
še januarja. Mnogi napovedu-
jejo opazen skok inflacije v
poletnih mesecih zaradi dav-
ka na dodano vrednost. Me-
nim, da se bodo pravi inflacij-
ski učinki poznali šele ob kon-
cu leta in predvsem v prvi
polovici prihodnjega leta.
Na kapitalskem trgu se je
začetna evforija po nakupnih
bonih kmalu polegla, saj so se
prej omenjena inflacijska pri-
čakovanja precej umirila. Te-
čaji delnic in obveznic so moč-
no zdrsnili navzdol. Maja se je
mnogo govorilo o prvem po-
kojninskem skladu, kot mož-
nosti za rešitev problema pri-
vatizacijske vrzeli. Dokončne
odločitve še ni. Omenjene raz-
prave so močno vzpodbudile
trgovanje z delnicami praznih
in pol praznih skladov. Konč-
ni rezultat so nižji tečaji konec
meseca kot na začetku, ven-
dar so nekateri lahko uspešno
izkoristili nihanje trga. Indeks
PIX, ki predstavlja trgovanje z
delnicami pidbv, je v maju
nadaljeval z vrednostjo pod
1000 točk. Od začetka meseca
se je njegova vrednost izbolj-
šala za 3,3%, od začetka leta le
za 0,53%. Po sprejemu do-
končne odločitve glede nadalj-
nje usode certifikatov se bo
njegova vrednost zagotovo
dvignila. Slabše je maj zaklju-
čil indeks SBl, kjer so delnice
drugih delniških družb. V me-
secu dni je izgubil 1,7%, od
začetka leta je višji le še 2,9%.
Maj je tudi mesec, ko je že
deseto leto zapored borza or-
ganizirala finančno borzno
konferenco v Portorožu. Bilo
je precej zanimivih tem, na-
menjenih predvsem prevze-
mom delniških družb, pove-
zovanju bank, evropski uniji
in davku na dodano vrednost,
konkretnih odgovorov na
vprašanja pa je bilo malo.
V preteklem mesecu je bilo
mnogo skupščin delniških
družb, med njimi Etol d.d. in
Pivovarna Laško d.d. Na obeh
so se odločili, da bodo del do-
bička namenili za dividende.

KULTURA
8
Sen poletnih noči
Pod milim nebom svetlih celjskih zvezd
»Poletje v Celju, knežjem
mestu« se imenujejo poletne
prireditve v mestu, ki so pre-
hitele koledar, zato je nekaj
utrinkov že zasijalo na pri-
reditvenih scenah Celja in
naznanilo dolgo, vroče in ži-
vahno poletje.
Ko bo sonce zašlo, se bodo
pod milim nebom tudi letos
prebujala prizorišča: na Sta-
rem gradu, v Ledeni dvorani v
Mestnem parku, v atriju Ma-
jolke, Friderikovem atriju,
Prothasijevem dvorcu, na
Glavnem trgu in tudi v zavetju
dvoran in galerij. Celjani so se
na poletni utrip pod milim
nebom že navadili in priredi-
tve vzeli za svoje. Organiza-
torjev prireditev je več. Koor-
dinator le-teh pa je Zavod za
kulturne prireditve Celje, ki
bo do 20. junija izdal tudi
programsko knjižico s pro-
gramom poletnih prireditev,
medtem ko bo mesečnik s
prireditvami nehal izhajati, je
povedala direktorica Zavoda
za kulturne prireditve Celje
Alenka Domjan,
Na prizorišča na prostem
pa bo Celjane vabila pro-
gramska knjižica, mediji in
sporočila organizatorjev, za
celostno podobo mesta pa
naj bi z urejenimi izložbami
in prostori poskrbeli tudi go-
stinci in trgovci, prav tako tu-
ristični delavci in ljubiteljska
društva s svojimi prijemi
(bobnarjem, konji in glasni-
kom, na primer). Le tako bo-
do prireditve, ki so po zasno-
vi, kakovosti in ustaljenih pri-
zoriščih   podobne   drugim
večjim festivalom pri nas, lah-
ko resnično zaživele z obi-
skovalci. To pa je tudi namen
organizatorja. Mestne občine
Celje, narediti namreč mesto
v dolgih poletnih nočeh svet-
lo, prijetno, prijazno in gosto-
ljubno tako za Celjane kot za
obiskovalce od drugod. Zato
je odbor za prireditve »Poletje
v Celju, knežjem mestu«, ki
ga vodi Janja Romih, imel
zahtevno nalogo: izbrati izva-
jalce z dobrim programom,
zavedajoč se, da bo mednje
težko ali skoraj nemogoče
razdeliti 4 milijone tolarjev,
kolikor jih je Mestna občina
namenila za letošnje poletje
(manj kot lani).
Med največjimi organiza-
torji je podjetje Fit Medla, ki ji
bo občina za nekaj vrhunskih
poletnih projektov (med nji-
mi bo tudi opera Netopir),
namenila 1 milijon 300 tisoč
tolarjev. Drugi organizatorji
bodo kot finančno pomoč pri
izvedbi poletnih prireditev od
občine dobili od 200 do 650
tisoč, ali pa jim bo občina
pomagala le pri komunalni
ureditvi prizorišča.
Mladi so si z organizacijo
lanske predstave in prireditev
očitno pridobili zaupanje ta-
ko Celjanov kot občine Celje
in ta sloves bodo morali z
dotacijami Mestne občine,
(KUD Alma Karlin 300 tisoč in
Klub študentov celjske regije
s 400 tisoč tolarjev), znati tudi
obdržati. Zavod za kulturne
prireditve, na primer, bo za
svoj ponujeni glasbeni in li-
kovni program dobil 400 tisoč
tolarjev. Sklad ljubiteljske
kulturne dejavnosti - Območ-
ne izpostave Celje 200 tisoč,
toliko tudi produkcijska hiša
Maitreya, drugi še manj ali nič
in bodo svoje prireditve obja-
vili bodisi samo v programski
knjižici ali skupaj z ostalimi v
medijih.
Finančna odeja je za pisano
ponudbo vsekakor prekrat-
ka, zato si morajo organiza-
torji iskati pomoč med različ-
nimi sponzorji. Nekateri so
jim ziiali prisluhniti, kot na
primer Banka Celje, Cestno
podjetje, Weishaupt, Cetis,
Cinkarna in tudi naša medij-
ska hiša, ki bo spremljala in
najavljala poletna dogajanja v
mestu.
Sen kresne noči, Williama
Shakespeara v izvedbi Slo-
venskega ljudskega gledališ-
ča Celje, že nastaja na odpr-
tem prizorišču na Starem gra-
du v režiji mladega Aleša No-
vaka. Premiera bo prav na
kresno noč, 23. junija ob 21.30
uri, potem pa ji bo ob (upati
je) lepem vremenu, sledilo
več repriz vse tja do sredine
julija.
Med priljubljenimi prizoriš-
či sredi mesta je tudi atrij Ma-
jolke, kjer se bodo sredini ve-
čeri v soju sveč in ob vrčku
piva začeli že 16. junija s sta-
rogradskimi pesmimi in se
nadaljevali vsako sredo zve-
čer z najboljšimi in priljublje-
nimi glasbenimi sestavi.
Otroci se bodo veselili po-
letja z lutkovnimi predstava-
mi v Otroškem muzeju, roc-
kerji na prizorišču za Mest-
nim gradom 24. junija, hotel
Evropa pripravlja letos prvi
mednarodni festival etno folk
glasbe in večere šansonov...
pa razstave, kinopredstave v
prijetnem ambientu Prothasi-
jevega dvorca, pod sloganom
Kino pod zvezdami. Prva
predstava bo radijska pre-
miera, in sicer 24. junija. KUD
Alma Karlin tudi že snuje
predstavo Kje je Jezus, pred-
videno za 27. avgust na Glav-
nem trgu.
Naj bo zares dolgo vroče
poletje, da bodo zavzeti orga-
nizatorji lahko pred gledalce
razgrnili in jih svežih s pisano
pahljačo prireditev pod celj-
skimi zvezdami in mihm ne-
bom.
MATEJA PODJED
Otroška dela
na ogledi
v Muzeju novejše zgodo-
vine Celje so v torek za ogled
odprli razstavo likovnih iz-
delkov učencev OŠ Glazija.
Likovni izdelki, ki so jih
šolarji ustvarjali pod mentor-
skim vodstvom Zdenke Vreč-
ko, bodo v muzeju na ogled
do 11. junija, izbor izdelkov,
narejenih med letošnjim šol-
skim letom, pa si obiskovalci
lahko ogledajo med tednom
med 10. in 18. uro, v soboto
med 9. in 12. uro in v nedeljo
med 14. in 18. uro. IS
Netopir v Ledeni dvorani
Vrhunec junijskih priredi-
tev Poletja v Celju, knežjem
mestu bo zagotovo opereta
Netopir Johanna Straussa ml.
V izvedbi ansambla maribor-
ske operne hiše Opera in ba-
let SNG Maribor in pod režij-
skim vodstvom Vlada Štefan-
čiča bo celjsko občinstvo ope-
reti lahko prisluhnilo v sobo-
to, 19. junija, ob 20.30 uri na
že tradicionalnem poletnem
prizorišču za operne oziroma
operetne predstave v Ledeni
dvorani v mestnem parku.
Opereto Netopir bo v Celje
pripeljalo podjetje Fit medla,
ki je že četrto leto soorganiza-
tor prireditev Poletja v Celju,
knežjem mestu. Za Strausso-
vega Netopirja so se letos od-
ločili zato, ker mineva natanč-
no 100 let od prve uprizoritve
operete v slovenskem jeziku,
medtem ko je opereta v treh
dejanjih na odrskih deskah
Theatra an der Wien prvič za-
živela še četrt stoletja prej.
»Pred tremi leti sta bila prija-
telja, notar dr Falke in Gabrijel
plemeniti Eisenstein, na plesu
v maskah, na katerem je bil dr.
Falke preoblečen v netopirja.
Na zabavi sta oba preveč popi-
la. Eisenstein je nato sredi noči
odpeljal prijatelja v park in ga
pustil na klopi, namesto da bi
ga odpeljal domov. Zjutraj so
si ljudje maskiranega Falkeja z
zanimanjem ogledovali in se
mu smejah, doktor pa je mo-
ral, preoblečen v netopirja,
prepešačiti vso pot iz pred-
mestja do doma. Od takrat so
Falkeja klicali doktor Netopir,
zato je kot maščevanje Eise-
steinu pripravil potegavšči-
no...,« so zapisali v maribor-
skem opernem ansamblu v
programsko knjižico operete
Netopir, ki so jo na oder pod
režijskim Vlada Štefančiča in
dirigentskim vodstvom Simo-
na Robinsona postavili v letoš-
nji sezoni. Kakšno potegavšči-
no, skupaj z vsemi zapleti in
razpleti, ki sledijo v besedilu
(prevod petega besedila Oton
Župančič, prevod in priredba
govorjenega besedila dr. He-
nrik Neubaher in priredba dia-
logov Vlado Stefančič), pa bo
celjsko občinstvo izvedelo v
pribhžno 3 ure trajajoči pred-
stavi.
V številni pevski zasedbi so
dokaj enakovredno zastopa-
ni domači in tuji izvajalci,
med njimi pa tudi Andreja
Zakonjšek in Jože Kores, ki
ju občinstvo s Celjskega še
posebej dobro pozna.
M I. STAMEJČIČ
Vstopnice za opereto Neto-
pir so po 2.000 tolarjev že v
predprodaji v prostorih Fit
medie na Bežigrajski, v poslo-
valnicah Kompasa v Celju,
Laškem in Velenju ter v trafiki
Centra Interspar, uro pred za-
četkom predstave pa bodo na
voljo tudi v blagajni Ledene
dvorane. Sponzorji operete
so Mestna občina Celje ter
celjska podjetja Banka Celje,
Adriatic PE Celje, Weishaupt,
NT&RC, Cinkarna, Cetis in
Cestno podjetje Celje.
ZAPISOVANJA
Dva v enem
Piše: TADEJ ČATER
Ko se je končal Ex-Ponto se
je pričel Exodos. Pravzaprav
za zapriseženega ljubitelja so-
dobnih odrskih umetnosti in
zvestega navijača sodobnih
umetniških praks nekaj naj-
lepšega, kar si u teh predpolet-
nih dneh lahko sploh zaželi.
In to tudi dobi. Dva festivala,
ki se konceptualno prav v ni-
čemer bistveno ne razlikujeta,
sta tako še zadnjič v tem tisoč-
letju odigrala svoji vlogi: do-
mačemu občinstvu sta pred
nos. takorekoč na pladnju,
lansirala umetniške presežke
na področju odrskih umetno-
sti in drugih sodobnih, največ-
krat neodvisnih, umetniških
praks. Štirinajst dni nenehne-
ga dogajanja na odru in za
njim ter gneča pod njim. Bra-
vo.
Toda vendarle ni vse tako
zelo preprosto. In čisto. In
sploh brez madeža. Ex-Ponto
in Exodos sta kot dvojčka. Sta
kot dvoje ligaških tekmovanj
v nogometu. Kot da bi Nogo-
metna zveza Slovenije organi-
zirala eno, neko naključno
društvo, ki ga sestavljajo no-
gometni zanesenjaki in navi-
jači ter nekaj strokovnjakov,
pa spet neko povsem drugo
nogometno ligo. Tekem bi bilo
seveda ogromno. Kot je
ogromno umetniških dogod-
kov, ki jih lansirata oba ome-
njena festivala. Gledalcev bi
bilo na tekmah občutno več
kot sedaj, toda od vsega sku-
paj bi imeli še največ sami
organizatorji. Dva festivala
oziroma dva organizatorja
nogometnih lig (bi) svoje
mošnjičke polnila iz državne-
ga proračuna. Kar pomeni,
da (bi) jih tudi, če bi šlo le za
en razširjeni in združeni festi-
val ali eno razširjeno in zdru-
ženo nogometno ligo. Da o
kakovosti, ki bi se iz tako
združenih moči izcimila,
sploh ne govorimo. Gledalci
prav tako ne bi bili za nič
prikrajšani.
Tako pa imamo situacijo,
ki je... ja, histerična. Da oba
festivala celo zamenjujemo.
Da se oba komajda preživlja-
ta. Da s krvavim potom spra-
skata prepotrebna sredstva za.
organizacijo dveh ločenih fe-
stivalov. Tudi dveh organiza-
cijsko ločenih festivalov.
Ne vem, morda je spet to
kakšna lokalna in nacionalna,
posebnost? Vsekakor pa gre
za neskončni individualizem,
ki je popolnoma nesprejemljiv
za kakršnekoli kolektivistične
akcije, za fevdalni način raz-
mišljanja, v katerem vsakdo
obdeluje svoj vrtiček, zanj skr-
bi in rm njem pridela le toliko^
da preživi sebe in svojo skrom-
no družinico. Ja. vse skupq
zelo spominja na tiste vrtiC-
karje tam im robu mesta ob
kakšni mestni vpadnici, ki ti-
stih nekaj kvadratnih metrov
tako zelo ljubosumno čuvajo
in negujejo, da postavljajo ce-
lo ograje, ki so večje tudi od
samega vrtička. Ne vem, mor-
da gre za podcenjevanje same-
ga sebe, lastnih spodobnosti
za majhnost in provincialm
razmišljanje, da kakšnega ve
likega festivala pa že nismo
sposobni organizirati, da je
boljše dvakrat majhno kot pa
enkrat veliko, da je bolj pri-
kladno in bolj navdušujoče bi-
ti gospodar na svojem majh-
nem vrtu kot pa sogospodai
na veliki njivi. Pa čeprav ji
velika njiva ekonomsko boljša
opcija.
Ergo; ves čas govorimo zgolj
o slabih gospodarjih. Jasno,
ko pa so v vlogi gospodarjev
umetnostni kritiki, ustvarjal-
ci...
Dvajsetletnica zborov
V Osnovni šoli Žalec delujejo trije pevski zbori. Ob 20-letnici delovanja so pripravil'
slavnostni koncert, ki je bil v dvorani Doma IL slovenskega tabora v Žalcu.
Nastopili so otroški pevski zbor Pedenped, ki ga vodi Anja Legvar, otroški pevski zbor tretjih
in četrtih razredov (na posnetku) in mešani pevski zbor. Oba vodi Zdenka Markovič, ki in^^
prav gotovo za zborovsko petje na žalski osnovni šoli največ zaslug. Nastopil je tudi mešan'
zbor bivših pevcev te osnovne šole ter Rok Šoster in Nataša Kranjc. Rok je zbore spremljal n^
kitari, Nataša s harmoniko, Gregor Deleja pa na klavirju. Ob koncu koncerta je zbranin^
spregovoril ravnatelj OŠ Žalec Adi Vidmajer, ki se je zahvalil pevcem in zborovodkinjama te'
poudaril pomen zborovskega petja na šolah. T. TAVČAl^
Pomladni koncert
Pomladni koncert Mladin-
skega pevskega zbora III. Os-
novne šole Celje je bil v četr-
tek, 27. maja. V goste so pova-
bili tudi Mladinski pevski
zbor iz osnovne šole v Jab-
lonne nad Orlici na Češkem.
Odkar vodi mlade celjske
pevce dirigentka Sonja Kase-
snik, še ni minilo leto brez
pomladnega koncerta. Tudi
letos se je zbor predstavil z
bogatim programom domače
in tuje glasbene literature.
Svojo kakovost je dokazal že
na letošnjem Mednarodnem
mladinskem pevskem festiva-
lu v Celju.
V drugem delu koncerta so
se predstavili gostje iz Češke,
ki so prav tako navdušili. Mla-
di češki pevci so preživeli štiri
dni na domovih svojih celj-
skih vrstnikov, ki so jim tako
vrnili gostoljubje. Poleg Celja
so jim razkazali še nekatere
slovenske kraje.
Na četrkovem koncertu je
ravnatelj šole Ivan Janez Do-
mitrovič ob pomoči dirigent-
ke osmim pevkam, ki letos
zaključujejo šolanje na nji-
hovi šoli, izrekel zahvalo in
jim podaril spominska daril-
ca.
LADA ŠČUREK
Št.22.-3.junii1999
KULTURA
9
Slike petič, vino tretjič
Likovna prijateljevanja v Slovenskih Konjicah ;
slovenske Konjice z okoli-
0 so od srede, 2. junija, do
obote, 5. junija, znova svo-
jvrsten slikarski atelje, v
;aterem se okrog gostujočih
likarjev zbirajo podjetniki,
[ulturniki, turistični delav-
i. Začela so se namreč Li-
[ovna prijateljevanja, peta
[apovrstjo. V soboto zvečer
jiodo druženja končana z
yedno zanimivima dražba-
ma nastalih slik in posebne
polnitve vrhunskih vin.
V Slovenske Konjice so orga-
nizatorji prijateljevanj - časopis
kovice. Radio Rogla ter številni
podjetniki in turistični delavci s
Celjskega - letos povabili enajst
slikarjev. Med njimi bodo tri
slikarke: Ljubljančanki Wang
Huiqin in Karen Soklič ter
Darinka Pavletič Lorenčak iz
Celja. Iz Žirov bo prišel Pavle
Sedej, Polde Oblak je iz Seža-
ne, Jaka Torkar je Jeseničan,
letošnji Prešernov nagrajenec
Živko Marušič domuje v Ko-
pru, Janez Kovačič je iz Brezo-
vice, povabljena pa sta tudi
Ljubljančan Leon Koporc in
Mariborčan Rado Jerič. Slikar-
je iz domačega kraja bo zasto-
pal Slavko Slapnik-Gadi.
V minulih štirih letih so Li-
kovna prijateljevanja gostila
več kot trideset uspešnih slo-
venskih slikarjev, po pravilu
lahko namreč slikarji sodelu-
jejo le dvakrat zapored. Sku-
paj so ponudili na zaključni
dražbi več kot štirideset slik
in prav vse so dobile nove
lastnike. Zanimiva je tudi
dražba posebne polnitve ko-
njiških vin Zlatega griča. Le-
tos bo tretja in tudi tokrat bo
na njej draženih le toliko ste-
klenic posebne polnitve, koli-
kor je gostujočih slikarjev.
Steklenice dosegajo na dražbi
visoke cene, tista s številko
ena je bila v prvem letu pro-
dana za najvišjo ceno od leta
1945 v Sloveniji. Domačin
Franc Riemer je zanjo odštel
305 tisoč tolarjev. Izkupiček
prodaje vin organizatorji na-
menijo za štipendiranje štu-
dentov s širšega lokalnega
območja. Sobotni večer, ko
tudi razstavijo vsa dela nasta-
la na prijateljevanjih, je v Ko-
njicah zato svečan, nekoliko
razburljiv, a prijeten. Tudi le-
tos organizatorji ne bodo
omejevali vstopa in bo lahko
zaključni večer v hotelu Dra-
vinja obiskal vsakdo.
■■■■■■■■■■■■■H VM
Peta prijateljevanja so se
začela včeraj, v sredo, s slav-
nostnim kosilom slikarjev
udeležencev s konjiškim žu-
panom. Danes bodo slikarji
ustvarjali pri bližnjem ribni-
ku Jernejček, v soboto bodo
v šoli golfa na igrišču Zlati
grič, zvečer pa bo slovesen
zaključek. Dela, nastala na
petih prijateljevanjih, bodo
od prve polovice junija na-
prej razstavljena tudi v ko-
njiški Mestni galeriji Riemer.
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG: Človek za vse čase 3.
ob 11. uri za abonma Gimna-
zija Celje Center in 4. ob 11.
uri za abonma Sred. friz. tek-
stilne in strojne šole Celje.
IT^ioiNČiEiifini
Narodni dom Celje redni
letni koncerti: 3. 6. ob 19.30
Celjskega pevskega društva,
4. 6. ob 19.30 Akademskega
pevskega zbora Celje, 7. 6. ob
20. uri večer ruske glasbe ter
9. 6. ob 19.30 Mladinskega
pevskega zbora OŠ Hudinja in
ob 20. uri celovečerni koncert
Mariborskega okteta.
Kulturni dom Slovenske
Konjice 4. 6. ob 19. uri revija
odraslih pevskih zborov oId-
čin Slovenske Konjice, Vitanje
in Zreče.
i   RAZSTAVE I
Galerija Hest France Slana.
Knjižnica Šentjur športne
fotografije Jerneja Jančiča, do
15.6.
Kulturni center Laško Su-
zanne Kiraly-Moss, Ferenc Ki-
raly in Goce Kalajdžiski, do
30.6.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Banka Velenje, eksp. Šo-
štanj Jože Svetina, do 15. 6.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Galerija Volk Vladimir Ed-
vard Renčelj-Ver, Etol Škofja
vas Vesna Plemej in Merx
Maša Krajnc, vsi do 30. 6.
OSTALOm
Pokrajinski muzej Celje -
muzejske delavnice od 15.30 do
1Z30: 3. 6. Grofje Celjski - Sred-
njeveško orodje iz papirja, 4. in
9. 6. Grofje Celjski - izdelava
glinenih posod ter 10. in 11. 6.
Grofje Celjski - ustvarimo grad.
Muzej novejše zgodovine
- ustvarjalne delavnice   ob
10. uri: 12. 6. Mamut v Herma-
novem brlogu, 8. in 11. 6. Mo-
bile - iz narave.
Narodni dom Celje 9. 6. ob
18. uri tekmovanje v hip hopu
Plesnega vala Celja.
Zreče so pele
29. maja, na praznik obči-
ne Zreče, so se v športni
dvorani s petjem in z glasbo
na prireditvi Zreče poj o
predstavile vse generacije
Zrečanov.
Pestro prireditev sta pove-
zovala Elko Oplotnik in Sanja
Hrgota. Kot prvi so se predsta-
vili najmlajši Zrečani, ki še obi-
skujejo vrtec. Za njimi so pri-
hajali šolarji, združeni v različ-
ne zbore, glede na starostno
stopnjo otrok. Med njimi je
zbor, ki je nosilec srebrne pla-
kete z nedavnega pevskega
tekmovanja v Celju. V sestavu
Pevke iz Brinjeve gore je pet
članic in prav toliko jih je pri
študentski vokalni skupini
Dust. Med najmnožičnejše
spada mešani pevski zbor Ju-
rij Vodovnik. Predstavila sta se
še pevski zbor gasilcev, ki ima
za sabo že desetletje prepeva-
nja in druženja ter pevci cerk-
venega pevskega zbora iz
Zreč. Za spremljavo sta skrbe-
la Bojana Matavž in Samo Iva-
čič. Z.K.
Trinajst
absolventov
v glasbeni šoli
Pred dnevi je bil v prosto-
rih glasbene šole v Sloven-
skih Konjicah absolventski
večer mladih glasbenikov iz
Konjic in okolice, ki z letoš-
njim šolskim letom zaklju-
čujejo šesti letnik učenja
igranja na instrumente.
V štirinajstih skladbah različ-
nih -avtorjev so se predstavili
Urban Čuješ, Alenka Natek,
Dora Ožvald, Kristjan Virtič,
Metka Vivod na klavirju, An-
draž Klevže in Sergeja Hlastec s
klarinetom, Peter Muraus in
Primož Založnik s harmoniko,
Melita Grajn in Anja Soderžnik
s flavto, Špela Juhart in Davo-
rin Črešnik z igranjem na tro-
bento. O.Z.
Revija godb in rogistov
V dvorani Doma krajanov v Taboru je bila v soboto I. območna revija godb na pihala in
rogistov, ki sta jo pripravila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna
izpostava Žalec in kulturno društvo Tabor.
Na njej so nastopili godba Liboje (na posnetku), ki jo vodi Albert Zaveršnik, Pihalni orkester
Tekstilne tovarne Prebold pod vodstvom Milana Posavca, Godba na pihala Zabukovica, ki jo
vodi Janez Rasievvicz in Savinjski rogisti pod vodstvom Antona Uplaznika. Na začetku
prireditve je zbrane nagovoril član sveta območne izpostave Branko Verk, koncert pa je
povezovala Jožica Ocvirk. T. TAVČAR
Likovniki in raziskovalci
v Galeriji Mozirje je do 12. junija na ogled razstava
likovnih izdelkov učencev Osnovne šole Mozirje. Ob odprt-
ju razstave minuli petek so predstavili raziskovalna dela, ki
so jih izdelali učenci višjih razredov mozirske šole.
Tako so učenci z mentorico Jano Cajner podrobneje pred-
stavili anorganske pigmente, sestavine zaščitnih in antikoro-
zivnih premazov; skupina učencev z mentorico Romano
Presečnik je raziskovala obrt, predvsem čevljarstvo; mladi
raziskovalci z mentorico Angelo Letonje pa so preučevali
razvoj žab v naravnem in umetnem okolju.
Razstavo likovnih del so pripravile Darinka Parfant, Sonja
Jakop in Zinka Hadžič, za kulturni program ob odprtju je
poskrbela Lijana Blagovič, o delu učencev pa je spregovoril
ravnatelj mozirske šole Anton Venek. US
Kovaštvo in Stranice na platnu
v sklopu prireditev ob
prazniku občine Zreče je v
kraju minuli konec tedna po-
tekala tradicionalna likovna
kolonija, ki je letos privabila
rekordno število sodelujočih
umetnikov.
Likovno kolonijo so že sed-
mo leto zapored pripravili v
Termah Zreče, kjer je bila v
soboto zvečer tudi otvoritev
slavnostne razstave 34 nasta-
lih del. Razstava bo v Termah
odprta do konca junija, nato
pa jo bodo prestavili v Kulturni
dom Stranice.
Gostujoči umetniki iz vse
Slovenije, prišlo je sedemind-
vajset slikarjev ter kipar in
umetniški fotograf, so ustvar-
jaU na temo »Osemdeset let
Uniorja in Stranice z okolico«.
Domače slikarske vrste sta za-
stopala Zlatko Prah in Franc
Skerbinek. Večina ustvarjal-
cev se je odločila za slikanje
pokrajinskih značilnosti, ne-
kateri pa so se spoprijeli tudi z
motivi kovaštva. Sodelujoči
umetniki so pohvalili organi-
zatorje in mnogi med njimi so
že obljubili udeležbo na osmi
koloniji v maju naslednje leto.
Kot je povedala Marija Deu
Vrečer, vodja Term Zreče, je
bila izvedba letošnje kolonije
še posebej velik izziv, saj v
tem času pospešeno zaključu-
jejo dela pri gradnji prizidka in
celoviti obnovi hotela. »Sode-
lujoči slikarji so pokazali veli-
ko mero razumevanja. Kovaš-
tvo kot temo letošnje kolonije
smo ustvarjalcem ponudili za-
voljo okrogle obletnice usta-
novitve Uniorja, Stranice z
okolico pa so eden izmed ko-
tičkov občine, ki jih v teh sed-
mih letih še nismo obdelaU in
ki ponujajo veliko lepih moti-
vov.« Maks BrečkQ direktor
Unior Turizma, pa je že napo-
vedal, da bodo letos jeseni pri-
pravili še eno likovno koloni-
jo. Ta bo na RogH, njena vodil-
na tema pa bo predstavitev
Rogle kot turističnega kom-
pleksa s poudarkom na
zdravstvu, športu in seveda
naravi. B.H.
Nastopili mladi gledališčniki
v Hmeljarskem domu KZ Šempeter je bilo prvo območno tekmovanje Mladi gledališčnik,
1^' so ga pripravili Sklad republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna
'^postava Žalec, KUD Grifon Šempeter in OŠ Šempeter.
Tekmovanja se je udeležilo osem osnovnošolskih gledaliških skupin iz osnovnih šol Žalec,
olzela, Braslovče, Šempeter in podružničnih šol Velika Pirešica ter Gotovlje. Nastopajoče
^•^upine sta ocenjevala Staša Mihelčič in Jurij Rudolf, ki bosta oceno sporočila v prihodnjih
Vh. Mladi gledališčniki so se predstavili s komedijami in pravljicami. T. TAVČAR
^ladi gledališčniki I. OŠ Žalec, ki so se predstavili s komedijo Ojoj gospa, služkinja nam je
ušla. Tekst in režija sta delo Karmen Štusej.
5K22.-3.imiii1999
KULTURA
10
Nedelja v znamenju
sodobnega plesa
Opus 1 - plesna miniatura
je prireditev sodobnega ple-
sa, na kateri mladi plesalci z
avtorskimi plesi v soloposta-
vitvah, duetih ali triih tek-
mujejo med seboj. Priredi-
tev na državni ravni ima v
Celju že 7-letno tradicijo,
skupno pa so jo v nedeljo
zvečer organizirali Sklad RS
za ljubiteljske kulturne de-
javnosti in njegova Območ-
na izpostava v Celju, Zveza
kulturnih društev in Studio
za ples Celje.
V nedeljo so mladi plesalci
sodelovali s kar 30 avtorskimi
plesi v treh starostnih katego-
rijah. V skupini plesalcev od 9
do 12 let je sodelovalo 8 ko-
reografij iz ljubljanske in ma-
riborske srednje glasbene in
baletne šole. Plesnega Foru-
ma Celje, OŠ Milojke Štrukelj
iz Nove Gorice in plesne sku-
pine Mavrica ZKD Kranj. V
skupini od 13 do 16 let, ki je
bila s 14 koreografijami tudi
najštevilčnejša, so sodelovali
Plesni Forum Celje, OŠ Matija
Čop Kranj, Studio za ples Ce-
lje, DPD Svoboda Ptuj, plesal-
ci italijanske skupnosti Izola
OŠ Dante Alighieri, Glasbene
šole Fran Korun Koželj ski Ve-
lenje, Srednje glasbene in ba-
letne šole Maribor, OŠ Litija,
Glasbene šole Nova Gorica in
Plesne skupine Harlekin iz
Kostanjevice na Krki. V skupi-
ni od 17 do 21 let pa je sodelo-
valo 8 koreografij iz Plesnega
Foruma Celje, Plesne izbe
Maribor, Plesnega ateljeja Sa-
va Žalec, Plesnega studia N
Velenje, DPD Svoboda Ptuj,
Studia za ples Celje in Gimna-
zije iz Tolmina.
Vsi plesalci so bili pri sno-
vanju in pripravi koreografij
za Opus 1 tematsko omejeni,
saj je bila letošnja tema slo-
vensko etno izročilo. Priznati
pa je treba, da so pri iskanju
rešitev mnogi pokazali veliko
znanja in umetniške intuicije.
Nastope si je ogledala med-
narodna 3-članska strokovna
žirija s predsednikom Matja-
žem Faričem na čelu ter čla-
nicama Sanjo Neškovič in
Fredom Lesserreom, ki je
posamezne plese ocenjevala
z ocenami od 1 do 10.
Zaradi proceduralnega za-
pleta pri ocenjevanju in v
končni dodelitvi točk, in sicer
v delu odbitnih točk, bodo
končni rezultati znani v krat-
kem, kar seveda ni ravno v
čast tako eminentni in med
plesalci priljubljeni prireditvi,
ki si jo je v celjskem gledališ-
ču ogledalo tudi kar lepo šte-
vilo obiskovalcev. Lahko le
zapišemo, da so se plesalci s
Celjskega, še zlasti iz Celja
izkazali in dosegli vidne uspe-
he, med njimi je z absolutnim
številom vseh možnih točk
izstopal Boštjan Antončič,
član Plesnega Foruma Celje.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Zeleno zlato v steklu
V Savinovi hiši v Žalcu
pripravljajo prihodnji petek,
11. junija ob 19. uri, odprtje
razstave kolekcije vrčkov
Zelene doline, posvečenih
Zelenemu zlatu Savinjske
doline, in predstavitev prve
celostne knjige o steklu Os-
karja Kogoja.
ilHHHHMHHMHHMI
V kolekciji steklenih izdel-
kov Oskarja Kogoja zavze-
ma pomembno mesto Vrček
zelenega zlata, ki ga je za
družinsko podjetje M.B. Do-
linar oblikoval ta svetovno
priznani oblikovalec. Z vrč-
kom želijo po besedah Bo-
ruta Dolinarja obeležiti sto-
letno tradicijo pridelave ka-
kovostnega hmelja v Savinj-
ski dolini ter več stoletno
tradicijo varjenja odličnega
piva na Slovenskem. Vrček
je avtorsko zaščiten, nosi
certifikat o avtentičnosti, v 3
del in 5 del velikosti pa ga
ročno izdelujejo steklopihal-
ci iz Steklarske šole v Rogaš-
ki Slatini. Skupaj z ostalimi
izdelki slovenske avtentične
ustvarjalnosti bo prihodnje
leto v Hannovru zastopal
našo državo na razstavi Ex-
po 2000.
Po otvoritvi- Savinove hiše
iz 16. stoletja v letu 1994 in
odmevni razstavi Babilonia v
letu 1996, bo večer 11. junija
1999 znova pomemben dogo-
dek za Galerijo Oskarja Kogo-
ja v Žalcu. Odprtja razstave in
predstavitve knjige se bo ob
pomembnih slovenskih gos-
podarstvenikih udeležil pred-
sednik države Milan Kučan,
dogodek pa so podprli: Ban-
ka Celje, Gorenje Velenje, Ko-
vintrade Celje, Steklarska šo-
la Rogaška Slatina, TA Pote-
puh Žalec, Weisthaupt Celje
in NT&RC Celje.
O razstavi ter Kogojevi knji-
gi bodo ob prof. dr. Janezu
Bogataju (Filozofska fakulte-
ta Univerze v Ljubljani) spre-
govorili še predstavnik Izrael-
skega muzeja v Jeruzalemu
prof. Daniela Gaddo Vedaldi
(Galleria Caffe Florjan Vene-
cia) in prof. Roberto Roda
(Centro Etnografico Ferrare
se), gostje večera pa bodo
tudi avtorji fotografije Janez
Pukšič, Dragan Arrigler,
Giorgio Amendola, Luciano
Bonacini, Michele Crosera,
Jaka Jeraša, Roberto Roda
Rudi Španzel in Patrice Dt
Villeirs.
I. STAMEJČIČ
Foto: DRAGAN ARRIGLER
V vrhunsko oblikovanem Vrčku zelenega zlata se prepletajo
simbolika starodavnih civilizacij, staroslovensko glažutan
tvo in kultura pitja piva.
Ponkovški
pomladni
utrinki
Učitelji in učenci osnovni
šole na Ponikvi pri Grobe'
nem so prejšnji teden pr'
pravili Pomladne utrinkf
dan odprtih vrat.
Z igro Žogica nogica se)'
predstavil dramski krožek
zapeli so otroški in mladinsk
zbor ter vokalna skupil'
Sonce (vsi pod vodstvom uči
teljice glasbe Andreje Galufl
na ogled pa je bila razstaV'
likovnih, tehničnih in računal
niških izdelkov.
Učenci, ki so igrali Žogi^
nogico pod vodstvom učitelji"^
Irene Zevnik, so pokazali il"
bro znanje besedila, izdelano-
in prepoznavnost vsake
vlog ter presenetljivo vživel'
igro. Skupina je isti dan nast"
pila na medobčnskem tekm"
vanju gledaliških skupin v ^
lju ter se uvrstila na državj'
tekmovanje.    JANJA PEVt'
Najmlajši ponkovški gledališčniki odhajajo na državno
tekmovanje.
Čas vizualnih komunikacij
V prostorih Muzeja premogovništva Slovenije bodo 4. in
5. junija žigosali likovne podlage udeležencem 20. ex-
tempora Premogovnika Velenje. Likovniki morajo dela
oddati v soboto, 19. junija, ko bodo v muzeju odprli tudi
razstavo.
Letos so organizatorji razpisali ustvarjanje na temi Prihaja
novo tisočletje in Premogovnik Velenje na prelomu tisočletja.
Najboljša dela bodo nagrajena. Glavna denarna nagrada bo
znašala 170 tisoč tolarjev, velika odkupna nagrada 140 tisoča-
kov, ob tem pa bodo podelili tudi pet častnih diplom. V
okviru ex-tempora bo jutri, 4. junija ob 19. uri, v prostorih
muzeja premogovništva predaval dr. Jože Muhovič o prihaja-
jočem stoletju vizualnih komunikacij.
K.L..
RogisHpeličzlari
Konec maja je bilo na gradu Grafenegg pri Dunaju 5. mednarodno tekmovanje rogistov,
ki se ga je udeležilo 105 ekip s 1200 rogisti iz osmih držav Evrope.
Slovenijo so že petič zastopali štajerski rogisti iz Nove Cerkve pri Vojniku. Prvič so na
tekmovanju sodelovali še Prekmurski rogisti iz Murske Sobote in Domžalski rogisti iz Domžal.
Vse tri ekipe so dosegle potrebno število točk za osvojitev zlate medalje, najbolje pa so se
odrezali Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, ki so zlato medaljo dobili za osvojeno 8. mesto.
Za Štajerske rogiste so nastopili: umetniški vodja Franc Purgaj, predsednik rogistov Viktor
Kovač, Uroš Grad, Janez Planinšec, Franc Čakš, Klemen Kotnik, Tomo Videmšek, Marko
Gumzek in Matej Grajžl. LUDVIK KRAMBERGER
Zelena ptica
v Celju
V knjigarni Antika v Celju
so v četrtek zvečer predstavi-
li najnovejšo pesniško zbir-
ko Vanje Strle Zelena ptica.
Pesniški prvenec Pesmi Va-
nje Strle je izšel leta 1993, dve
leti kasneje še zbirka Ko sem
bila drevo, obe zbirki pa sta
ponatis doživeli lani. Leta 1997
je izšla njena zbirka Kadar pri-
deš k meni, letos, pred nekaj
tedni pa Zelena ptica. Za sled-
njo je kritik Rade Krstič zapi-
sal, da odpira tiste neštete
možnosti interpretacije, ki je
zanesljivo povezana z žlaht-
nim sentimentom opazovanja
človekove notranjosti. Pesnica
zelo dobro ve, kam jo pelje
napisana pesem, zanjo velja
ocena, da suvereno obvlada
pesniško govorico. IS
Slovenske
mojstrovine
v velenjskem Hotelu Paka
je v torek, 1. junija, dr. Janez
Bogataj predstavil mono-
grafijo Mojstrovine Sloveni-
je. Knjiga je izšla pri Založbi
Rokus in je prevedena v štiri
tuje jezike. Ob predstavitvi,
ki jo je organizirala velenj-
ska knjigarna Kulturnica, je
bila na ogled tudi razstava
lutk iz porcelana in gline ter
poslikanih lesenih figur slo-
venskih narodnih noš. K.L.
Pesem v spomin
v živahno glasbeno doga-
janje v Celju se je vključil
tudi Mešani komorni zbor
Celje s svojim celovečernim
koncertom, s katerim je zao-
krožil enoletno pevsko delo
in snovanje.
Zbor vodi v letošnji sezoni
Dragica Zvar, saj zaradi bo-
lezni dolgoletnemu dirigentu
Pavletu Bukovcu ni bilo več
dano nadaljevati uspešno za-
stavljenega umetniškega de-
lovanja in poustvarjanja. Ves
pevski večer je zaradi tega
izzvenel kot spomin in priz-
nanje prezgodaj preminule-
mu prijatelju in oblikovalcu
glasbenega izraza v širšem
slovenskem prostoru znane-
ga zbora iz Celja. S tokratnim
koncertom so se mu pevke in
pevci dostojno oddolžili.
Spored koncertnega večera
je bil postavljen v običajni ok-
vir: prvi del umetne skladbe,
v nadaljevanju pa so se zvrsti-
le obdelave slovenskih ljud-
skih pesmi. Gallusu pač sko-
raj po pravilu pripada čast
uvodne skladbe v strogo od-
merjeni renesančni maniri.
Dinamična širina Brucknerje-
ve skladbe se umiri v liričnem
razpoloženju pesmi Richarda
Straussa in spokojnosti Schu-
bertove Nočne romance. Re-
snobni del tega prvega niza
skladb zaključi vsebinsko in
muzikalno tehtna Ukmarjeva
kompozicija In če sem samo
vetru brat, trpkoprešerna v
besedi in glasbenem izrazu.
Zaključek pa sta izpeljali dve
lahkotni, skoraj iz zimzelene-
ga vrta nabrani melodiji.
Značilnost drugega dela pa
je bil v izbiri ljudskih pesmi
in njihovih prirediteljih; to je
bil sprehod skozi bogastvo
slovenskega glasbenega
izročila, ki nas uvršča med
najbolj bogate evropske na-
rode. Zavedanje o tem je na-
ša skupna dolžnost, žal pa
številni zbori to razsežnost
svojega poslanstva nevede
zanemarjajo.
Koncertni program je bil
dostojno in korektno odpet,
vendar pa je imela dirigentka
odločno premalo možnosti v
tako kratkem času ustvariti
nov, po njeni meri oblikovan
glasbeni izraz. Mešani ko-
morni zbor bo z dosledno
pevsko tehniko in glasovno
izobrazbo lahko dosegel zU-
tost in dinamično razgiba-
nost, saj ima dobre pevce in
usposobljenega dirigenta.
MARJAN LEBIČ

NASI KRAJI IN UUDJE
11
Drobna dejanja za bolnika
»Ravnodušna ne bom nikoli,« pravi Jožica Bakija, višja medicinska sestra iz Bolnišnice Topolšica
ob mednarodnem dnevu
jiedicinskih sester je slo-
venska zbornica zdravstve-
ne nege podelila zlati znak
;fi§ji medicinski sestri Jožici
jalcija, ki je že triintrideseto
leto zvesta delu v Bolnišnici
fopolšica.
m-
»v vsakomur zna najti del-
fek pozitivnega, nekaj, kar je
vredno gojiti in negovati. Še
vedno je polna energije in
idej,« so zapisali sodelavci, ki
ne cenijo samo njene dosled-
nosti pri strokovnem delu,
ampak v času, ki ga vse bolj
obvladujejo računalniki, pri
njej občudujejo topel odnos
do kolektiva in bolnikov.
V službi je že precej pred
šesto uro. Pogovori se z nočni-
mi sestrami, razdeli naloge,
prisluhne problemom bolni-
kov. Prav vsakega pozna po
imenu, priimku in željah, ne
le po bolezni. Drobna, vedra
in odločna hiti po hodnikih
internega oddelka bolnišnice,
kjer je glavna sestra že vrsto
let. »Če se vam zdi, da nimate
nobenega dela, potem stopite
k bolniku, pokramljajte z
njim, pojdite mu po časopis,
sedite k njegovi postelji, pre-
berite mu članek ali odlomek
iz knjige, vprašajte, če bi rad
kateremu od svojcev kaj spo-
ročil, pozanimajte se, ali kaj
potrebuje, zamenjajte rožam
vodom...« pravi učencem, ki
pridejo v bolnišnico na prak-
tično delo. Iz izkušenj ve, ka-
ko so drobna dejanja pozor-
nosti, ki nič ne stanejo, po-
membna za bolne ljudi.
Mikalo jo je, da bi postala
učiteljica. Bila je še otrok, ko
je v celjskih soseskah v svojem
prostem času previjala do-
jenčke in jih pestovala. »Ob
koncu osnovne šole pa sem
bila odločena, da bom postala
medicinska sestra. Najprej
sem končala celjsko gimnazi-
jo in se nato vpisala v višjo
šolo za zdravstvene delavce,«
je povedala. Že med študijem,
ki je trajal tri leta, je delo v
bolnišnici dodobra spoznala,
saj so imeli poleg predavanj
vsak dan tudi praktično delo.
»Nikoli, zdi se mi, kot bi bilo
včeraj, ne bom pozabila mla-
de bolnice, bila je mati dveh
otrok, ki je po hudi bolezni
umrla. Takrat sem se z umira-
njem v bolnišnici prvič sreča-
la. Bilo je hudo, kajti vzgajajo
nas, da pomagamo, a umira-
nje navsezadnje moramo
sprejeti kot del življenja.«
Septembra 1967, pri
dvaindvajsetih letih, je nasto-
pila prvo službo v bolnišnici v
Topolšici. Tri dni jo je v delo
uvajal bolničar, četrti dan je
bila na vrsti za samostojno
nočno službo, odgovorna za
45 bolnikov. Tudi čez nekaj
let, ko je bila že poročena in je
imela majhna sinova, je ostalo
delo enako zahtevno. Ob de-
žurstvih je odšla zdoma za tri
dni, ni je bilo od sobote zju-
traj do ponedeljka popoldne.
Največ je delala z bolniki,
obolelimi za rakom na plju-
čih, tuberkulo'zo in drugimi
pljučnimi boleznimi. »Bolni-
ke sem sprejemala s hudo
bolečino v sebi,« je dejala.
»Zelo stare ljudi, ki strahovi-
to trpijo, smrt odreši. Obe-
nem umirajo mladi, ki pušča-
jo za seboj veliko trpljenje,
družine in majhne otroke v
hudih stiskah. Ob teh sem
enako prizadeta kot na začet-
ku svoje delovne poti. Ravno-
dušna ne bom nikoli. V na-
šem poklicu je pomembno,
da se vživimo v bolnikovo
trpljenje, kajti potem lahko
lažje pomagamo.«
Medicinski sestri, ki naj bi
bila vedno na voljo bolni-
kom, vljudna in ustrežljiva,
vse prevečkrat razpade druži-
na ali pa se njeni odnosi z
najbližjimi krhajo. Ene zato
odidejo na lažja delovna me-
sta v splošno zdravstvo, druge
vztrajajo. »Pustite probleme,
kjer so nastali. Nihče od bol-
nikov ni dolžan prenašati je-
ze zaradi nesoglasij doma,«
velikokrat reče Jožica Bakija
mladim sestram. Rada ima
red in dosledno opravljeno
delo. Zase pravi, da ni pre-
stroga, četudi kdaj sestre oka-
ra zaradi neprijaznosti. Bol-
nike, ki včasih po nepotreb-
nem sprožijo negativna tre-
nja, pa je marsikdaj treba
opomniti, da bolnišnica ni
dom. Treba se je prilagoditi.
. KSENIJA LEKIČ
Prav zaradi prizadevanj sestre Jožice Bakija je v Bolnišnici
Topolšica zaživela šola za diabetike, v kateri poučuje bolnike
in njihove svojce. »Bolnika je treba naučiti, da si v bolezni
pomaga sam. Z boleznijo mora živeti vsak dan, morda do
konca življenja, k zdravniku pa gre le nekajkrat na leto.« je
dejala.
¥mojega^kna
Men' se rola!
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kako vi gledate
na mulce in mule, ki drvijo
okoli na koleščkih, ampak
meni se že kakšni dve leti
simpatije do njih in do nji-
hovega početja samo stop-
njujejo. Zato sem si pred
kratkim z velikim užitkom
tudi sama kupila rolerje in
ob tem fantazirala, kako se
bom lahko z njimi zapodila
do trgovine ali do mesta ali
do kamorkoli bodo moje
pojenjajoče moči pač zmo-
gle. Pa je začetno navduše-
nje, spodbujeno z uspešni-
mi eksperimenti na mirni
domači ulici, seveda kmalu
začelo plahneti...
Jasno, če hočeš rolerje
uporabljati zato, da kam pri-
deš, moraš s seboj imeti na-
hrbtnik z normalnimi čevlji,
ker so ti z rolerji na nogah
praktično vsa vrata zaprta.
Nalepka s prepovednim
znakcem ima domovinsko
pravico na vsakih javnih vra-
tih. To je prva, morda celo
razumljiva težavica. Druga
je stanje tukajšnjih pločni-
kov in tistih redkih kolesar-
skih stez, ki obstajajo v Ce-
lju. Zato, da se prebiješ čez
vse grbine in razpoke, bi mo-
ral v zavetju domače ulice
vaditi praktično do ekspert-
ne ravni, ki takole v četrtem
življenjskem desetletju pač
zahteva hudičevo veliko ur.
Doslej mi žal ni uspelo ugo-
toviti, ali v Celju obstaja kak-
šen mojster, pod čigar var-
nim vodstvom bi bilo mogo-
če število teh ur bistveno
zmanjšati. Obe težavici sta
seveda povezani z odgovo-
rom na eno samo, primarno
vprašanje: je rolanje način
prevoza ali _bbsamo« šport-
no rekreativna dejavnost?
Dokler opazuješ mladež,
kako strokovno premaguje
ovire po mestu in ji noben
robnik ni v napoto in nobena
grbina prenevarna, se rolerji
zdijo odličen nadomestek pe-
šačenja ali kolesarjenja. Ko
poizkusiš sam, z razbolelimi
mišicami slej ko prej ugoto-
viš, da bi bila zadeva primer-
nejša za resno rekreacijo. Tu
pa se težave šele začnejo...
Kje bi se pa človek v Celju
lahko rolal, a? Uradno prav-
zaprav nikjer. Za vikend lah-
ko človek preizkuša opuste-
la, a hudo razbeljena parki-
rišča Giga športa in Interspa-
ra ter senčne, a z dvomljivo
potrpežljivostjo sprehajalcev
in njihovih kužkov zaznamo-
vane poti v mestnem parku.
No, možno je še marsikje, a
povsod na način nebodigatre-
ba vsiljivca...
Ker mislim, da bodo moji
rolerji prej videli ropotarni-
co kot bojda že načrtovano
_bbrolališče« nekje v Novi
vasi, sem zadnjič besno tuh-
tala, kaj bi se dalo storiti
hitreje. V prepričanju, da ve-
čina družinsko naravnanih
ljubiteljev novodobnih ko-
leščk ne potrebuje ravno
»rampe« in skakalnic, tem-
več predvsem spodoben as-
falt, ki nekam pelje, sem se
spomnila tiste lepe, zaenkrat
makadamske poti, ki jo se-
daj uporabljajo zagrizeni
pešci in mestni vozniki gor-
skih koles. Pot vodi od mest-
nega bazena oz. od _bbšpi-
ce« do Petrovč - lepo po nasi-
pu ob Savinji. Že res, da je
obljudena, a mnogo manj
kot pot od enega do drugega .
mestnega mostu čez Savinjo.
Široka je dovolj, le asfaltira-
na ni. Po moji gospodinjski
logiki pa tistih nekaj kilome-
trov asfalta tudi ne more ve-
ljati takšnega bajnega bogas-
tva, da se zanj ne bi dalo
navdušiti tudi kakšnega
sponzorja - proizvajalci,
uvozniki in prodajalci te vse
bolj prodajane opreme kon-
cu koncev tudi morajo rolar-
jem na dušo pihati, kajne?
No, in če tam ne gre, zakaj
ne bi poleg npr. načrtovane
pešpoti do Šmartinskega je-
zera naredili še vzporedne
rolarske steze? Ali pa - če
tudi tam pes na repu kak
izgovor prinese - kjerkoli
drugje, kjer kakšna potka ali
cesta obstaja, pa je pravza-
prav neizrabljena?
No, ah ne bi bilo lepo, če bi
bilo Celje prvo slovensko me-
sto z uradno, s prometnim
znakom označeno rolersko
stezo, ki ni samo za mlade in
nore mojstre, ampak za vse
mirnejše poganjalce novih ko-
leščk? Saj vem, da še za kole-
sarje nismo poskrbeli. Toda
ena sama kolesarska steza bi
bila res le kaplja v morje po-
treb, ena sama rolerska steza
bi se zdela pa kot celo morje...
P.S.: Ker sem končno zače-
la doživljati odzive na svoje
nerganje (zanje se lepo zah-
valjujem in obljubljam, da si
bom gostilne brez medeni-
nastih stolov, kamor ste me
povabili, zagotovo ogledala,
pa čeprav ni nobena v centru
mesta), se prijazno priporo-
čam tudi za namige o mož-
nih rolerskih placih! Še raje
kot meni, jih pa morda spo-
ročajte občinskim službam
(predvidevam, da bi lahko
bil pravi naslov Oddelek za
družbene dejavnosti) ali pa
celjski Športni zvezi. Morda
se pa kaj premakne?
Drogi veterinarji
Na vprašanje šentjurskega občinskega svetnika Antona
Zdolška, zakaj so cene osemenjevanja živine v tej občini
dražje kot pri sosedih, je odgovorilo ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Sporočili so, da znaša cena posamezne osemenitve na
razdalji do 10 kilometrov 2890 tolarjev, do 15 kilometrov
3420 tolarjev ter do 20 kilometrov 3950 tolarjev. Cena
celotnega paketa osemenitve znaša 5450, 6020 ali 6750
tolarjev, odvisno od zgoraj omenjenih razdalj. Posamezne
občine namenjajo za subvencioniranje različne zneske, zato
so na koncu različne tudi cene. V Šentjurju prispevajo k vsaki
osemenitvi 500 tolarjev. BJ
Zdravje v zameno
Ob svetovnem dnevu brez
tobaka je po vsej državi ste-
kla akcija Pametnejši odne-
ha, namenjena spodbujanju
opuščanja kajenja in infor-
miranju kadilcev in kadilk o
tveganjih, ki se jim izpo-
stavljajo. Zavod za zdravs-
tveno varstvo Celje je tega
dne organiziral v prostorih
projektne pisarne Celje zdra-
vo mesto Zdravo menjavo,
ki pa je pritegnila le dva
obiskovalca.
Obiskovalci bi lahko od 8.
do 18. ure v zameno za pred-
mete, ki niso neposredno po-
vezani s kajenjem in so obele-
ženi z logotipom tobačnega
izdelka oziroma tobačne to-
varne, dobili uporabne pred-
mete - majice, kape, dežnike -
označene z znakom kaNE-
dim. Vsak obiskovalec bi z
menjavo prispeval k razvoju
okolja, v katerem ni prostora
za reklamiranje tobaka. »V de-
setih urah nas je kljub precejš-
njemu informiranju Celjanov
o akciji obiskal en sam par,«
so nam povedali v projektni
pisarni. Zakonca sta prinesla
tri pepelnike, v zamenjavo pa
dobila majici z napisom.
»Pametnejši odneha - opusti-
te kajenje, preden kajenje opu-
sti vas,« je bilo geslo letošnjega
svetovnega dneva brez tobaka.
Po nekaterih ocenah v Sloveni-
ji kadi 450.000 ljudi, približ-
no 3.000 pa jih vsako leto
umre zaradi tobaka. Tako za-
skrbljujoči podatki bi morali
zdramiti kadilce in spodbuditi
množičen odziv v odločitvi, ki
lahko v zameno za kajenje pri-
nese zdravje. K.L.
V Celju društvo Preobrazba
Od prejšnjega četrtka je Celje bogatejše še za eno društvo.
Gre za Društvo za spodbujanje kakovosti življenja in
duhovne preobrazbe, na kratko Društvo preobrazba, kate-
rega ustanovni zbor je bil v Celjskem domu.
Društvo bo negovalo in spodbujalo širjenje teoretičnega in
izkustvenega ozaveščanja svojih članov in zainteresirane jav-
nosti o strokovnih možnostih krepitve vitalnosti ter čustvene-
ga, miselnega in duhovnega nadgrajevanja kakovosti življe-
nja. V ta namen bo med drugim pripravljalo vrsto predavanj in
diskusij s področja duhovnih, psiholoških in drugih izkušenj.
Junijski gost bo Vili Ravnjak, gledališki režiser, dramaturg
in pisec ter avtor cikla oddaj Tretje oko na slovenski TV.
Predavanje bo v četrtek, 10. junija ob 18.30 v Celjskem domu,
predavatelj pa je napovedal temo takole: Energijska, genska in
civilizacijska ujetost človeka - moč in nemoč samorazvoja in
terapijskih pripomočkov. UM
Asfaltna baza v tem tednu?
v Planinski vasi (KS Planina) v šentjurski občini, kjer je
^rna gradnja asfaltne baze delno na občinski zemlji, so
Jiajbližji sosedi spet obupani.
Po njihovih opažanjih naj bi v prvi polovici tega tedna začel
investitor Mirko Kovač z delom. Tako so v preteklih dneh
(lovažali potrebne materiale za začetek dela ter preizkušali
•Naprave, kar je povzročalo hud ropot. Prav tako naj bi na
t^ekaterih okoliških cestah že pričakovali asfalt iz nove baze,
zgovorno pa je še, da se investitor pospešeno zanima za
telefonski priključek. Sicer pa je prišlo v asfaltni bazi že do
^veh hujših poškodb med delom, ko je vroči bitumen poškropil
delavca po obrazu in rokah, drug delavec pa je padel z odra.
Sicer pa vaščani ne zaupajo več niti najvišjim sodnim
'Organom v državi, pri čemer so se pojavile govorice o pomem-
'^nih sorodstvenih vezeh in poznanstvih najbogatejšega krajana
•^Unine. BJ
Šf.22.-3.junii 1999
NASI KRAJI IN UUDJE
12
Ure za občutek vrednosti
Specialna pedagoška služba nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami - Čustven in učni razvoj sta enako pomembna
Prvošolec, ki obožuje
pravljice, pri likovnem pou-
ku pa je izvirnejši od sošol-
cev, se pri matematiki nika-
kor ne more zbrati. Številke
ga ne pritegnejo in med uro
ustvarja v razredu nemir. Iz
nezanimanja za matemati-
ko, kjer doživlja neuspeh,
so zrasle še druge, tudi
vzgojne in socialne težave.
Zanj pravijo, da je bister, a
njegov učni uspeh ni obeta-
ven. Temu otroku in števil-
nim drugim, ki odstopajo od
večine, so lahko v pomoč
učne ure s pedagoginjo iz
mobilne specialne službe.
Otrok s posebnimi vzgojno-
izobraževalnimi potrebami,
kamor velikokrat sodijo tudi
zelo nadarjeni, je po obstoje-
čih raziskavah med osnovno-
šolsko mladino od 10 do 20
odstotkov. V Celju je letos več
kot 4.100 osnovnošolcev, kar
pomeni, da bi specialno peda-
goško pomoč potrebovalo
najmanj 400 otrok. Mobilna
specialna pedagoška služba
deluje v Celju že od leta 1993,
ko so v Osnovni šoli Glazija
med prvimi v Sloveniji začeli
s projektom nudenja pomoči
otrokom v rednih osnovnih
šolah, njihovo delo pa je vse-
binsko in denarno podprlo
ministrstvo za šolstvo. Šestlet-
ne izkušnje kažejo, da bi spe-
cialno pedagoško pomoč po-
trebovalo še več otrok. V mo-
bilni specialni pedagoški služ-
bi dela letos šest pedagoginj,
in sicer v dvanajstih celjskih
in okoliških šolah, v katerih
obravnavajo 150 otrok, zveči-
ne učencev od prvega do tret-
jega razreda. »Otrokom s po-
sebnimi vzgojno-izobraževal-
nimi potrebami je treba pri-
skočiti na pomoč čim bolj
zgodaj, pri utrjevanju začet-
nih šolskih znanj in spretno-
sti, kajti sčasoma se njihove
težave poglabljajo in včasih se
zgodi, da pomoč pride že sko-
rajda prepozno. Začetne teža-
ve lahko prerastejo v trajnejše
in se razširijo tudi na čustveno
in socialno področje,« je po-
vedala Romana Lebič, ravna-
teljica Osnovne šole Glazija.
Zanimanje za njihovo mobil-
no službo v osnovnih šolah
narašča, saj so rezultati dela
spodbudni. »Vsako leto ima-
mo kakšnega učenca, ki zara-
di specifičnih motenj odstopa
od ostalih in pouku ne more
slediti. Dopolnilni pouk mar-
sikdaj ne zadošča in prav zato
je pomoč pedagoginje še kako
dobrodošla,« je povedala
Nadja Robnik, učiteljica tret-
jega razreda v 111. osnovni šoli.
Kdaj otrok potrebuje posebno
obravnavo, o tem presodita
razrednik in svetovalni dela-
vec, v pomoč pa morajo privo-
liti tudi starši.
Pedagoginje, ne
inštruktorice
Specialna pedagoginja otro-
ka obišče v šoli in z njim
preživi uro ali dve na teden.
Do zahtevanega znanja ga pri-
vede po daljših poteh, najprej
pa mora prepoznati vir njego-
vih težav in odkriti pogoje, v
katerih je lahko uspešnejši.
Uporablja posebne metode,
tehnike in pripomočke za ob-
vladovanje šolske snovi.
Otrok se, denimo, ne more
orientirati na majhnem zvez-
ku in začela bosta s pisanjem
številk na velike liste papirja
ter najprej razreševala težave
zaznavanja. Vloga pedagogi-
nje je koristna predvsem pri
otrocih, ki so zaradi ponavlja-
joče se neuspešnosti v razredu
izgubili samozavest in obču-
tek vrednosti. Otroka ohrabri
in mu da moč, povrne mu
občutek varnosti in sprejeto-
sti, šolsko in domače okolje
pa seznanja z njegovimi teža-
vami, da bi bil deležen ustrez-
nejšega vzdušja. Čustven in
učni razvoj sta enako pomem-
bna.
»Specialne pedagoginje niso
inštruktorice in ne izhajajo iz
otrokovega neznanja, ampak
iz njegovih močnih področij.
Prav preko otrokovih intere-
sov počasi preidejo na njegova
šibkejša področja. Ko se oseb-
nostno okrepi in postane suve-
ren, šele potem lahko postane
kos učnim težavam,« je še
poudarila Romana Lebič. Vča-
sih se izkaže, da otrok kljub
pomoči ne bo zmogel rednega
šolanja in takrat ga je treba
pripraviti na prešolanje v os-
novno šolo s prilagojenim
programom.
Preprečevanje učnih in raz-
vojnih težav je odvisno od
zgodnjega odkrivanja in pra-
vočasne pomoči, prav zato bi
pomoč mobilnih specialnih
pedagoških služb koristila tu-
di že v vrtcih.
.^^^^^^^^^^^^^^......KSENIJA LEKIČ
Otroci s specifičnimi učni-
mi težavami so umsko nor-
malno nadarjeni otroci, a
težje se prilagajajo zahte-
vam doma in v šoli. Najpo-
gostejše težave so kratko-
trajna zbranost, miselna
neurejenost, šibko pomnje-
nje, čezmerna utrudljivost,
gibalna nespretnost. Med
vedenjskimi in odzivnimi
značilnostmi pa so najpogo-
steje opažajo nemirnost, na-
veličanost, nagnjenje k eks-
plozivnosti, nestrpnost, po-
vršnost, spremenljivost raz-
položenja, vedenja in delov-
ne učinkovitosti.
Defektologinja Nevenka Kus, ena od šestih pedagoginj celj-
ske mobilne službe, v učilnici specialne pedagogije v III.
osnovni šoli v Celju. »Pri naših urah so otroci vedno uspešni,
saj izhajamo iz njihovih znanj in jim vlivamo samozavest za
obvladovanje področij, na katerih doživljajo neuspeh,« je
dejala Kosova.
Skupine
starih za
samopomoč
V Domu upokojencev
Polzela že deseto leto delu-
jejo skupine za samopo-
moč. Začeli so s štirimi, da-
nes pa pod vodstvom social-
nih delavk iz Centra za so-
cialno delo Žalec, zunanjih
sodelavk in delavk DU Pol-
zela deluje devet skupin.
Namen delovanja skupin
za samopomoč je medseboj-
no druženje, osebna in med-
sebojna povezava in pomoč
v primeru težav in stisk, kre-
pitev prijateljskih vezi, pre-
magovanje osebnih stisk, ki
nastanejo v zvezi s starostjo,
ob izgubi partnerja, preseU-
tvi v drugo okolje... Skupine
se srečujejo enkrat tedensko
po dve uri. Začetek srečanja
posvetijo pogovoru, v dru-
gem delu se v skupnem pro-
storu zberejo vse skupine,
člani pa skupaj prepevajo.
Za popestritev srečanj pri-
pravljajo razne delavnice,
kot so barvanje pirhov, izde-
lava pustnih mask, slikanje
na keramiko... Skratka, po-
samezniki v skupinah za samo-
pomoč krepijo lastno zado-
voljstvo, zdravje in kakovost
življenja. T. POGORELČNIK
Živi grajski spomini
Učenci od 3. do 8. razreda OS Glazija v Celju so ponedeljek preživeli na celjskem Starem gradu.
Na kulturni dan, zastavljen kot sprehod v preteklost rodu Celjanov, so učence povabili z lično, z
vrvjo zvezano in pečatom zapečateno knjižico. Šolarji so si ogledali grad, se pomerili v kvizu, iskali
skriti zaklad, prisluhnili pravljici o Veroniki Deseniški ter prirediU viteške igre.      IS, Foto: GK
VSPOMIN
Franci Strajher
v torek, 18. maja. se je
romarski kraj Marija
Dobje pri Dramljah nepri-
čakovano ovil v žalost.
Ugasnilo je veliko srce so-
vaščana, starega komaj
43 let. Franci Strajher je
bil kmet, podjetnik, pred-
sednik vaške in krajevne
skupnosti, občinski svet-
nik in predvsem dober
človek.
Rodil se je pod Čemše-
niško planino in usojeno
mu je bilo. da bo spreje-
mal udarce kar vse življe-
nje. Prezgodnja smrt oče-
ta, prometna nesreča,
smrt njegovega komaj leto
dni starega sina in na-
zadnje mnogo prezgodnje
slovo od življenja.
Iz propadajoče kmetije
je v kratkem času ustvaril
trdno kmečko gospodars-
tvo ter ustanovil podjetje.
Njegov občutek za velike
načrte, ki jih je znal s
svojim znanjem, poz-
nanstvi in trdno voljo tudi
uresničiti, je neprecenljiv
prispevek k lepšemu živ-
ljenju v Marija Dobju. Te-
lefon, cesta. voda. Kdo ve
koliko njegovih ur. kilo-
metrov   in   neprespanih
noči je bilo potrebnih, da
je poskrbel skupaj s kraja-
ni za vse te dobrine. Niko-
li ni znal reči ne. Poma-
gal je vsakemu, njegova
prizadevanja za mir in
slogo v vasi so ponavadi
padla na plodna tla, saj je
tudi besede znal postav-
ljati na pravo mesto.
Na dan pogreba, 20.
maja, je jokalo celo nebo.
Kljub neprijetnemu vre-
menu ni bilo mogoče pre-
šteti ljudi, ki so se prišli
poslovit. Lepemu cerkve-
nega obredu so svoje do-
dali pevci, govorniki in
igranje Marijine pesmi
na trobento pri odprtem
grobu.
Zbogom, dobri sosed in
prijatelj Franci Strajher!
DOLFE ŽVIŽEJ
Polona Jovan
Bilo je lepo, sončno
majsko popoldne, ko smo
se zbrali na celjskem po-
kopališču, da se poslovi-
mo od matere, žene, hče-
re, sestre: sodelavke in
predvsem velike prijate-
ljice. Vse to je namreč bila
Polona Jovan. Pa ne samo
to. V vse te življenjske vlo-
ge je Polona z bogato, ne-
ponovljivo osebnostjo
vpletla svojo osebno noto
in na ta način v vseh nas
zapustila neizbrisno
sled. Le kako je mogoče,
da se prekine življenje
človeka, ki je bil tako
poln življenjske energije,
optimizma, humorja in
veselja do življenja?
Morda jo je zavedanje
bližine smrti, ki ga je pri
trinajstih letih doživela
ob letalski nesreči, v ka-
teri je tragično preminil
njen oče, ali globoka, nei-
zrečena, nezavedna slut-
nja kratkosti življenja,
zaznamovala v tem smi-
slu, da je živela življenje s
tolikšno intenzivnostjo,
da ji je bil dan vselej pre-
kratek.
Zagotovo je bilo eno od
njenih življenjskih načel -
»carpe diem« - izrabi
dan. Resnično jih je znala
izrabiti, večinoma za ne-
sebično razdajanje vsem,
ki so bili potrebni njene
pomoči, pa naj so bili to
najbližji, prijatleji, sode-
lavci ali tisti, s katerimi
se je srečevala pri delu.
Imela je izjemen smisel
za delo z ljudmi, ki je
prišel do izraza v vseh de-
lovnih sredinah, vendar
ji je pravo izpolnitev pri-
neslo šele zadnje delovno
področje na celjski območ-
ni enoti Zavoda RS za za-
poslovanje, kjer je s svojo
bogato dušo znala pri-
sluhniti osebnim stiskam
ljudi.
Ko se srečamo s smrtjo,
se nehote vprašamo, ali je
življenje spričo svoje min-
ljivosti sploh smiselno? In
vendar, ravno smrt je ti-
sta, ki ga dokončno osmi-
sli. Karkoli smo storili ali
ustvarili, karkoli smo do-
živeli in izkusili, kolikor
je ostalo spomina vrednih
dejanj, vse ostane zapisa-
no v preteklosti, v spomi-
nu, ki je kakor blagoslov
duše, od koder se ga ne da
več izbrisati. Ko na ta na-
čin razmišljamo o življe-
nju in smrti, lahko reče-
mo, da je bilo njeno živ-
ljenje, čeprav kratko, bo-
gato in izpolnjeno.
Polona je svoje življenje
osmislila na ta način, da
ga je bogatila drugim, in s
tem. da ji je bilo dano
pomagati mnogim. Mno-
žica, ki se je zbrala, da jo
pospremi na njeni zadnji
poti, je o tem zgovorno
pričala.
Družina, prijatelji, so-
delavci in znanci jo bomo
zelo pogrešali.
SONJA MLEJNIK
Št. 22.-3. junij 1999
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Tudi princesa ima zlato vino
Preverjen vinski pridelek Virštanja in Kozjanskega
Sredi maja je strokovna komisija oce-
nila vinski pridelek članov Društva vino-
gradnikov Virštanj-Kozjansko. Ugotovili
jO, da so vina presegla povprečno oceno
»vinorodne dežele Podravje«, po starem
podravskega rajona.
Med belo zvrstjo sta prejela zlati meda-
lji domačija Stiplošek iz Sel (vinograd v
Virštanju) ter Martin Amon (Virštanj).
0ed sortnim belim vinom so prejeli zlate
medalje za laški rizling Miloš Jug (Gostin-
ca) in Debelakovi (Bučka Gorca), za char-
(|onnay Debelakovi (Bučka Gorca), Rajko
pečnik (Bučka Gorca) in Janez llek (Vera-
^e), za kerner Rajko Pečnik (Bučka Gor-
ca) in Miloš Jug (Gostinca), za sauvignon
Miloš Jug (Gostinca), Sandi Štraus (Gostin-
ca), Rajko Pečnik (Bučka Gorca), Andrej
Tacer (Podpristava), Janez llek (Verače) in
Štrausovi (Virštanj).
• Za renski rizling je prejel zlato medaljo
Martin Bovha (Zdole), za muškat otonel
Stiplovškovi (Virštanj) in Rajko Pečnik
(Bučka Gorca) ter za rumeni muškat
Debelakovi (Bučka Gorca) in Edi Amon
(Dobležiče). Za edini vzorec zelenega sil-
vanca je prejela srebrno medaljo družina
Štraus. Za sortno rdeče vino je dobila zlato
medaljo za modro frankinjo Kmetijska
zadruga Šmarje, za rose je prejel bron za
edini vzorec Franc Rajgl, med rdečo zvrst-
jo pa so prejemniki srebrnih medalj Miha
Zakošek, Miloš Jug, Jože Jug, Anton Ko-
drin in in Štrausovi.
Za predikatna bela vina je prejel pet
zlatih medalj Martin Amon (med njim;
tudi za najvišjo oceno letošnjega ocenjeva-
nja, ki za sauvignonov izbor znaša 18,72),
dve zlati medalji Debelakovi ter po eno
Rajko Pečnik, domačija Stiplošek in Suza-
na Pečnik (za takoimenovano princesino
vino). Pri tem je treba povedati, da je
Pečnikova ena od obeh slovenskih vinskih
princes, spremljevalk vinske kraljice.
Princesa iz Sedlarjevega je o vinu govori-
la tudi na slovesni podelitvi priznanj vir-
štanj sko-kozjanskim vinogradnikom, ki je
bila v Virštanj u. Priznanja so podelili pred-
sednik društva, vinogradnik in pisatelj
Slavko Toplišek, predsednica ocenjevalne
komisije Darja Bovha in kmetijska sveto-
valka Marjana Gradišek. Za veselo vzdušje
so poskrbeli ljudski harmonikar Franci
Rajgl in njegovi učenci.
BRANE JERANKO,
Častitljiva obletnica šole
v podružnični šoli Trnava
je bilo v soboto zelo živah-
no. Številni krajani, otroci
in drugi gostje so v telovad-
nici šole proslavili 100-letni-
co šole Orla vas, danes Trna-
va, hkrati pa tudi praznik
Krajevne skupnosti Trnava.
Že v petek je šolo obiskal
minister za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber, na praznični
dan pa-je poslal še telegram, v
katerem je krajanom in šoli
čestital za jubilej, predvsem
pa za vztrajnost pri ohranitvi
te podružnične šole.
Prisotne na proslavi je poz-
dravil tudi župan občine Bra-
slovče Dušan Goričar, slav-
nostni govornik pa je bil rav-
natelj OŠ Prebold Milan Jezer-
nik. Šola v Trnavi je bila do
letos podružnica preboldske
šole, zaradi spremenjenih šol-
skih okolišev pa bo čez nekaj
dni prešla k Osnovni šoli Bra-
slovče. Ravnatelj te šole Milan
Ribič je zato vodji podružnice
Maji Gaberšek izročil novo, še
nepopisano šolsko kroniko. V
letošnjem šolskem letu šolo v
Trnavi obiskuje enajst otrok, v
njej pa je tudi vrtec.
Ob jubileju so pripravili bo-
gat kulturni program, v kate-
rem so otroci predstavili delo,
medse pa povabili tudi žalski
harmonikarski orkester, fol-
klorno skupino Grifon iz
Šempetra ter citrarja Marjana
Marinška z dvema ljudskima
pevkama. T. T.
Srečanje
raziskovalcev
V Osnovni šoli Prebold je bilo
niedobčinsko srečanje mladih
raziskovalcev osnovnih šol
Spodnje Savinjske doline. Na
njem so se z 29 nalogami pred-
stavili učenci osnovnih šol Bra-
slovče, Petrovče, Griže, Polzela,
Prebold, Šempeter, -Vransko in
Žalec. Šole in mentorji so za
svoje uspešno delo prejeli priž-
iganja, ki jim ga je podelil pred-
sednik odbora za negospodar-
ske dejavnosti občine Prebold
J^ranci Škrabe.      T. TAVČAR
Darujte kri!
Rdeči križ vabi na junijske
'krvodajalske akcije. Na na-
območju lahko darujete
•^i 10. junija v Kozjem ter 17. v
Gorici pri Slivnici.
V pomoč pri zdravstvenih
nevšečnostih
Pri založbi Slovenska knjiga so v zbirki Zdravje, vanjo je
uvrščen tudi veliki priročnik Moj zdravnik, doslej izšli
trije manjši priročniki, ki obravnavajo alergije, osteoporo-
zo in impotenco.
V njih medicinski in drugi strokovnjaki obravnavajo proble-
me, s katerimi se srečujejo številni ljudje, a vprašanja o bolezni,
poteku, vzrokih in zdravljenju marsikdaj v zdravniški ordinaciji
ne znajo dovolj jasno postaviti. Knjižice ponujajo podrobne in
docela razuirdjive informacije o obvladovanju zdravstvenih
nevšečnosti, razlago pa dopolnjujejo tudi nazorne ilustracije,
diagrami in preglednice. Naslednji trije priročniki v tej zbirki
bodo obravnavali revmo, visok krvni pritisk in depresije.  K.L
O smeteh V Celju
Včeraj, v sredo, je bila na Srednji frizerski, tekstilni,
strojni in prometni šoli v Celju okrogla miza z naslovom
Smeti - naš vsakdan.
Na okrogli mizi, ki so jo organizirali v Projektni pisarni Celje
Zdravo mesto, so sodelovali pisateljica Mateja Reba, predstav-
niki MO Celje in Javnih naprav, predstavniki celjskih osnovnih
in srednjih šol ter Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. NMS
S športom proti drogi
v okviru športno humanitarne akcije Veter v laseh - s športom proti drogi so Občina;
Žalec, športni center, osnovna šola in Mestna skupnost Žalec pripravili športni dan za vse. j
Prireditev je bila minuli petek, nastopilo je več kot 1500 udeležencev, nastopili pa so na mali'
olimpiadi, v atletiki, košarki, odbojki, malem nogometu, rolanju, kotalkanju, rolkanju, strelja-j
nju z zračno puško, tenisu, lokostrelstvu, kegljanju, bahnanju, kolesarjenju, v planinskem;
pohodu in likovnem izražanju. Poleg tega so se lahko udeležili pohoda ah teka po ulicah mesta-
Žalec, zaključili pa so z glasbo in plesom. T. TAVČAR
Zlato za
osmošolce
Danes, v četrtek, bo v
Lutkovnem gledališču v
Ljubljani slavnostni spre-
jem ob podelitvi priznanj
najboljšim učenkam in
učencem osmega razreda
za dosežen uspeh na dr-
žavnem tekmovanju iz tu-
jih jezikov.
Na državno tekmovanje v
znanju angleškega jezika, ki
je potekalo 20. aprila, se je
uvrstilo, na podlagi rezultatov
šolskega tekmovanja, skupaj
976 učencev. 21. aprila pa je
bilo državno tekmovanje
učencev in učenk v znanju
nemškega jezika. Sodelovalo
je 448 učencev. Zlata prizna-
nja je doseglo 117 učencev iz
angleškega in 36 učencev iz
nemškega jezika.
Zavod Republike Slovenije
za šolstvo je na današnje sre-
čanje povabil 22 najboljših iz
angleščine in 18 najboljših iz
nemščine. Iz celjske regije sta
med najboljšimi dvaindvajse-
timi iz angleškega jezika Nika
Cvim iz Osnovne šole Hudi-
nja in Marko Špindler iz I.
Osnovne šole Celje. V znanju
nemščine pa sta veliko zna-
nja pokazala Sabina Škor-
janc iz II. osnovne šole Ro-
gaška Slatina in Jernej Retko
E Osnovne šole Ljubno ob
Savinji.    SIMONA BRGLEZ
Dobra letina savinjskih
vinogradnikov
Člani Društva savinjskih vinogradnikov so se na rednem
letnem občnem zboru zbrali v Zadružnem domu v Petrovčah.
Iz poročila predsednika Ivana Poteka in drugih se vidi, da je
društvo dobro delalo, to pa dokazuje tudi dejstvo, da število
članov narašča iz leta v leto, trenutno jih je 137. Člane društva,
ki ga še naprej vodi Ivan Poteko, je Božka Žolnir iz žalske
upravne enote seznanila z novim zakonom o vinogradništvu.
Ob koncu so objavili rezultate o ocenjevanju vzorcev vin
letnika 1998. Skupno so ocenili 57 vzorcev. Med sortnimi
belimi vini je največ točk, 17,06, dobilo vino Franca Gajška iz
Arje vasi, med belimi vini je najboljše vino, ocenjeno s 16,86
točke, pridelal Franc Špeghč iz Galicije, najboljše rdeče vino, ki
ga je komisija ocenila s 16,90 točke, pa ima Franc Podkrajšek iz
Latkove vasi. T. TAVČAR
Franc Špeglič, Franc Podkrajšek in Franc Gajšek se ponašajo
z najboljšimi vini.
Planinci treh desetletij
S pesmijo Oj, Triglav moj
dom, ki jo je zapel oktet Go-
milsko, se je v soboto zvečer v
dvorani Kulturnega doma na
Vranskem pričela osrednja
proslava ob 30-letnici Planin-
skega društva Vransko.
Delo društva v minulih letih
je predstavil predsednik Anton
Sitar. Člani so kmalu po usta-
novitvi pričeli graditi planinsko
postojanko na Čreti, ki je nudi-
la zavetišče tisočem planin-
cem. Čreta je namreč ena iz-
med točk evropske peš poti, ki
vodi od Baltika do Jadrana.V
teh letih so vranski planinci
vzgojili veliko planinskih vod-
nikov, skrbeli za izobraževanje
markacistov, sodelovali na šte-
vilnih orientacijskih tekmova-
njih, vzorno skrbeli za planin-
ski naraščaj... Po zaslugi pla-
nincev so svet nad Vranskim
spoznaU mnogi ljubitelji gora,
poleg tega pa so planinci sode-
lovali pri gradnji ceste na Čreto,
napeljavi telefona in v okviru
svojih možnosti finančno po-
dprli še druge akcije. Na sobot-
ni slovesnosti so podelili več
društvenih priznanj in tudi
priznanja Planinske zveze Slo-
venije. T TAVČAR
Po Afriki
Celjsko popotniško in eko-
loško društvo Mati Zemlja vabi
danes, v četrtek, 3. junija, na
predavanje Dve poletji enega
leta. Svoje potovanje po Zam-
biji, Namibiji, Tanzaniji in Keni-
ji bo predstavila Mojca Miholič,
zdravnica iz Ljubljane. Preda-
vanje bo v celjskem gostišču
Berger, ob 20. uri. BJ
Šf.22.-3.iuiiii 1999
NASI KRAJI IN UUDJE
14
Cesla na pol
poli
Na Podmeji, na vrhu prela-
za med Zasavjem in Savinj-
sko dolino, je bila v ponede-
ljek krajša slovesnost, ki jo je
pripravila občina Trbovlje ob
zaključku asfaltiranja še zad-
njega, 670 metrov dolgega
odseka ceste med Tt-bovljami
in Preboldom.
Na tej cestni povezavi ostaja-
jo še 4 kilometri makadamske
ceste, ki sodijo v občino Pre-
bold, in župan Vinko Debelak
je v ponedeljek zaželel, da bi
bil tudi ta del ceste čim prej
urejen. Sicer so se slovesnosti
udeležili župani sosednjih ob-
čin, predstavniki Direkcije za
ceste in izvajalcev del ter po-
slanca Anton Delak in Milan
Jerič, zbrane pa je nagovoril
trboveljski župan Žiga Žgajner
Vrednost doslej opravljenih
del na cesti, ki povezuje Zasav-
je in Savinjsko dolino, znaša
več kot 400 milijonov tolarjev,
ki so bUi zagotovljeni v okviru
nacionahiega programa.
T TAVČAR
Ženske zase in za druge
Pred kratkim so se na sre-
čanju zbrale članice žalske-
ga društva Nova, ki vključu-
je precej članic tudi iz Celja
in okolice.
Ideja za ustanovitev društva
se je porodila pred tremi leti,
ko so bile soorganizatorke
vseevropskega kampa žena v
Nazarjah. Organizatorke Fra-
uenanstiftung so tudi Žalčan-
kam ponudile možnost sode-
lovanja in pridobivanja sred-
stev iz programov Phare, ven-
dar v tistem času članice druš-.
tva Nova v svojem okolju niso
naletele na veliko razumeva-
nja, zato je delo društva neko-
liko zamrlo.
Vendar, kot pravi predsed-
nica Mira Petre, so čutile vse
večje zanimanje in tudi potre-
be po ponovni oživitvi druš-
tva, v katerem bi se ženske
srečevale, se pogovarjale in si
medsebojno pomagale. »Živi-
mo v času, ko pomembne
vrednote izgubljajo svojo pra-
vo vrednost. Ta se lahko povr-
ne enostavno s tem, da se
začnemo ukvarjati s sabo, s
svojimi vrednotami, z odno-
som do okolice in svojih najb-
ližjih... Pri srečevanju z razno-
vrstnimi problemi bomo
ogromno naredile že s tem, da
bomo druga drugi prisluhnile
in se pogovorile - problem po-
stane za polovico manjši, ko o
njem spregovoriš,« pravi Pe-
tretova.
Članice društva bodo poma-
gale tudi drugim: staršem in
otrokom, ki se znajdejo v teža-
vah, razvezanim ženskam, ne-
zaposlenim, mladim podjetni-
cam, sodelovale pri dodatnem
izobraževanju... Skratka, obilo
dela, ki bi ga v društvu Nova
rade uresničile s pomočjo Cen-
tra za socialno delo, šol in dru-
gih žalskih društev, ki tako ali
drugače v ospredje postavljajo
ženske. Hkrati pa vabijo vse, ki
čutijo podobne probleme, naj
se jim priključijo.
U. SELIŠNIK
DESKANJE
PO SPLETU
Spletna bolnišnica
Je lahko internet koristen
tudi pri tako resnih zade-
vah, kot je zdravje? To vpra-
šanje sem si postavil prejšnji
teden, ko so me začeli zvijati
redni in nepogrešljivi napadi
senenega nahoda. Moja prva
ugotovitev je, da je zdravju
posvečene veliko pozornosti
na Internetu. Poleg raznih
medicinskih servisov so se v
igro vključili tudi veliki
zdravstveni centri, najprej
sem se spomnil znane klini-
ke Mayo (www.mayo-
health.org), kjer imajo svoj
informacijski center. Oziro-
ma, kar več specializiranih
centrov.
Nad informacijami sem bil
prijetno presenečen. Tudi na-
čin, po katerem je spletna
stran organizirana, mi je takoj
prirasel k srcu. Že na prvi
strani sem lahko izbiral med
specializiranimi centri, tako
da sem zelo hitro prišel do
člankov z alergijami. Če bi
hotel dobiti informacije o
otroških, ženskih ali moških
boleznih, raku, boleznih srca,
Alzheimerjevi bolezni, zdra-
vilih ali prehrani, prav tako ne
bi imel nobenih težav. Ustvar-
jalci so se pri načrtovanju teh
strani očitno temeljito vživeli
v vlogo bolnika, oziroma ne-
koga, ki išče podatke o bolez-
nih. Ali zdravju, odvisno pač s
katere strani gledate na vse
skupaj.
Edino, kar me malce moti,
je samo ime, oziroma podna-
slov spletne strani. Spletna
stran namreč sliši na »Oa^j
zdravja«. Vem, da se bolti^
oseba počuti bolje, če ji dovolj
dolgo govorite o zdravju, ^
vendar. Pod oazo zdravja si
predstavljam tropski otok s
palmami, s katerih se ne da
pasti, kamenjem iz penaste
gume, morjem, v katerem ne
morete utoniti, se zastrupiti ^
ribami (kakor tudi one ne i
vami) in kjer zadnjih nekaj
tisoč let nihče ni zbolel.
Vendar je to tako malen-
kostna stvar, da si skoraj ne
zasluži prostora v tem članku
(»Spet nabijaš kilometrino«
bo rekel urednik). Vrnimo se
raje na kliniko Mayo. Točneje,
k spletnim stranem klinike,
Kot sem že napisal, je prva
stran zelo pregledna. Pravo
nasprotje tistemu, na kar sicet
običajno naletimo v bolnišni-
cah. Saj veste, ta in ta oddelek
je po stopnicah navzdol, čez
dvorišče, nato v prvo nad-
stropje, do konca hodnika
Tam vam potem povedo, da se
seveda ne gre čez dvorišče,
temveč skozi klet in od tam v
prvo nadstropje in če imate
srečo ste v tretje res tam.
No, na spletni kliniki Mayo
vam v začetku poleg omenje-
nih specializiranih centrov po-
nudijo še iskanje po ključnih
besedah, elektronsko knjižni-
co, slovar medicinskih izra-
zov, novice dneva ter trenutno
aktualno tematiko. Med ne
povsem kratkim obiskom te
spletne strani sem naletel na
toliko različnih dokumentov,
da bi vsak normalno razvil
hipohonder našel navdiha za
sedem življenj.
Pa šalo na stran. Vsekakot
ena izmed boljših strani,
vas kaj tare okrog zdravja. Se-
veda to ni nikakršno natlome'
stilo za zdravnika. V tujih ra-
čunalniških časopisih so že
pred časom opozarjali, da se
nikar ne smešite pred svojim
zdravnikom s citati iz spletni''
strani, posvečenih zdravju-
Gotovo pa omogoča koristno
branje za vse, ki si želijo izve-
deti kaj več od tega, kolikf
tablet na dan morajo pogoltni-
ti. Gre predvsem za osveŠČJ'
nje, za posredovanje znanji-
Veliko prostora je namreč na*
menjenega preventivi. Saj ve*
ste, na tem področju pa naiT
tudi zdravnik ne more velil^''
pomagati.
Vasja Ocvirl'
vasja@eurocom-^'
Za veselo druženje
83-letni Rafko Zabukovnik iz zaselka Lovce v občini
Polzela je bil pobudnik in gostitelj tudi tokratnega, že
tretjega srečanja izdelovalcev salam in želodcev iz zaselkov
Krajevne skupnosti Andraž.
Udeležencev je iz leta v leto več. Srečanje ni tekm.ovalno,
temveč le veselo in prijetno druženje z obilo kmečkih dobrot.
Tako so gospodarji prinesli svoje najboljše suhomesnate dobro-
te in domače vino, gospodinje pa so se potrudile s peko
domačega kruha in peciva. Za veselo razpoloženje je poskrbel
še harmonikar. T. TAVČAR
izlet celjskih upokojencev
Celjski upokojenci so se prejšnji torek podah na Madžarsko,
družabni del izleta pa pripravili v gostišču K Jeleni v hrvaškem
Čakovcu. Sosednji Čakovec so izbrali na pobudo izletnice
Marije Jalšovec, ki izhaja iz tega mesta, za razpoloženje potni-
kov v dveh avtobusih je ob njej skrbela še Elica Šantel, v
Čakovcu pa domači Band Mohokos. STANE KRAJNC
Na mostovih
živahnih doživetif
V Centru za promocijo tu-
rizma Slovenije so pred krat-
kim izdali še zadnjega od
petih predstavitvenih katalo-
gov slovenskih turističnih
področij. Za splošnim kata-
logom Dobrodošli v Sloveniji
ter katalogi Obale in Krasa,
gor in jezer, slovenskih na-
ravnih zdravilišč in podeže-
lja je zdaj izšel še katalog
slovenskih mest Na mosto-
vih živahnih doživetij.
V katalog slovenskih mest
so vključene predstavitve
vseh enajstih mestnih občin;
Ljubljane, Celja, Kopra, Kra-
nja, Maribora, Murske Sobo-
te, Nove Gorice, Novega me-
sta, Ptuja, Slovenj Gradca in
Velenja, ob njih pa še Idrije,
Škofje Loke in Kamnika,
medtem ko je bil Piran kot
značilno staro primorsko me-
sto podrobno predstavljen že
v katalogu Obale in Krasa.
Vsako mesto, razen prestolni-
ce Ljubljane, ki ji pripadajo 3
strani, je v sliki in besedi
predstavljeno na dveh stra-
neh, ob uvodni predstavitvi
pa bralec spozna mestne toč-
ke odhčnosti, najpomem-
bnejše prireditve, kulturno
zgodovinske in naravne za-
klade, kulinarične posebno-
sti, možnosti nastanitev, kon-
taktne naslove ter nekaj os-
novnih informacij o mestu.
Katalog je izšel v nakladi
100 tisoč izvodov v sloven-
skem, angleškem, italijan-
skem in nemškem jeziku, nje-
govo izdajo pa so finančno
podprla tudi vsa predstavljena
mesta. Med založniškimi pro-
jekti, ki jih pripravljajo v Cen-
tru za promocijo turizma Slo-
venije, bodo v naslednjih me-
secih izšli katalogi S kolesom
po Sloveniji, Golf v Sloveniji,
Jahanje v deželi lipicancev in
Gradovi in dvorci na Sloven-
skem, do marca leta 2000 pa
še video film o kulturni dediš-
čini ter sožitju pestre preteklo-
sti in dinamične sedanjosti
slovenskih mest. IS
Mesto Celje se v katalogu '
predstavlja s fotografijami \
poletnega in zimskega utri- I
pa v središču mesta, zaključ-
nega koncerta mladinskega :
pevskega festivala, panora- ]
mama mesta in Starega gra- \
du ter znamenitim Celjskim ,
stropom.
Šl.22.-3.iunii1909
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Vsega je kriva Zofija
Ko je vzel v roke knjigo Zofijin svet, ga filozofija popolnoma omrežila - Na filozofski olimpiadi v Budimpešti je
Celjan Samo Bardutzky presenetil z visoko uvrstitvijo
Osmega maja je bila v Budimpešti sedma filo-
zofska olimpiada, na kateri so sodelovali sred-
nješolci iz enajstih držav, večinoma evropskih.
Edini predstavnik Slovenije je bil Celjan Samo
Bardutzkj^, dijak tretjega letnika Gimnazije Celje
Center. Čeprav je bil Samo med najmlajšimi
udeleženci tega tekmovanja, je svojo nalogo
tako dobro opravil, da je zasedel odlično četrto
mesto. Najboljša je bila Poljakinja,
še sam ni mogel verjeti, da je res tako dober v
spretnosti filozofskega razmišljanja. Je bila njego-
va moč v znanju? Na to vprašanje bi nam ta mladi
bodoči filozof lahko odgovoril na sto in en način in
bi vsakega posebej ustrezno utemeljil. Kot to pač
znajo in počno filozofi, ostalim pa ne preostane
drugega, kot da preprosto verjamemo, da znanje
'je moč, ne oziraje se na učinke te moči.
^ Bil je edini predstavnik Slovenije in eden najmlaj-
ših udeležencev filozofske olimpiade v madžarski
prestolnici. Zakaj edini, nas je najprej zanimalo. »Te
olimpiade se praviloma udeležujejo četrtošolci, ker
pa je celjska gimnazija Center menda edina v
Sloveniji, kjer je predmet filozofija že v tretjem
letniku, sem bil pač edini prijavljenec. Četrtošolci
letos niso mogli sodelovati,
ker so v tistem času pisali ma-
.turitetni esej,« je odgovoril in
! dodal, da se mu zdi smotrna
odločitev šole, da je filozofija
že v tretjem letniku, ker je v
zadnjem težišče in središče
dela na maturi.
Samo je osmega maja sto-
pil v dvorano, kjer je za mize
sedlo petindvajset tekmoval-
cev. Prišli so iz Bolgarije, Ro-
munije, Madžarske, Turčije,
Poljske, Ukrajine, Nemčije,
Italije, Slovenije, Združenih
držav Amerike in Argentine.
Zakaj je bilo največ tekmoval-
i cev iz vzhodnoevropskih dr-
žav? »Prva filozofska olimpia-
da je bila v Romuniji, nasled-
nje pa v deželah vzhodne
Evrope, torej v državah, kjer
je bil z razvojem demokracije
trend uvajanja filozofije v šol-
ske programe iz leta v leto
močnejši. To tekmovanje je
zdaj preraslo prvotne okvirje
in pridružile so se države,
kjer demokracija že dolgo ni
več v povojih, naprimer Nem-
čija, ki bo prihodnje leto go-
stiteljica osme filozofske
olimpiade.«
Štiri ure o znanju
in moči
Samo je bil pred začetkom
tekmovanja precej zbegan in
negotov, saj je bila to njegova
prva izkušnja te vrste, znanje
konkurentov in težavnost
tekmovalne naloge, ki ga ča-
ka, pa veliki uganki. Kako
sploh izgleda takšno tekmo-
vanje? »To je pisanje filozof-
skega eseja, ki traja štiri ure.
Tekmovalec ima na voljo štiri
naslove, ki so praviloma citati
znanih filozofov. Jaz sem se
odločil za naslov Znanje je
moč, citat Francisa Bacona.
Filozofski esej je vedno inter-
pretacija filozofskih pojmov,
v tem primeru znanja in mo-
či, in ugotavljanje povezav
med tema pojmoma. Večina
udeležencev se je odločila za
ta naslov,« je Samo povedal o
načinu tekmovanja, ki zaje-
ma tudi to pomembno pravi-
lo, da je esej treba pisati v
enem izmed štirih evropskih
jezikov (angleškem, franco-
skem, nemškem, španskem),
vendar ta jezik ne sme biti
tekmovalcev materni jezik.
Samo se je zlahka odločil za
angleščino. Na nedavnem dr-
žavnem tekmovanju v an-
gleščini, ki je bilo v Ljubljani,
je med slovenskimi tretješolci
osvojil zlato priznanje, skupaj
s sošolko Manco Jagrič. Štiri
ure pisanja filozofskega eseja
so hitro minile, rezultati tek-
movanja pa so bili znani na-
slednji dan. Ko je izvedel, da
je dosegel četrto mesto, je bil
presenečen, trenutek za tem
pa srečen in to svojo srečo je
hotel čimprej z nekom pode-
liti. Poklical je domov v Celje.
»Vsi moji najbližji so bili po-
nosni name in to mi veliko
pomeni,« je povedal in dodal,
da mu bo filozofska olimpia-
da ostala v lepem spominu
tudi v tistem delu, ko so si
udeleženci ogledali Budimpe-
što, obiskali parlament in pri-
sluhnili Vivaldijevemu kon-
certu v cerkvi v Budimu.
V ospredju etična
vprašanja
Veliko bere. Pred približno
letom dni pa je vzeL v roke
knjigo z naslovom Zofijin svet
Norvežana Josteina Garderja
in takrat je v njegov svet inte-
resov vstopila filozofija. O
knjigi pravi: »Med mladimi je
ta knjiga vedno bolj popular-
na, saj skozi zgodbo podaja
zgodovino filozofije na pre-
prost način.« Potem se je s
filozofijo srečal lansko jesen, v
tretjem letniku gimnazije. »Fi-
lozofija je v šoli koristen pred-
met, znanje, ki sem ga prido-
bil, mi je na tekmovanju veliko
pomagalo. Najbolj me zani-
majo etična vprašanja, ki so
najbolj konkretna, najbolj v
stiku z vsakdanjim življenjem.
Na šoli nas je kar nekaj dija-
kov, ki se ukvarjamo s filozofi-
jo, se o posameznih temah in
vprašanjih pogovarjamo. Če
bi bilo po moje, bi v šolski
program uvedel več ur filozo-
fije, a bi nekoliko spremenil
koncept poučevanja. Dijaki bi
se morali, ob poznavanju iz-
hodišč znanih filozofov, bolj
neposredno ukvarjati s filo-
zofskimi vprašanji, več o njih
razmišljati in razpravljati,« je v
pogovoru razmišljal Samo
Bardutzky, ki o filozofiji raz-
mišlja tudi kot o svojem pokh-
cu. »Poučevanje filozofije se
mi zdi ena boljših možnosti,
prav tako poučevanje slovenš-
čine. Zato je zelo verjetno, da
se bom vpisal na kombinirani
študij filozofije in slovenskega
jezika na Filozofski fakulteti.
MARJELA AGREŽ
Samo Bardutzky
Soncu naproti
Preteklo je prvo leto, odkar na Osnovni šoli Vransko plapola Eko zastava. Na prireditvi
Soncu naproti so prikazali dejavnosti, ki so stalnica v olcviru sprejetih načel in usmeritev
Eko šol, in tiste, ki so posebnost v tem šolskem letu.
Med projekti so inovacijski. Gozdna učna pot kot nov didaktični pristop, razvojni projekt
Spodbujanje nadarjenih učencev in računalniški projekt Jutro. Na prireditvi so predstavili razisko-
valne naloge, in sicer dve o obrti v domačem kraju, o kruhu in o naravoslovni poti skozi gozd. Za
nalogi o obrti so četrtošolci iz centralne in podružnične šole Tabor na državni prireditvi v okviru
tekmovanja zgodovinskih krožkov prejeli srebrno in zlato priznanje, učenci 6. b razreda pa so
prejeli posebno priznanje kot zmagovalni eko razred. Prireditev so pozdravili tudi župan Franc
Sušnik, direktor Kiva Ivo Kreča in častna gostja dr. Barica Marentič-Požarnik. T. TAVČAR
Obletnica Delavskega
tehnikoma v Celju
Letos mineva 49 let od us-
tanovitve Delavskega tehni-
kuma v Celju in 45 let, kar je
prva generacija zaključila
šolanje. To je bil začetek šo-
lanja srednjih strokovnih
kadrov tehniških profilov
oddelka za odrasle v Celju.
Leta 1950 je bilo v prvi let-
nik vpisanih 42 slušateljev,
zaradi zahtevnega programa
pa je bil osip vehk. Od 26
slušateljev iz leta 1951 je četrti
letnik in zaključno diplomo
opravilo 21 slušateljev. Po
opravljeni diplomi jih je šlo
nekaj študirat na Univerzo v
Ljubljano; dva sta diplomirala
na Fakulteti za strojništvo,
eden na Ekonomsko komer-
cialni fakulteti v Mariboru,
šest pa jih je končalo višjesto-
penjski študij. Vsi so bili na
pomembnih vodilnih delov-
nih mestih na področju gos-
podarstva v Celju in po vsej
Sloveniji, trije pa so se zapo-
slili v tujini. Ob razredniku
Geraldu Premšaku so na šoli
predavali diplomirani inženir-
ji in profesorji, med katerimi
sta bila tudi dva Maistrova
borca. Diplomanti Delavske-
ga tehnikuma se srečujejo
vsakih pet let.
R. DRAŠKl
Prvi diplomanti DT Celje iz leta 1954 z izpitno komisijo.
Rogla naj smučišče
Minulo soboto je bila na Rogli slovesna razglasitev Naj
smučišč, Rogla je že drugič zapored osvojila laskav naziv,
takoj za njo se je uvrstilo smučišče Pohorska vzpenjača,
na tretjem mestu pa je Krvavec. Tako so odločili bralci in
poslušalci številnih slovenskih radijskih postaj in časopi-
sov,    so sodelovali v akciji.
Ob nastopu Alfija Nipiča in njegovih muzikantov, Helene
Kodrič, Karmen Plazar in Andreja Okreše so se zvrstili dobitni-
ki priznanj in kristalnih globusov. Župan občine Zreče Jože
Košir pa je izrabil priložnost in Unior Turizmu podelil tudi
priznanje občine ob 20-letnici delovanja. V.M.
Rotary klub za invalide
Celjski Rotary klub se je pred dvema letoma, ko so ga
ustanovili, odločil, da bo v okviru dobrodelne dejavnosti dal
prednost varovancem celjskega centra Sonček, kjer se
posvečajo otrokom in starejšim s cerebralno paralizo.
Sončku so tako doslej večkrat pomagali, v četrtek pa so jim
izročili prilagodljiv pripomoček za hojo odraslih, ki ga izdeluje
podjetje Koval iz Loke pri Žusmu. Darilo, ki je vredno približno
150 tisoč tolarjev, so vodji Sončka Jožetu Povaleju izročili
predstavnik Kovala Igor Turk ter Franc Knafelc in Janez Gril iz
Rotary kluba. BJ
Pot skozi gozd
Prejšnji četrtek so v bližini Velenja odprli novo učno
gozdno pot Konovo-Debrca, namenjeno predvsem osnov-
nošolcem in spoznavanju gozda v okviru rednega pouka.
Dva kilometra dolga krožna gozdna pot ima osem postajališč,
označenih z informativnimi tablami, ki poučujejo o življenju
gozda. Pod vodstvom gozdarja ali učitelja se lahko otroci seznani-
jo z drevesnimi vrstami, medsebojnem vplivu gozda in mesta, o
življenju v močvirju, živalih in naravnem pomlajevanju gozda.
Pot so uredih uslužbenci nazarske enote Zavoda za gozdove
Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Komunalnim
podjetjem Velenje in Krajevno skupnostjo Konovo. K.L.
Uspešni plezalci
Na nedavni tekmi v športnem plezanju za mlajše kategori-
je v Ljubljani se je dobro odrezal tudi član Plezalnega kluba
Laško Matic Kozmus.
Na tekmi so sodelovali plezalci iz Češke, Italije, Avstrije,
Hrvaške, Poljske in Slovenije. Po dveh kvaUfikacijskih tekmah
se je v finale uvrstilo vseh sedem tekmovalcev iz Slovenije,
med katerimi se je na sedmo mesto uvrstil Matic Kozmus iz
Laškega, še bolj uspešen pa je bil Jure Bornšek iz Celja, ki si je
delil tretje mesto. JI
Šl.22.-3.junif 1999

20
Kladivar na atletski Akropoli
Po vsega dveh sezonah v skupfni 6 se je AD Kladivar prebil med najboljših 8 atletskih klubov stare celine - Dve zmagi Gregorja Cankarja
Letnica 1999 bo z zlatimi
črkami vpisana v anale celjske
atletike. Le ožje vodstvo kluba
je verjelo v skoraj neverjeten
podvig, ki je v Atenah upravi-
čil tudi angažiranje »domačih
tujcev«. Celjanom bi v konku-
renci državnih prvakov Nizo-
zemske, Velike Britanije, Grči-
je, Belgije, Izraela in Slovaške
(Nemcev zaradi napada na
ambasado v Grčiji ni bilo) tik
pred koncem skoraj pošla za-
loga točk, s katero so držali
prednost pred britanskimi za-
sledovalci Belgrave Harriers.
Odločale so panoge, kjer naši
niso mogli poseči na vrh, zato
pa je bilo potrebno čim manj
izgubiti.
Računice so se v grški pre-
stolnici mnogim sesule, atlet-
ski zemljevid Evrope pa je do-
bil nove meje. Jasno je bilo, da
bo domači Panellinios naredil
vse za preboj v skupino A, kar
jim je na koncu z velikim na-
skokom tudi uspelo - v moški
in ženski konkurenci. Njihov
dres je na sončnem in vetrov-
nem Panathinaikosovem šta-
dionu oblekla kopica svetov-
no znanih atletov, med njimi
celo Zambijec Matete, ki se na
400 ovire ponaša s tretjim naj-
boljšim časom na svetu (po-
dobno si je v skupini B pri
dekletih skušal pomagati ljub-
ljanski ŽAK, ki je v svoje barve
odel Jamajčanko Marlene Ot-
tey. Ta je s časom 22,72 na 200
m s pol moči opravila z vsemi
tekmicami). Podobno kot Gr-
kom je v skupini A uspelo
ruskemu Lutchu. Moskovčani
so v obeh konkurencah posta-
li evropski prvaki.
Britanci premalo
odločni
Celjani so po prvem dnevu
zbrali 51 točk, le 10 manj, kot
na celotnem lanskem prvens-
tvu v Beogradu. Domačinov ni
bilo več možno ujeti, zato sta
direktor kluba Roman Lešek
in trener Miro Kocuvan tuhta-
la, kako ohraniti prednost
pred Britanci, ki so z 9 točkami
zaostanka sopihali za celjski-
mi atleti. Drugi tekmovalni
dan so bile na sporedu pano-
ge, kjer bi Belgave moral biti
veliko močnejši (5000 m, stee-
plechase, 800 m, 4x400 m).
Izračun direktorja je pokazal,
da bi utegnila odločati prav
zadnja panoga - štafeta 4^400
m, zato je bila naloga trenerja
vse prej kot enostavna, konč-
no postavitev pa je izdal tik
pred startom.
Karte so se nato pomešale.
Najprej je presenetil Romeo
Živko in po 5 km pritekel na cilj
kot drugi in Kladivar je zadržal
prednost. Britanci so se 3 disci-
pline pred koncem tekmova-
nja približali na vsega 4 točke,
kopje in palica še nista bili kon-
čani, na start pa se je pripravlja-
la štafeta, v kateri se je Belgra-
ve pričakovano veselil zmage,
Kocuvan, Krajnc, Zlatnar in
Horvat pa so ciljno črto prečka-
li tudi za Grki. Tako je ostala le
še točka naskoka, jasno pa že
je bilo, da sta Robert Teršek v
kopju in Jurij Rovan v palici
močno zaostala za svojima
najboljšima dosežkoma. A iz-
teklo se je srečno. Teršek je
orodje zalučal vsaj 4 m manj
kot zmore, a se je uvrstil mesto
pred Angležem Fabenom, Ro-
van in Flint pa sta imela enak
dosežek, ki pa ga je naš prvak
zmogel v prvem poskusu. Dot-
lej silno neučakan in nemiren
direktor Lešek, ki mu je po
glavi rojilo samo to, kako naj še
dodatno vzpodbudi tega ali
onega atleta: »Grem vzpodbu-
tit še Acmana. Imamo prilož-
nost, saj so Britanci slabi v tro-
skoku«, je večkrat razlagal vse
poprek, se je oddahnil. Vnovič
je zamenjal barvo na obrazu,
ki ji je zdaj dodal še širok na-
smešek in parajoči krik veselja.
Celjani so uspeh slavili pozno v
noč, toda zdelo se je, da niti
sami ne verjamejo, da jim je
zares uspelo.
Šahovska partifa
Največ točk je v celjski se-
števek prispeval Gregor Can-
kar, ki se sicer ne bo mogel
pohvaliti z vrhunskimi dosež-
ki, vendar pa je v grški pre-
stolnici dokazal, da suvereno
obvladuje konkurenco, tudi
kadar ne skače vrhunsko. V
svoji panogi (vsi tekmovalci v
tehničnih disciplinah so imeli
na voljo le 4 poskuse) je pre-
stopil le v tretji seriji (sledili so
mu vsi konkurenti), prav v
zadnjem skoku pa je pristal
pri 783 cm in zmagal.
Enako se je naslednji dan
ponovilo še v troskoku, kjer je
nadomeščal prvaka Alena To-
polovčana (po vrnitvi iz ZDA
ni bilo mogoče ugotoviti nje-
gove forme). Izdatno je pripo-
mogel še k 2. mestu šprinter-
ske štafete (Rozman, Cankar,
Kocuvan, Acman). Tu bi se
lahko končalo tudi z zmago, a
je Nizozemec Tilburg v zad-
njih petih metrih dohitel naše-
ga rekorderja, fotofiniš pa je
razkril, da je bil amsterdamski
kvartet hitrejši za 2 stotinki.
Trener Kocuvan je tudi v tej
postavitvi imel srečno roko, ni
pa mu uspela napoved, da bo
njegov sin 400 m ovire prete-
kel v manj kot 50 sec. Za to mu
je zmanjkalo 22 stotink, oči
pompoznega ohmpijskega
štadiona pa so bile uprte v
Zambijca Matetea (49,40). V
paradni panogi se je sprehodil
do cilja, nato pa se na isti
razdalji brez ovir osmešil in
zaostal za Britancem Baldoc-
kom in v ciljni ravnini komaj-
da še prehitel Ljubljančana v
celjskem dresu Boštjana Hor-
vata, ki so ga nato »nagradili«
še z doping kontrolo.
»Z Matetejem sem že tekel,
zato o njem nisem razmišljal.
Žreb mi je dodelil sedmo ste-
zo, kar ni najboljše izhodišče,«
je na cilju pojasnil Kocuvan ml.
Razmere niso odgovarjale niti
metalcu Miru Mediču, ki bi
po mnenju strokovnjakov lah-
ko popravil državni rekord.
»Popoldanski čas za mojo pa-
nogo ni najbolj primeren, saj
je težko prilagoditi bioritem,
poleg tega pa smo nastopaU
skupaj s tekmovalci iz skupin
A in C, kar je podaljševalo
premore med posameznimi
meti. Tako se je zelo težko
zbrati. Čutil sem, da nimam
potrebnega adrenaUna, veseli
pa me, da sem z drugim me-
stom pomagal svojemu klubu,
čeprav rezultat ni nič posebne-
ga,« je zatrjeval nekoč najobe-
tavnejši jugoslovanski metalec
in v disku napovedal met na
52 ali 53 metrov, kar mu je
drugi dan tudi uspelo.
Romeo Živko za
učbenike
»Zame je največje presene-
čenje pripravil veteran Romeo
Živko. Vedel sem, da ima
možnosti le v primeru, da se
bodo tekači odločili za takti-
čen tek. Čeprav je za svojim
rekordom zaostal več kot 40
sekund, je natanko vedel, ko-
ga in kdaj mora prehitevati,« je
povedal Roman Lešek, Živko
pa je le dodal, da se je tako pač
treba boriti za klubske barve.
Misli so nato uhajale v pri-
hodnjo sezono, ko bo potreb-
no zagotoviti obstanek v elitni
družbi. Kandidaturo za orga-
nizacijo tekmovanja je že na-
povedal beograjski Partizan.
Konkurirali bodo tudi Celjani,
vendar so možnosti za prido-
bitev organizacije silno majh-
ne, saj naj bi imeli Beograjčani
po svojih zvezah prvenstvo že
zagotovljeno. lAAF bo o tem
odločala oktobra.
Večma Celjanov je ostala v
domovini atletike, domov sta se
vrnila le Bekim Bahtiri in Milan
Krajnc, ostali pa bodo slovenski
izbrani vrsti skušali zagotoviti
obstanek v družbi najboljših
evropskih adetskih reprezen-
tanc. Za žensko vrsto bosta na-
stopili tudi članici AD Kladivar
Anja Valant (daljina, troskok) in
Desanka Čalasan (višina).
Izidi - 100 m: 2. Urban Ac-
man 10,48 (6 točk), 200 m: 5.
Urban Acman 21,51 (3), 400 m:
3. Boštjan Horvat 46,60 (5),
800 m: 6. Bekim Bahtiri 1:55,15
(2), 1500 m: 4. Bekim Bahtiri
3:56,75 (4), 5000 m: 2. Romeo
Živko 14:24,57 (6), 110 ovire:
2.Damjan Zlatnar 14,07 (6), 400
ovire: 4. Miro Kocuvan 50,22
(4), steeplechase: 6. Rok
Kremžar 9:50,09 (2), višina: 2.
Dejan Miloševič 222 cm (6),
palica: 3. Jurij Rovan 520 cm
(5), daljina: 1. Gregor Cankar
783 cm (8), troskok: 1. Gregor
Cankar 16,51 m (8), kladivo: 2,
Primož Kozmus 67,14 m (6),
krogla: 2. Miro Medic 16,88 m
(6), disk: 3. Miro Medic 53,14
(5), kopje: 5. Robi Teršek 68,08
m (3), 4x100 m: 2. Kladivar
40,28 (6, drž. klub. rek.), 4x400
m: 3. Kladivar 3:10,09. Končni
vrstni red: 1. AC Panellinios
120, 2. AD Kladivar 96, 3. Bel-
grave Harriers 93, 4. Dukla
Banska Bystrica 72, 5. AC Mac-
cabi Tel Aviv 67, 6. AC Amster-
dam 62, Z RFCLiege38.
PRIMOŽ ŠKERL
V ponedeljek dopoldne je v
celjskem taboru navdušujoče
odjeknila vest, da so poslušal-
ci Radia Celje njihov klub in
Gregorja Cankarja izbrali za
športnike tega tedna. Vzdušje
je pokvaril prav Cankar, ki se
mu ni zdelo vredno pogovar-
jati z novinarjem, čeprav ga je
ta še pravočasno zaprosil za
izjavo.
Največji štadion v Grčiji
sprejme 75 tisoč gledalcev
in dodatnih 5 tisoč povab-
ljencev. V dveh dneh si je
prireditev ECCC ogledalo
nekaj več kot 4 tisoč ljubite-
ljev atletike. Plakatov, ki bi v
Atenah opozarjali na naj-
večje evropsko atletsko
klubsko tekmovanje, ni bilo
moč zaslediti, zanj pa so ve-
deli skoraj vsi.
Pri vstopu v Grčijo se je
zapletlo z Velenjčanom Be-
kimom Bahtirijem, ki ima v
potnem listu vpisan rojstni
kraj Kosovo polje. Šaljivi in
na trenutke zmedeni sred-
njeprogaš je okorelim grš-
kim carinikom le stežka do-
povedal, da ni albanski be-
gunec, temveč slovenski at-
let. Naslednji dan se je v ho-
telu proslavil z novim »do-
sežkom«, ko je pisca tega
besedila razglasil za metalca
diska in ga okrcal zaradi
nešportnega obnašanja
(prekomerno kajenje).
Anja Valant se je atletski
druščini pridružila že v nede-
ljo. V Atene je dopotovala iz
Krete, kjer je z Marlene Ottey
(ne preveč uspešno) nastopi-
la na EAA mitingu (rang Šiki-
jevega memoriala) in skočila
627 cm. Poražena je bila tudi
slovita Jamajčanka.
Celjski casanova Jurij Ro-
van se je v ZDA poleg atletskih
veščin izpopolnil tudi v treni-
ranju živcev. Njegovih 6 palic
se je na poti v Atene izgubilo,
saj so jih letališke oblasti po-
motoma poslale v Koln. Kladi-
varjevo strokovno vodstvo je
bilo na trnih, sam pa je bil
miren kot kip in globoko pre-
pričan, da bo orodje pravoča-
sno prispelo. Po posredova-
nju Mednarodne atletske zve-
ze se je to tudi zgodilo.
Uradni napovedovalec na
tekmovanju ga je večkrat po-
lomil, ko je neumorno zame-
njeval slovenske in slovaške
predstavnike, po navadi v našo
škodo. Večkrat je izgledalo,
kot da sta na startu dva Slova-
ka in noben Slovenec. Dejan-
sko pa so Grki v konkurenco
vsiljevali po dva svoja pred-
stavnika in se tudi na ta način
dokopali do večjega točkovne-
ga seštevka. Ker ima vsak klub
v posamezni panogi lahko le
enega atleta, so domačini pre-
prosto upoštevali dosežek
boljšega, nekajkrat pa skušali
tudi goljufati, a so jim Girez
sankcij) to preprečili. Na 200
m sta Acmana npr. prehitela
Sarris in Sbokos (2. in 3. me-
sto), obveljal pa je izid Sarrisa.
Odprava AD Kladivarja v Atenah - posnetek za zgodovino. Odslej bodo nastopali v družbi najboljših evropskih klubov, kar
je največji tovrstni uspeh slovenske moške atletike.
Š».22.-3.ivnii 1999
ŠPORT
21
Velenjski Rudar
drugič v interlotu
Prvoligaški nogometaši pred sklepnim dejanjem prvenstva -Velenjčani ne tvegajo, Celjani že o novi sezoni
Tudi po 32 prvenstvenih
krogih v I. SNL je odprtih še
precej vprašanj. V minulih
dneh je bilo ogromno nami-
govanj o špekulacijah, pred-
vsem pri dnu lestvice, pri
vrhu je pač položaj povsem
jasen: HIT Gorica mora za
osvojitev naslova v zadnjem
krogu premagati prvega fa-
vorita Maribor Teatanic.
Mariborčani so slavili v
Murski Soboti, Goričani so
odpravili Beltinčane, edino
presenečenje se je zgodilo na
Prevaljah, kjer se je Koper še
»ohranil pri življenju«, med
tistimi, za katere naj bi bil
zadnji krog še kako zanimiv
pa so (bili) tudi Velenjčani.
Toda pri Rudarju so se odloči-
li za prijavo v najmanj cenje-
no klubsko tekmovanje pod
okriljem evropske nogomet-
ne zveze - pokal Intertoto,
čeprav so še imeli minimalne
možnosti za preboj v pokal
UEFA.
Zanesljivo v
Evropo
Velenjčani bi si namreč pri-
borili nastop v bolj zvenečem
tekmovanju, če bi zmagali v
33. krogu na Bonifiki v Ko-
pru, HIT Gorica pa bi v Ljud-
skem vrtu ugnala Maribor
Teatanic. Goričani bi s tem
postali prvaki, Mariborčani bi
se v pokal UEFA prebili po
(zelo verjetni) zmagi v slo-
venskem pokalu. Rudar pa
kot tretjeuvrščeno moštvo na
prvenstveni lestvici. Ob jeze-
ru pa očitno bolj zaupajo vijo-
ličastim, zato so se raje odlo-
čili za Intertoto. S tem so tudi
pustili precej prostora za na-
tolcevanja o »fair« igri v zad-
njem krogu, saj bi zmaga Ko-
pra in remi ali poraz Potrošni-
ka z odpisanimi Živili Trigla-
vom, trenutno enajstouvršče-
no moštvo popeljal mesto viš-
je, kar bi pomenilo obstanek.
Motivacija bo prav ob izteku
prvenstva zagotovo kar pre-
cejšnja težava za trenerja Ru-
darja Braneta Oblaka, ki velja
za velikega gentlemana, ne
glede na njegove ostre in v
večini primerov upravičene
kritike. Mnogi le čakajo, da
bodo s prstom pokazali nanj,
tega se Oblak zaveda, zato bo
na Obali igral pošteno, več pa
bo odvisno od njegovih igral-
cev, ki so se spet strelsko
prebudili. Minulo nedeljo so
namreč kar štirikrat premaga-
li obrambo Primorja, od tega
je bil trikrat uspešen Živojin
Vidojevič. Popularni »Žika«,
ki je v formi ogromno nihal,
se je očitno spomnil, da mu
konec meseca poteče pogod-
ba s »knapi«, goli pa bi ga
postavili v nadrejeni položaj
pred pogajalci. Velenjskemu
občinstvu klasičen popoldan-
ski termin očitno ne diši več,
reflektorji so ga očitno razva-
dili, v novi sezoni pa se Ob
jezeru zagotovo obetajo še
bolj spektakularne predstave.
ilievslci ostaja
Na Skalni kleti so po gosto-
vanju v Ljubljani nazdravili
novi zmagi. Prvič v samostoj-
ni Sloveniji je Publikumu us-
pelo premagati SCT Olimpijo
za Bežigradom. Celjani so ta-
ko prekinili še eno neugodno
tradicijo in se lahko pohvalijo
z zelo uspešno polsezono. Se-
daj so tisti, ki so trmasto trdi-
li, da moštvo ni sposobno ve-
likih podvigov, dobili kar so
iskali. 24 točk iz 16 tekem
(toliko jih je bilo odigranih
tudi jeseni) jih uvršča v zgor-
njo polovico prvoligaških mo-
štev. Če bi bil izkupiček enak
že v prvem delu prvenstva, bi
bil Publikum treputno na 4.
ali 5. mestu! A kaj ko je bila
jeseni vsaka osvojena točka
proti bednemu nasprotniku
velikanski uspeh. Poleg tega
pa je bila osvojena še s pla-
šno, neprepoznavno igro.
Igralski kader je torej zelo
soliden, potrebuje morda le
še izkušenega napadalca in
kakovostnega igralca za zvez-
no vrsto. Na trenerski klopi
ne bo prišlo do sprememb,
saj se je upravi kluba uspelo
dogovoriti za nadaljnje sode-
lovanje z Makedoncem Niko-
lo Hlevskim, ki že ima vizijo
»novega« Publikuma: »S po
dvema vrhunskima napadal-
cema in vezistoma bi imel
vrhunsko ekipo. Ne smemo
namreč pozabiti, da sta Amel
Mujčinovič in Gregor Blatnik
trenutno na svojih igralnih
mestih najboljša posamezni-
ka v slovenski elitni konku-
renci,« je laskal llievski, čigar
želje vodilni možje v klubu
najbrž ne bodo mogli v celoti
izpolniti. Klubski proračun se
ne bo zvišal, denar bodo tro-
sili še bolj racionalno kot do-
slej, cenili bodo trud, kazno-
vali pa neprimeren odnos do
dela. Zvezdniških okrepitev
zaenkrat ne napovedujejo,
odprt boj s Korotanom v zad-
njem krogu pač.
■■■■■■■ TOMAŽ LUKAČ
Sebastijan Leber strelec v Ljubljani.
Smola Calasanove
Mnogobojka celjskega Kladivarja Desanka Čalasan je
na tekmovanju Evropske atletske zveze, ki je štelo tudi za
slovensko državno prvenstvo v Mariboru, osvojila tretje
mesto, medtem ko je bila med domačinkami najuspešnej-
ša^
Žal pa je zaostala za normo za SP. Le-ta znaša 5750 točk,
Čalasanova pa jih je v Mariboru nabrala 5698. Ena njenih
boljših disciplin je skok v daljino, kjer pa se minulo nedeljo
ni izkazala, saj je skočila le 548 cm, čeprav je sposobna
doseči celo 6-metrsko znamko. S spodrsljajem v skoku v
daljino je zapravila možnost za izpolnitev norme, ki bi jo
popeljala v špansko Sevillo, resno pa je bil ogrožen tudi
državni rekord Vladke Lopatic (5740), a pomembnejša je
seveda pot na zbor najboljših atletov na svetu. Čalasanova bo
imela novo priložnost za dosego še vidnejšega rezultata na
tekmi evropskega pokala v Belgiji. T.L.
PANORAMA
NOGOMET
I.SNL
32. krog: Rudar-Primorje
4:3 (2:1); Podvinski (33.),Vi-
dojevič (38., 53., 66.), SCT
Ohmpija-Publikum 2:3 (1:1);
Angelovski (41.), Štancar (50.-
11 m). Gobec (57.). Vrstni
red: Maribor Teatanic 63, HIT
Gorica 62, Rudar 53, Mura 50,
Korotan 48, SCT Olimpija 43,
Primorje, BS Tehnik 40, Publi-
kum 39, Potrošnik 33, Koper
32, Živila Triglav 25.
II. SNL
28. krog: Factor-Esotech
Šmartno 0:2 (0:0); Mujanovič
(51.), Šoštar (73.), Jadran Še-
pič-Šentjur 1:1 (0:1); Obrez
(15.). Vrstni red: Dravograd
61, Feroterm Pohorje 51, Eso-
tech Šmartno, Tabor Sežana
49, Železničar 48, Aluminij
47, Drava, Zagorje 42, Šentjur
37, Elan 36, Goriške opekarne
34, Jadran Šepič 32, Nafta 30.
Factor 26, Slovan Slavija 18,
Rudar (T) 14.
III. SNL-sever
24. krog: Mons Claudius-
Kovinar 1:1, Usnjar-Dravinja
2:0, Unior-TIM Laško 3:1.
Vrstni red: Montavar Rogoza
57, Paloma Šega 46, Usnjar 40,
Starše, Unior 37, TIM Laško
35, Pobrežje 32, Hajdina 31,
Kovinar, Dravinja 30, Gerečja
vas 26, Brunšvik 23, Mons
Claudius 22, Kungota 13.
80 - let nogometa v Celju
Ljubitelji nogometa v Ce-
lju bodo letos praznovali 80-
letnico tega športa v mestu
ob Savinji. Za prireditve po-
vezane z visokim jubilejem
bo poskrbel NK Publikum,
odvijale pa se bodo do konca
leta. Prva v nizu bo že konec
tedna, ko se bodo pri IV. OŠ v
Celju pomerili najmlajši.
Nogometna šola Mali šam-
pion je pod vodstvom še ved-
no aktivnega Janija Žilnika že
prebrodila prve težave, v
prejšnjem letu se je tesneje
povezala s Publikumom in do-
segla nekaj vidnih rezultatov.
Tako so dobili izjemno močan
turnir v^Beljaku, kjer so se
med 50 moštvi odrezali najbo-
lje, na turnirju Alpe-Adrija so
bili 2., enako uvrstitev so po-
novili na dveh turnirjih v ostri
domači konkurenci. »S celj-
skim prvoligašem, pri kate-
rem bdim nad delom z nogo-
metaši starimi do 14 let, sode-
lujemo odlično. Menim, da je
korist obojestranska, najpo-
membnejše pa je, da v klub
zvabimo čim več nadobudne-
žev. S trenerji Milašinom Mi-
lovanovičem, Matejem Rotar-
jem, Bojanom Majalom in Pri-
možem Jelenom ter novince-
ma Miranom Piklom in Se-
bastjanom Tanjškom imamo
podobne poglede na nogomet
in skupno vizijo. Delo je zaen-
krat nedvomno kakovostno,
toda še bolj opazni rezultati
bodo priplavali na površje čez
dve leti. Pri nas so klubi spoz-
nali, da je vzgoja mladih pred-
pogoj za uspehe v članski kon-
kurenci, eden izmed ključnih
faktorjev je čim več srečanj z
vrstniki, od ustanovitve Male-
ga šampiona je bilo turnirjev v
Celju kar nekaj, najmočnejši
pa bo v nedeljo,« je pojasnil
Žilnik. Svoj prihod so potrdih
Nova Gorica-Šempas, Jezica,
Maribor, Dravograd, Triglav,
Goriške opekarne in hrvaški
Varteks, ki se bodo ob doma-
činih potegovale za zmago.
Turnir se bo začel ob 9. uri in
bo trajal vse do zgodnjega ve-
čera, ko bodo s finalom opra-
vili dečki stari do 10 let. Pred
njimi bodo nastopili leto mlaj-
ši nogometaši, začeli pa bodo
najmlajši, ki jih bodo spodbu-
dili padalci, zadolženi za svo-
jevrstno otvoritev. Na igrišču
ob IV. OŠ se bo zbralo med
250 in 300 otrok, izvedbo tur-
nirja pa so omogočili Celjski
grof, Slada d.o.o. in 4D design
ter Stigma d.o.o. in Celjski sej-
mi. T.L.
V Malem šampionu raste obetaven podmladek nogometašev.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Skalnico
Planinsko društvo Želez-
ničar in Planinska sekcija
Izletnik Celje vabita v nede-
ljo 20. junija, na izlet z vla-
kom in avtobusom na Skal-
nico (Sveto Goro).
Vlak bo z železniške postaje
fV Celju odpeljal ob 5.10 uri.
|Prijave in vplačila sprejemajo
tna blagajniških okencih ŽP
Celje. Informacije po telefonu
(063) 29-33-156.
tNa Dobrač
PD Ojstrica in PD Društva
Upokojencev Dolgo polje va-
bita 13. junija z odhodom ob
6. uri z Glazije na pohod na
Dobrač.
Prijave zbirajo poverjeniki
PD in pri Tomažin na Glav-
nem trgu.
Na Kepo
Planinska sekcija Izletni-
ka Celje pripravlja v soboto
in nedeljo, 12. in 13. junija,
pohod na vrh Kepe.
Odhod iz Celja bo ob 6. uri z
avtobusne postaje Izletnik, od
koder bo avtobus odpeljal
proti Jesenicam in od tam na-
prej po karavanškem predoru
po avtocesti do odcepa za
Šentjakob. Peš se boste potem
podali na Bleščečo planino, ki
leži pod Arihovo pečjo, na-
slednji dan pa se boste povz-
peli na vrh Kepe.
MM
Št. 22.-3. (»nij 1999
ŠPORT
22
Srebotnikova
v polf inalu
Velenjski 18-letnici očitno
»ležijo« Južnoafričani. Po-
tem, ko je Katarina Srebot-
nik na teniškem turnirju
Rolland Garros v igri posa-
meznic izpadla v drugem
krogu, kjer je bila premočna
Španka Arantxa Sanchez Vi-
cario, se je v igri dvojic pre-
bila do osmine finala, v igri
mešanih parov pa celo do
polfinala.
Z Južnoafričanko Hornovo
sta pripravili prvovrstno pre-
senečenje, saj sta ugnali slovi-
ti par Mary Joe Fernandez-
Monika Seleš, v osmini finala
pa sta naleteli na prav tako
zveneči imeni: Martino Hingis
in Ano Kournikovo. Švicarsko-
ruska naveza je ob odlični igri
nasprotnic v prvem nizu delo-
vala prav nebogljeno in osvoji-
la le eno igro. V nadaljevanju
je bila slika povsem drugačna,
saj sta Hingisova in Kourniko-
va gladko zmagali, v izenače-
nem in negotovem odločilnem
nizu pa so odločile izkušnje,
tako da sta se Srebotnikova in
Hornova morali posloviti. Ka-
tarina pa je s partneričinim
rojakom Pietom Norvalom
predvčerajšnjim prišla celo do
polfinala. V dramatičnem, 2
uri in 18 minut dolgem boju,
sta v osmini finala odpravila
Carlo Black (Zimbabve) in La-
na Balea (JAR). Srebotnikova
je s soigralcem v četrtfinalu
začela povsem drugače. Z
Norvalom sta oddala prvi niz,
se z zmago v drugem vrnila,
nato pa sta v šokantnem
odločilnem nizu >vstala od
mrtvih<, saj sta zaostajala že z
2:5, a do konca nista oddala
niti igre nosilcema druge
skupine Japonki Ai Sugijami
in Indijcu Masheshu Bhupa-
tiju.
S prvim pariškim polfinalom
v karieri je Srebotnikova več
kot zadovoljna, že prihodnji
teden pa bo izvrstno serijo sku-
šala nadaljevati na travi v bri-
tanskem Birminghamu.
mmm t.l.
Grega
Emeršič zlal!
v nedeljo se je s prve
lokostrelske tekme za
evropski pokal vrnila slo-
venska mladinska repre-
zentanca, v nemškem
Wyhlu se je naša izbrana
vrsta po zaslugi Grege
Emeršiča okitila z dvema
odličjema.
Član polzelskega loko-
strelskega kluba je z odlič-
nim nastopom predvsem v
finalu pa tudi v osmini fina-
la opravil z močno konku-
renco najboljših evropskih
posameznikov in si pristre-
Ijal zlato medaljo, s sre-
brom pa se je zadovoljil kot
član drugouvrščene ekipe.
Po natrpanem urniku v tem
mesecu, bo konec junija
nastopil v Bovcu na svetov-
nem mladinskem prvens-
tvu v disciplini arrovvhead.
Vzporedno bo tam tudi
evropsko člansko prvens-
tvo, kjer bo Jožica Emeršič
branila naslov. Emeršičeva
je minuh konec tedna na-
stopila na turnirju v Škofji
Loki, kjer je v arrovvheadu
zasedla 2. mesto, medtem
ko se je njen klubski kolega
Roman Zupane med vetera-
ni zadovoljil s 4. mestom.
T.L.
Jutri olimpijski tek
V začetku tedna je ponov-
no stekla akcija Slovenija te-
če, v okviru katere Olimpij-
ski komite Slovenije organi-
zira Olimpijske teke. Drugi
po vrsti bo jutri v Celju s
startom pred Giga športom.
Po nekajletnem premoru se
je Celje lani spet uvrstilo na
olimpijski zemljevid Sloveni-
je. Sprva so akcijo pripravljali
delavci AD Kladivar, letos pa
so že drugič zapored pripravo
teka na svoja pleča prevzeli
člani Društva maratoncev in
pohodnikov Celje. Potem, ko
so imeli ob premieri kar pre-
cej težav zaradi časovne sti-
ske, so letos z organizacijski-
mi deli začeli bistveno prej,
tako da jutri ne bi smelo priti
do nikakršnih zapletov. Teka-
či se bodo na progi dolgi 9 in
4,5 km podali ob 17. uri, tekli
pa bodo skozi Novo vas, proti
Šmartinskem jezeru in nazaj
na startno-ciljni prostor. Tam
bo živahno že od 10. ure do-
poldan, ko se bodo začele
spremljajoče prireditve. Re-
kreativci se bodo lahko preiz-
kusili v igrah z žogo, vožnji z
rolerji in kolesi ter vihteli lo-
parje in tako dočakali tek.
Prijavnina znaša 500 tolarjev,
imetniki olimpijske kartice
pa bodo odšteli le polovico
vsote. Prijave sprejemajo na
ZŠAM Celje, Slomškov trg 1,
prijaviti pa se je mogoče tudi
pred startom med 14. in 16.
uro.
Sicer pa se v društvu mara-
toncev in pohodnikov Celje
že pospešeno pripravljajo na
izvedbo Maratona državno-
sti, ki bo letos bistveno spre.
menjen. 8. tovrstna prireditev
se bo začela 25. junija ob 14
uri, start in cilj bosta prvič na
Glavnem trgu v Celju, kjer
pripravljajo bogat spremlje.
valni program, maraton pj
sodi tudi v sklop poletnih prj.
reditev. Organizatorji, ki raz-
mišljajo tudi že o znameni-
tem pohodu Celje-Logarska
dolina, ki bo septembra, so se
letos odločili, da na Maratonu
državnosti poskrbijo tudi za
reakreativne družine, saj pri-
pravljajo družinski tek na 10
km, medtem ko bodo pripra-
vili še klasično maratonsko in
polovico krajšo (21 km) pro-
go.
TL,
Status quo pod koši
V ponedeljek se je končal
prestopni rok za košarkarje.
Kot vselej tudi tokrat ni bilo
pravih »bomb«, kajti za te bo
čas v mini prestopnem roku
avgusta, za tujce pa vse do 8.
septembra, kajti tri dni ka-
sneje se bo začelo novo pr-
venstvo.
Po pričakovanju se v »zade-
vi Bečirovič« ni nič premakni-
lo, ne na bolje, ne na slabše.
Na potezi je registracijska ko-
misija KZS, ki bo presodila,
kdo je upravičen do podpisa
pogodbe z 18-letnikom, ki je
to že storil z Union Olimpijo.
Zapleti so tako šele pred vrati,
kajti Union Olimpija je že vlo-
žila zahtevek za registracijo
Bečiroviča. V Laškem so mir-
ni, saj se bodo v primeru nega-
tivne odločitve krovne organi-
zacije oprli na pravno pot, ki
naj bi jih pripeljala do želene-
ga cilja - visoke odškodnine.
Sicer pa v Treh lilijah še niso
začeli s sestavo novega moš-
tva, kajti nihče izmed poten-
cialnih novincev, niti Dražo-
vič, še ni sklenil »zvestobe do
roba«. Potem, ko Srb Stanoje-
vič zaradi pogodbe s Crveno
zvezdo najbrž ni dosegljiv, pa
tudi Hrvat Emilijo Kovačič je
bližje Ljubljani, Laščani še na-
prej iščejo vrhunskega centra.
Pogovarjajo se s številnimi
vzhodnjaki (Jugoslovani),
med katerimi je najbolj zvene-
če ime reprezentant in član
podgoriške Budučnosti Bula-
tovič, ki bi s svojimi 210 cm
zapolnil vrzel pod obročema.
Štajerski pivovarji so sicer na-
mignili, da o imenih ne bodo
več govorili, saj jim potem
igralce speljejo Ljubljančani,
toda Bulatovičevo ime je pat
preveč znano, da bi ostalo
skrito očem (ušesom) javno-
sti. Zanimiv bo še prestop
nekdanjega Polzelana Gorana
Jagodnika, kajti pri Olimpiji
trdijo, da se že dolgo ni ogla-
sil, za Laščane pa naj bi bil
predrag, čeprav še ne povsem
izgubljen. Tretja možnost pa
je za »Jagodo« baje turški Turk
Telekom.
TOMAŽ LUKAČ
V Salzburgu
Miroteks
Kegljavke celjskega Mi-
roteksa so na uveljavlje-
nem turnirju v sosednji
Avstriji še desetič zmaga-
le. Turnir prirejajo vsako
neparno leto, doslej so se
dokaj kakovostne ekipe v
Salzburgu zbrale dvajset-
krat, polovico zmag pa je
odšlo v mesto ob Savinji.
Med 16 moštvi so naše
državne prvakinje podrle
daleč največ kegljev, kar
2623 in s tem dosežkom le
za 14 kegljev zgrešile svoj
rekord kegljišča, postavljen
pred štirimi leti. Drugou-
vrščeni Dresdener SV iz
nemškega Dresdna je zao-
stal kar za 42 kegljev, do-
mači KSK Hallein se je za-
dovoljil s tretjim mestom. V
zmagovalni ekipi se je to-
krat izkazala Mira Grobel-
nik z rekordom kegljišča -
490 podrtih kegljev, soi-
gralke so zaostale: Jožica
Šeško 437, Ljuba Tkalčič
435, Marika Kardinar 432,
Marta Zupane 421 in Biser-
ka Petak 408.
Na državnem prvenstvu
ženskih dvojic pa so Celjan-
ke tokrat ostale brez zlate
kolajne, ki je ostala v pre-
stolnici po zaslugi para Ur-
banc-Čanžek. Članici Miro-
teksa Mira Grobelnik in An-
dreja Razlag (922-najboljŠi
posamični izid) sta zasedli
2. mesto, sledili sta Biserka
Petak in Marika Kardinar, s
7. mestom pa sta se morali
zadovoljiti Jožica Šeško in
Marta Zupane.
JOŽE KUZMA
Celjani seslic zapored
Starejši dečki RK Celje Pivovarna Laško so z nastopi na finalnem turnirju za slovensko
državno prvenstvo v Škofji Loki zaključili fantastičen niz uspehov, ki so ga kronali z
mednarodno in domačo zmago.
Po izvrstnih predstavah pred tednom dni na Dunaju, kjer so dobili enega najmočnejših
tovrstnih turnirjev v Evropi, so brez večjih težav opravili tudi z domačo konkurenco. O velikanski
kakovostni razliki na domačih tleh priča tudi razlika Celjanov v doseženih in prejetih zadetkih v
finalu - 118:51. Četa uspešnega trenerja Matjaža Gučka je v končnici zlahka opravila s sežanskim
Mitolom in zmagala z 32:23, v še boljši izdaji pa se je predstavila na obračunu z domačim
Termom, ki ga je odpravila kar z 39:11 in prepričljivo še šestič zapored postala slovenski prvak.
Zlatan Bratanovič je bil podobno kot v Avstriji izbran za najboljšega vratarja državnega
prvenstva, medtem ko je bil za najboljšega igralca proglašen Klemen Luzar.     TOMAŽ LUKAČ
Ekipa starejših dečkov Celja Pivovarne Laško.
Juteks po pričakovanjik
S finalnim turnirjem za
slovenski rokometni pokal
so dekleta v Litiji sklenila
letošnjo domačo tekmovalno
sezono.
Razpletlo se je po pričako-
vanjih, saj so brez večjih težav
slavile rokometašice Krima
Electe. ki so v finalu ugnale
Robit Olimpijo, Žalčanke pa
so zasedle 3. mesto.
V uvodnem obračunu so se
pomerile s kasnejšimi zmago-
valkami in se jim resneje upi-
rale le dve tretjini prvega pol-
časa, ko so še zaostajale za
gol. potem pa zadele kopico
vratnic, zgrešile tri sedemme-
trovke in finalistke lige prva-
kinj so neulovljivo pobegnile
ter polčas dobile s 16:8, ob
koncu pa je bila razlika malce
manjša - 31:24. Juteks nika-
kor ni razočaral, uvrstitev v
finale bi bila pač mega senza-
cije, 3. mesto po zmagi nad M
Degrom iz Pirana je povsem
realno. Žalčanke so si skozi
letošnjo sezono dokončno za-
gotovile številko 3 v doma-
čem prostoru. Žal so nekoliko
nespretno izpadle iz evrop-
skega pokala, na slovenskih
tleh pa velikih oscilacij ni bi-
lo: spodrsljajev skoraj nič, ter
redki podvigi, ki zaenkrat slu-
žijo le kot opozorilo vodilne-
mu dvojcu Krim Electa-Robit
Olimpija. Če ga bodo Žalčan-
ke skušale v prihodnji sezoni
razbiti, ali se vsaj v enem
tekmovanju vriniti tik pod
vrh, bo trener Bogoslav Peric
ob izvrstni vratarki Korotnevi
potreboval vsaj še eno izjem-
no kakovostno tujko, ali pa
morda domačo rokometaši-
co. Vse pa je odvisno od ci-
ljev, želja in (finančnih) spo-
sobnosti kluba. T.L.
NA KRATKO
Celje: na področnem atlet-
skem prvenstvu za mlajše os-
novnošolce je med dečki slavi-
la Osnovna šola Braslovče s
5893 točkami pred OŠ Hudi-
nja (5821) in OŠ Prebold
(5751). Sošolke zmagovalcev
so se podobno izkazale (5657)
in ugnale OŠ Žalec (5543) ter
OŠ Prebold (5255). Najboljša
posameznika prihajata iz
zmagovalnih vrst. V teku na
60 m, skoku v daljino in metu
žogice je bil najuspešnejši Ma-
tej Jurman. med deklicami pa
Ines Ribič.
Prebold: memorialni šahov-
ski hitropotezni turnir v spo-
min na Ernesta Šelerja je dobil
Franci Brinovec (Žalec) pred
klubskim kolego Dimitrijem
Uriskom in domačinom Jože-
tom Peternelom. V mladinski
konkurenci je slavil Simon
Jernej. (J.G.)
Dunaj: izmed članov MTS
Gorenja se je na dunajskem
maratonu, dolgem 14.2 km,
izkazala Sergeja Lipušček, ki
je v absolutni konkurenci za-
sedla 2. mesto s časom
1:02,22, kar je zadostovalo za
zmago med tekačicami starej-
šimi od 30 let. Edo Gregorčič
je med veterani nad 55 let
osvojil 3. mesto, Aleš Mihelič
pa je bil v kategoriji nižje 29.
Celje na mednarodnem
Pertinačevem memorialu je
med 20 šahisti iz Avstrije, Hr-
vaške in Slovenije zmagal do-
mačin Božo Štucl pred klub-
skim kolegom Francem Peš-
cem ter Hrvatom Ivico Paji-
čem, ter Avstrijcem Rihardom
Diefeinbackerjem. (J.K.)
Št. 22.-3.iuiiii1999
PISMA BRALCEV
23
PREJEU
SMO
Razigrana
mladost,
kie si?
Gotovo se vam je že zgodilo,
da ste se konec tedna odpravili
v mestni park ali na obrežje
Savinje z namenom, da se
sprehodite po lepem vremenu
in svežem zraku. Toda, kaj se
ivendar dogaja, kje je mir, lep
■tist park in navsezadnje var-
nost, ki ste si jo tako želeli?
Klopi so polne mladih, ki
očitno ne vedo, da ima klop za
sedenje namenjeno določeno
površino in ta ponavadi ni naj-
višje. Po Savinji bodo kmalu
namesto rib in rac plavale sa-
mo še na hitro izpraznjene
pločevinke in steklenice, zdi
pa se tudi, da si še posebno
velik frajer, če se v park pripe-
lješ z motorjem. Morda se
vam bo zgodilo celo to, da vas
bo vaš malček vprašal: »Ma-
mi, oči, ali je tisti fant (dekle)
tam bolan, da tako čudno leži
(ali hodi)?«. Kaj mu boste od-
govorili? Da je to morda res
čudne vrste bolezen, ki se ji
pravi alkohol, ali morda celo
nedovoljena droga? Če mu ne
boste hoteli odgovoriti in bo-
ste samo pomenljivo pogleda-
li vstran ter si mislili svoje, bo
vaš malček gotovo v dvomih.
Toda kaj hočem povedati?
Moj namen ni kritiziranje
mladih zaradi njihovega dru-
ženja. Postavlja se mi samo
vprašanje, ali so res samo
alkohol, cigareti in nedovo-
ljene droge tisti dejavniki, ki
pomagajo mlademu človeku
premagovati stres, se spro-
stiti in ga pripraviti k »brez-
skrbni« razigranosti. Kajti
sama se, čeprav po letih še
vedno spadam v mlajšo gene-
racijo, prav dobro spomnim,
da v mojih srednješolskih le-
tih nikoli nismo uporabljali
toliko »pripomočkov« zato,
da bi bili dobre volje. Bili
smo najstniki, bili smo razi-
grani, radi smo se .družili in
kdaj tudi katero ušpičili,
vendar za vse to nismo razen
dobre volje, kitare ali kak-
šnega drugega instrumenta,
potrebovali ničesar drugega,
kar bi večalo našo razigra-
nost in srečo. Ne obsojam
alkohola in cigaret na splo-
šno, mislim pa, da so nepo-
trebni spremljevalci prem-
nogih mladih. In za to smo v
veliki meri odgovorni tudi
mi: starši, učitelji, starejši
bratje, sestre, »odrasli« pri-
jatelji...
S tem prispevkom vas pova-
bim k razmišljanju: Ali današ-
nja mladina res ni več tako
»naravno« razigrana, kot je bi-
la včasih? Kje so vzroki za to in
kako bi se jih dalo odpraviti
ali vsaj omiliti?
Zelo veseli bomo vaših mi-
sli, ki jih lahko posredujete
osebno v Projektni pisarni Ce-
lje - zdravo mesto, Slomškov
trg 4, Celje ali nam jih na
naveden naslov pisno pošlje-
te. Najboljše misli bomo
predstavili na okrogli mizi
Mladi in prosti čas, ki jo bomo
pripravili v juniju in o kateri
Vas bomo obvestili.
ANDREJA HUTINSKI,
PP Celje - zdravo mesto
Kovačeve
»resnice«
Spoštovani gospod F.K.!
Priznati moram, da sem več-
krat razmišljal ali Ti beseda
demokracija, ki je imaš ved-
no polna usta, res kaj pome-
ni. Prepričan sem, da nič,
kar mi med drugim potrjuje
tudi zadnje pisanje v tvojem
časopisu, ki naj bi bile Šent-
jurske novice.
Že v naslovu prvega članka
»ZLSD v koaliciji z SKD?«
omenjaš predvsem težave in
zdrahe v svoji stranki. Pre-
pričan sem, da bi glede na
pisanje moral biti naslov
»SDS v koaliciji z SKD?«. Za-
nimivo je, da mene in mojo
stranko ZLSD v vseh delih
tvojih »resnic« s seje OS kar
nekajkrat izpostavljaš, ne
zdi se ti pa pomembno zapi-
sati mojih pobud (pa tudi
pobud večine ostalih svetni-
kov), za katere menim, da bi
bile zanimive večini obča-
nov naše občine. Pa kaj, pu-
stimo to. Bolj se mi zdi po-
membno obrazložiti bral-
cem tvoje pojmovanje demo-
kracije, ki je za tebe spre-
jemljiva le, če vsak ali vsi
soglašajo s teboj in tvojimi
predlogi. Zate ne velja pravi-
lo demokracije, da imajo
pravico do drugačnega raz-
mišljanja tudi drugače mi-
sleči. Prav to izkazuješ tudi v
sestavku »Čigav je Cveto Er-
javec?«. Omenjaš (citiram)
»svetniki iz LDS in SDS pa so
bili sploh nezadovoljni s ka-
drovanjem v NO« (konec ci-
tata). Sprašujem se, ali sta
stranki nezadovoljni s ka-
drovanjem tudi svojih čla-
nov v nadzorni odbor? Mi
nismo! Predlagali smo svoje-
ga kandidata za člana in
predsednika NO in na pred-
log članov NO ga je občinski
svet potrdil. Zato tudi ne
moremo pristajati na neute-
meljene in neargumentirane
trditve, s katerimi si skupaj z
LDS nasprotoval izvolitvi na-
šega kandidata. Ta del demo-
kracije, ki ti pa ne ustreza,
poimenuješ »kuhinja«. Tudi
v nadaljevanju ne omenjaš
moje razprave o zaključnem
računu proračuna. Seveda si
zapisal le tisto, kar odgovar-
ja tebi, meni in stranki pa
pripisuješ nenačelno politi-
ko.
Ker nenehno omenjaš naše
podporništvo stranki SKD,
mi ni težko priznati, da smo
odprti za sodelovanje z vsemi
strankami, tudi s SDS, vendar
ne na škodo programa naše
stranke. Nemalokrat smo
podprli predloge in pobude
stranke SKD, pa tudi drugih,
če smo ocenili, da so bih ti
pomembni za razvoj in na-
predek naše občine. Res je
zanimivo, da te je negativen
odnos do našega kadrovskega
predloga za predsednika NO
toliko motiviral, da si telefo-
niral članom in jim postavljal
izzivalna vprašanja o more-
bitni moji samovolji in nena-
čelni politiki ZLSD ter se ob
tem muzal, kako zelo zani-
miva bo naslednja seja Pred-
sedstva ZLSD. No, enako mo-
tivacijo je dobil še predstav-
nik neke druge stranke.
Ni kaj, prefinjena poteza
socialdemokrata,    ki    želi
zdrahe in težave svoje stran-
ke prenesti tudi v drugo
stranko, ki v vsem tem času
ni imela notranjih razprtij.
Tvoj ciničen odnos do stran-
ke ZLSD pa se je še povečal z
dejstvom, da smo na župan-
skih volitvah bili uspešnejši
od kandidata SDS. Predseds-
tvo ZLSD se je zgodilo,
obravnavalo tvojo skrb za
politiko ZLSD in podprlo
dosedanje delo in delovanje
predsednika ter svetnikov
ZLSD v občinskem svetu. Ta-
ko smo ostali čvrsti in neo-
majni še nadalje, kar Tebi
sigurno ne bo po volji, ker se
precej trudiš, da bi bilo dru-
gače. Mislim, da bi se morali
tudi mi vprašati »Čigav bo
sedaj Franc Kovač?«, ko ga
zapušča lastna stranka, neza-
dovoljna s pojmovanjem
njegove demokracije. Spo-
štovani gospod Franc Kovač,
razumevanje demokracije je
za nekoga lahko težko ali pa
je noče razumeti - menim, da
si Ti eden od teh.
FLORJAN CVETO ERJAVEC,
predsednik 00 ZLSD
Šentjur
Civilni pogum
Vse več ljudi bi moralo
opozarjati na škodljive pose-
ge v naravo - tako nekako je
zapisal v prijaznem pismu
gospod Robert Hostnik, vod-
ja celjske krajevne enote Za-
voda za gozdove Slovenije.
To je bil odgovor na moje
pesimistično pisanje o neod-
govorni sečnji dreves v slo-
venskih mestih in gozdovih
ter o nemoči državljanov, da
bi se to početje ustavilo.
Civilne združbe v tujini
postajajo vse vplivnejše in ni
razloga, da bi tako ne bilo
tudi pri nas. Zaenkrat pa so
prizadevanja šele v zagonu.
Dokazov je več kot dovolj.
Tako na primer v parkih in
na sprehajališčih nekateri
nemoteno nadlegujejo de-
kleta in ženske, saj vedo, da
nihče ne bo poklical polici-
je. Mladi pari, pri katerih je
odpovedala domača vzgoja,
ki jo razumem tudi kot
spoštljiv odnos do soljudi, se
brez zadržkov, moralnih in
estetskih, na klopeh pred
sprehajalci in otroci vedejo
že kar drzno. Nekateri ljudje
se umaknejo, drugi se pre-
tvarjajo, da ničesar ne vidi-
jo, nekateri zardevajo. Čemu
vse to? Obstaja zakon, ki ta-
ko vedenje prepoveduje.
Res, da v parkih in na ulicah
ni videti policistov, je pač
udobneje sedeti v avtomobi-
lu, vendar si je mogoče po-
magati s telefonom.
Nihče tudi še ni javno pro-
testiral proti nedeljskemu
zavijanju avtomobila, ki na
ta način opozarja na prodajo
pic in ne vem česa še. Kdo
jim je dal dovoljenje za
vznemirjanje ljudi? Kdo nam
lahko zagotovi, da že jutri ne
bo več avtomobilov, ki bodo
na ta način delali reklamo za
svoje proizvode? In končno,
zakaj bi nekdo to lahko po-
čel, drugi pa ne?
Brezbrižnost do pornografi-
je in pornografskega tiska je
nerazumljiva. Dunajski župan,
predhodnik zdajšnjega, je zah-
teval, da se porno tisk odstrani
iz kioskov blizu šol in vrtcev.
Pri nas bi samozvani poznaval-
ci življenja tako odločitev pri-
merjali z zatonom civilizacije.
Jaz se ga ne bojim. Nekam
nevarnejša se mi zdi računal-
niška zmešnjava v začetku ti-
sočletja. Za začetek naprošam
ministrstvo za kulturo, da po-
jasni, kako je omenjena »lite-
ratura« obdavčena. Vse več je
ustanov za zaščito otrok pred
nasiljem. In prav je tako. Civil-
ni pogum na tem področju je še
posebej dobrodošel.
Ne zapirajmo oči in ne ma-
šimo si ušes, saj za nami pri-
hajajo mladi rodovi, ki bodo
prednike sodili po dejanjih.
Seveda sem odločno proti, da
bi prevzemali vlogo polici-
stov, redarjev in čistilcev. Za
nadzor njihovega dela so pri-
stojni drugi. Njihova priza-
devanja bomo znali ceniti.
ZORA HUDALES,
Celje
Humanitarna
akcija OŠ
Petrovče
Radijsko - novinarski kro-
žek Osnovne šole v Petrovčah
je v četrtek, 27. maja 1999,
pod mentorstvom profesori-
ce Nataše Gorišek Privošnik
pripravil humanitarno prire-
ditev z naslovom Otroci otro-
kom, s srečolovom in zabav-
nim programom. Zabavni
program so pripravili učenci
OŠ Petrovče pod mentors-
tvom Anite Žolnir in Anice
Aškerc. Likovne izdelke sta
prispevali tudi obe podruž-
nični šoli v Veliki Pirešici in
Galiciji.
Zbrani denar smo podarih
otroškemu oddelku Splošne
bolnišnice Celje, kjer ga bo-
do porabili za nakup copatk
za oddelek, kot nam je pove-
dala predstojnica Pediatrične
klinike dr. Ana Meštrovič.
Članice radij sko-novinar-
skega krožka Mateja Tomelj,
Katja Tomelj, Dominika Bau,
Karmen Škarlin, Francka Ko-
vač, Melita Golavšek, Valeri-
ja Zorko in Damjana Futač so
v mesecu aprilu in maju zbi-
rale dobitke za srečelov.
Sponzorji humanitarne ak-
cije so bili: TA Potepuh, Ža-
lec, ki je prispevala glavno
nagrado in sicer enodnevni
izlet za eno osebo v Garda-
land, Aero Celje, Petrol d.d..
Otroška trgovina Fakin Žalec,
Pego Magnetic, d.o.o., Ljub-
ljana, Šetisk d.o.o., Žalec,
Arka d.o.o., Petrovče, Li-
maks, d.o.o., Celje, AMD Ce-
lje, Vrtnarstvo Žolnir Jakob,
Gorica pri Celju, SIP Šempe-
ter, Begama d.o.o., Petrovče,
Avtoprevoz Draganovič, Ce-
lje, Lekarna Žalec, Dom Nine
Pokorn Grmovje, OŠ Petrov-
če.
Z akcijo »Kjer je volja, je
tudi moč« smo želeli pokaza-
ti, da ta izrek drži. Tako bo-
mo vsaj malo pripomogli k
prijaznejšemu bivanju otro-
ka na otroškem oddelku Pe-
diatrične klinike v Celju, na
katerem smo nekateri od nas
ležali tudi večkrat.
Radijsko-novinarski krožek,
OŠ Petrovče
POHVALE-
I^AHVALE
Zahvala za
prijetno
srečanje
v nedeljo, 16. maja, je bilo v
Dobrini 1. srečanje kmečkih
žena - udeleženk akcije »100
kmečkih žensk na morje«.
S tem srečanjem je naše TD
videlo možnost, da širši okolici
predstavi lepote našega kraja,
zlasti pa zdravilnost vode iz
grajskega vrelca. Naš glavni na-
men pa je bil pripraviti čim
lepši in prijetnejši popoldan ob
dobri glasbi in domačem vzduš-
ju. Priprava prireditve je zahte-
vala veliko časa in volje, seveda
pa tudi ogromno finančnih
sredstev. Največja zahvala gre
vsem krajanom iz bližnje in
širše okolice, kajti brez njiho-
vih pridnih rok ne bi bilo sreča-
nje tako dobro pripravljeno.
Ker nam je ponagajalo tudi vre-
me, je bilo potrebno še toliko
več truda. Zatorej še enkrat hva-
la vsem, ki ste na kakršenkoli
način priskočili na pomoč.
Srečanje ne bi imelo tako
velikega odmeva brez sodelova-
nja NT&RC. Zahvaljujemo se
celotni ekipi, posebej pa Tone-
tu Vrablu za odlično priprav-
ljen program. Hvala vsem na-
stopajočim skupinam, ki so skr-
bele za veselo razpoloženje: Vi-
tezom polk in valčkov, vokalni
skupini Trs, triu Vikija Ašiča,
triu Janka Moguja, triu mladih
muzikantov iz Šentjurja in Do-
brine pod vodstvom Toneta Vi-
deča in Anici Lipovšek, Jerneju
in Marku Kočevar, Janji Kajtna,
dobrinskim predicam, skupini
Pit mi daj, humoristoma Franc-
lu in Kodu, Ediju Masnecu ter
ansamblu Cvet iz Radeč. Pro-
gram so popestrili še padalci in
vlak Atomček iz Podčetrtka.
Zahvala velja tudi vsem daro-
valcem za srečelov ter vsem
našim sponzorjem, ki so bili:
Občina Šentjur, NT&RC, Turi-
stična agencija Dober dan Šem-
peter v Savinjski dolini. Štajer-
ski val, pekarna in trgovina
Mežnar Šmarje, Pekarne Ro-
gaška, Kozje, Jager, Društvo vi-
nogradnikov Virštanj, Slavko
Toplišek, Aktiv kmečkih žena
Dobrina, Vrtnarstvo Celje, Val-
ner, Razboršek, aranžerstvo
Vlado Černelič, Kotiš - Anton in
Fanika Močenik, Gajtisk - Alojz
Jazbec, Reklama Celje, Dra-
vinjski dom, avtoprevoznik
Franc Zupane, Nika trgovina in
prevozi Anton Dušic, Orpal -
Franc Arlič, Mlekarna Celea,
Vegrad - Vitko Gradišnik, Toni
Velenšek, trgovine Tom, Rihard
Hajnšek, Vojašnica Celje, Cvet-
ko Hribar, Drago Lipovšek, GD
Dobrina, Loka ter Kalobje in
Vaš avto Celje, poslovna enota
Šentjur.
Vsem prisrčna hvala.
DANICA RECKO,
predsednica TD Dobrina
Verska
skupina
v Domu upokojencev Šmarje
pri Jelšah obstojajo poleg pev-
ske skupine, ki že dolgo deluje,
še skupina za samopomoč in
kuharska skupina. Že lani okto-
bra smo izvedeli, da bo pričela
delovati tudi verska skupina.
Razveselili smo se, saj osamlje-
nim in bolnim ljudem na jesen
življenja to veliko pomeni.
Voditeljica te skupine je pri-
jazna študentka teologije Andre-
ja iz Šmarja. Sestajamo se vsa-
kih 14 dni v sejni sobi tukajšnje-
ga doma, vedno 25 - 30 udele-
žencev. Udeležba je seveda pro-
stovoljna. Obravnavamo različ-
ne teme: petje, molitev, življe-
njepis papeža Janeza Pavla II.,
življenjepis Antona Martina
Slomška, gledamo in posluša-
mo kasete po radiu in na televizi-
ji iz Medžugorja in Vatikana.
Udeleženci verske skupine
smo upravi doma hvaležni in se
ji zahvaljujemo, da nam je
omogočila tako dobro vodite-
ljico. Želimo ji veliko uspeha
pri študiju in njenem nadalj-
njem delu.
HILDALOKOVŠEK,
Dom upokojencev,
Šmarje pri Jelšah
Št.22.-3.iunii1999
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
215; Terezija JELEN iz
gempetra - deklico, Damjana
VERDEV iz Šempetra - dekli-
co, Marjana GRETIČ iz Rogaš-
l^e Slatine - deklico, Dragica
OEBELAK iz Bistrice ob Sotli
.dečka, Katarina ŠUŠTERIČ z
Ljubnega - dečka.
22.5.: Jožica ZALOŽNIK iz
Oplotnice - deklico, Mirjana
ŠALAMUN iz Petrovč - dečka.
23.5.: Darja PIKL s Polzele -
dečka, Karmen TRATNIK iz
Gornjega Grada - deklico,
Magdalena KOKOT iz Rogaške
Slatine - dečka.
24.5.: Brigita KOPŠE iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Metka
NAPOTNIK iz Podplata - deč-
ka, Andreja FIJAVŽ s Stranic -
deklico.
25.5.: Mira HAJDINJAK
STROPNIK iz Celja - deklico.
26.5.: Andreja ZAVERŠEK
iz Celja - dečka, Silva LEŠEK
iz Štor - dečka, Romana PO-
LAK iz Šentjurja - dečka, Ne-
venka ČREŠNAR iz Zreč -
dečka, Melita LOTRIČ iz Pod-
plata - deklico, Barica ŽGAJ-
NER iz Rogaške Slatine - deč-
ka, Marjanca ŽELEZNIK iz
Rogaške Slatine - deklico, Si-
mona BRILI iz Celja - dečka.
Romana KNAUS iz Laškega -
deklico, Helena BLAGOTIN-
ŠEK z Vranskega - dečka.
2ZS.: Darinka ALT iz Štor -
dečka, Mojca MOTOH iz Pod-
četrtka - deklico, Jožica PO-
LAJŽER iz Rogaške Slatine -
dečka, Marjetka PUSAR iz
Laškega - dečka, Šemsada SE-
LIMOVIČ iz Prebolda - dečka.
POROKi ~
Celje
Poročili so se: Matej ČA-
TER in Petra DROBEŽ iz Ce-
lja, Corazd PIHLER s Klanca
in Andreja OPERČKAL iz Raz-
delja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Marko HLIŠ
iz Štor in Ivica PODGORŠEK
iz Dramelj, Zvonko POD-
GORŠEK iz Jarmovca pri
Dramljah in Bojana RED-
NJAK iz Cerovca, Matej OZE-
BEK in Nevenka MASTNAK
iz Lokarij pri Šentjurju, Alek-
sander HRASTNIK iz Dobja
in Andreja KOK iz Šentjurja,
Franc KRIŽNIK in Milena DO-
LER iz Leskovca, Simon KO-
PIVŠEK iz Jazbin in Damjana
JAGER iz Dramelj, Andrej
ROJNIK iz Petrovč in Lidija
GORŠEK iz Velenja ter Bran-
ko BELAK in Cvetka POVALEJ
iz Trnovca.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Silvo ČAN-
ŽEK iz Roginske Gorce in Jo-
žica DRAME iz Zg. Tinskega,
Ivan REGORŠEK in Lučka PE-
VEC iz Korpul, Stanko GA-
BERŠEK iz Brezovice pri
Ljubljani in Vida BOJANOVIČ
iz Turjaka, Rudi VEHOVAR in
Simona ARTIČ iz Rogaške Sla-
tine, Fridrih KOVAČIČ iz Male-
ga Tabora in Romana KIDRIČ
iz Rogaške Slatine, Peter GAJ-
ŠEK iz Mestinja in Emilijana
SKALE iz Topolovca.
Velenje
Poročili so se: Dragan KO-
VAČEVIČ in LILIJANA VU-
KAJLOVIČ iz Velenja, Aleš
PUKLIČ in Maja TEPEJ iz Ve-
lenja, Slavko STAKNE in An-
dreja TAJNIK iz Topolšice,
Andrej IMPERL iz Velenja in
Mojca ZAMUDA iz Ljubljane,
Andrej HOLENŠEK in Barba-
ra BAHČIČ iz Velenja, Srečko
STROPNIK iz Šoštanja in Ve-
ronika VAČOVNIK z Raven.
Žalec
Poročili so se: Boštjan ZA-
BUKOVNIK iz Andraža nad
Polzelo in Urška ŽELEZNIK
iz Dobriča, Branko KOČEVAR
in Mateja PINTERIČ iz Ločice
ob Savinji, Leon COKAN iz
Dobrteše vasi in Karmen ČEH
s Polzele, Miran CIZEJ iz
Poljč in Magda RAK iz Tabo-
ra.
SMRTI
Celje
Umrli so: Branko SINKO iz
Cerovca pod Bočem, 50 let,
Apolonija JOVAN iz Celja, 45
let, Ivanes GRAJŽL iz Bu-
kovžlaka, 90 let, Marija MA-
CAROL iz Celja, 66 let, Tere-
zija KELNER iz Liboj, 70 let,
Ana MEDVEŠEK iz Zagrada,
50 let, Gabrijela KOLMAN iz
Vrbe, 72 let, Ljudmila PETE-
CIN iz Celja, 71 let, Ivan PLA-
NINO iz Vitanja, 83 let. Drago
GREGORIN iz Celja, 82 let,
Franc BUDIN iz Celja, 87 let,
Helena BREŽAN iz Sevnice,
71 let, Ljudmila JEVŠENAK
iz Zeč, 65 let, Marta KLANČ-
NIK iz Rogaške Slatine, 83
let, Alojz TRUPEJ iz Verač -
69 let, Martin GAJŠEK iz
Brecljevega, 61 let, Bernarda
JAZBEC iz Škofije, 74 let, Vik-
tor VERK iz Celja, 68 let, Jože
DEŽELAK iz Velikih Grahovš,
83 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Katica HENIG-
MAN iz Zgornjih Selc, 67 let,
Helena STRAŠEK iz Bezovja
pri Šentjurju, 85 let, Franc
ČUJEŠ iz Tratne pri Grobel-
nem, 71 let, Anton OPRČKAL
s Proseniškega, 69 let, Karol
PEMIČ iz Brezja ob Slomu, 78
let^
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Martin PETAN iz
Podčetrtka, 79 let, Frančišek
ŠANTEJ iz Šentvida pri Gro-
belnem, 84 let, Ljudmila RE-
BOV iz Rogatca, 71 let, Jožef
DROVENIK iz Tekačevega, 84
let.
Velenje
Umrli so: Emil ŠTIMAC iz
Kočevja, 57 let, Antonija ZU-
PANC z Blatnega Vrha, 89 let,
Franc MIRNIK iz Celja, 89 let,
Marija AJDOVEC iz Šenčurja,
88 let.
Žalec
Umrli so: Avguštin MAST-
NAK iz Žalca, 81 let, Katarina
KAČ iz Prebolda, 80 let, Sta-
nislav PUČNIK s Polzele, 79
let, Boštjan ŠKOFLEK iz Vin-
ske Gore, 23 let.
»O, pim-pom! Kakšno srečo imam, da sem ravno prav prišel!«
se je kar brez pozdrava vključil v družbo. V rokah je držal velik
obroč, narejen iz debelega srebota, ki ga je zdaj, med splošnim
smehom ponujal Marku in Ivu.
»Prinesel sem vama mero za klobase, pim-pom! Se mi zdi, da
jih preveč na hitro sločita!« je govoril in položil svojo srebotno
h klobasam na mizo. Bila je tako velika, da je po obeh straneh
visela preko mize!
»Dobro mero imaš, Pim-pom!« je pomerjal veliko klobaso
oče Marko. »Samo pri nas nimamo tako velikega lonca, da bi
mogli skuhati v njem takšno klobaso. Če pa imaš ti tolik lonec
doma, ti z veseljem naredimo takšno klobaso!«
»Pim-pom, Marko! Zdaj si me pa! A drugo leto si zagotovo
kupim na sejmu takšen lonec!«
»Dobro, potem boš pa drugo leto dobil tolikšno klobaso!« je
nied smehom odgovarjal oče Marko in podal klobasno mero
Osojnikovim otrokom na peč, ki so se tam greli in smejali Pim-
pomovim domislicam. Medtem sta Anka in mati Francka že
posadili Pim-poma za mizo in mu postregli s pečenko in vinom.
»Raje se bom vaju držal, pim-pom, vidve znata prav potolažiti
mojo žejo, ki pride potem, ko ješ slastno pečenko! Pim-pom,
da je tako!« se je veselo spakoval in si zdaj že kar sam natakal
vino v kozarec.
Ves večer je stresal med ljudi dobro voljo in prej kot bi kdo
pomislil, je ura v stolpu že bila zadnje ure umirajočemu letu in
že so se odprla skrivnostna vrata novega leta.
»Ti. Pim-pom, ki si z vsemi žavbami namazan,« se je potem,
ko so si vse povprek zaželeli sreče in zdravja v novem letu,
spomnil Osojnikov Ivo, »ti bi zagotovo znal brati usodo iz
ulitega svinca! Doli v našem Zagorju smo vsako leto vedeževali,
Zato ni vrag, da bi si tukaj ne znali napovedati, kaj nas čaka v
prihajajočem letu!«
^ Stari Ivo je nocoj popil mnogo več, kot je bila njegova navada.
Že ves večer je pomagal Pim-pomu zabavati družbo, nazadnje
Pa se je spomnil še na starodavno vedeževanje, v katerem so
t»rali usodo iz stotine čudovitih podob staljenega in v mrzli vodi
•^a hitro ohlajenega svinca.
Vedno se je našel kdo, ki je bolj ali manj šaljivo napovedoval
Usodo tistemu, ki je svinec ulil v mrzlo vodo.
»Pim-pom! Le kaj bi jaz siromak mogel videti v prihodnost,
^0 si še v sedanjosti ne znam in ne morem nič pomagati?« se je
branil Pim-pom, medtem ko je oče Marko že šaril po podstreš-
ju, kamor je nekoč odložil kos svinčene cevi.
Tudi Dolinarjev Marko je bil to noč zaradi popitega vina
ravno pravšnje volje za takšne reči, ki jih trezen gotovo ne bi
nikoli počel.
Kmalu so se vsi drenjali okoli štedilnika, na katerem se je v
črni kožici svinčena cev začela hitro topiti v svetlo, srebrno
tekočino. Nihče ni čisto zares verjel v čudežno moč te
srebrnkaste tekočine, a vseeno so se vsem roke malo tresle,
ko so si podajali ročaj kožice iz rok v roke, ker ni nihče želel
prvi odstrniti tančice, ki je zastirala pogled na že vnaprej
določeno pot, po kateri bo treba stopati v tem letu v moči
usode.
Oče Marko je v tem času prinesel iz hleva trinožni stol, ki so
ga rabili pri molži. Nanj so ob obilnem smehu posadili starega
Pim-poma in ga ogrnili s pisanim namiznim prtom, da je zares
izgledal kot pravi vedeževalec.
»Pim-pom! Naj že vendar kdo ulije ta svinec v vedro!« je
priganjal, ko si nihče ni upal prvi prijeti v roko ročaj
kožice in čarobne tekočine izliti v pripravljeno mrzlo
vodo.
»Bom jaz prva poizkusila!« se je končno ojunačila Anka.
»Zares si želim vedeti, kaj mi bo letošnje leto prineslo. Še bolj
pa se bom ustregla Pim-pomu, ki že komaj čaka, da bo zopet
lahko sedel za mizo k vinu in pečenki!« se je pošalila in tako
skrila svojo tesnobo v nastali gromki smeh.
A tedaj, ko je izlila stopljeni svinec v vodo, so prav vsi
zadržali dih in vsi so bili tiho vse dotlej, dokler se ni polegel glas
cvrčeče kovine, ki se je ob srečanju z mrzlo vodo v hipu
spremenila v tisoče fantastičnih oblik. Počasi se je para, ki je
sprva do stropa napolnila kuhinjo, polegla in zdaj so vsi napeto
gledali v starega Pim-poma v pričakovanju, kaj neki bo razodel
Anki o njeni prihodnosti. Pim-pomov obraz pa je vse bolj
temnel. Nič ni govoril, samo gledal je vse prisotne s srditim
pogledom in naenkrat z vso silo treščil ob tla tisto čudno
svinčeno podobo, iz katere bi moral prerokovati, da se je
raztreščila na tisoče koščkov.
»Le zakaj izkušamo hudiča?« je spregovoril z glasom, ob
katerem je slehernega zmrazilo po hrbtu in s treskom je
potlej zaloputnil za sabo hišna vrata, ko je divje odhitel v
mrzlo noč.
»Kaj neki je tako razburilo Pim-poma?« se je čudil oče Marko.
»Saj smo se samo veselo zabavali in res ne vem. zakaj je čisto
podivjal?«
»Revež je preveč popil, zato mu ni prišlo nič pametnega na
misel in gotovo se mu je posvetilo, da se hočemo smejati in
zabavati na njegov račun,« je menila mati Francka. »Do jutri se
naspi in potolaži, potem bo pa še kako rad prišel gledat, če je še
moker bokal,« si ni delala prehudih skrbi zaradi Pim-pomove
zamere in jeze.
Medtem ko so drugi ugibali, kako in kaj je s Pim-pomom, je
Anka hitro pometala razdrobljeni svinec, katerega je prej Pim-
pom zalučal po tleh.
Zamišljeno je zrla v srebrnkasto se svetUkajoče koščke svinca
in vse bolj so se pred njenimi očmi začele pojavljati podobe
prepletenih srebrnih kač, ki so stegovale proti njej svoje
strupene jezike!
»Preveč gorja je videla njegova preroška duša v tisti podobi,
zato jo je zdrobil, da bi mi pomagal in odgnal stran od mene
preizkušnje, ki me v tem letu gotovo čakajo!«
»Zakaj si tako zamišljena, Anka?« jo je zdramil iz njenega
temačnega razmišljanja glas očeta Iva.
»Menda ja ne žaluješ za Pim-pomom?« se je hotel pošaliti, v
želji, da povrne v družbo prejšnje veselo razpoloženje.
»Žalujem ravno ne za njim, malo mi je pa vseeno nerodno, da
je kar tako odšel. Najbrž mi je zameril, ker sem ga dražila, kako
se mu mudi nazaj k mizi,« je Anka nalašč peljala razgovor v
drugo smer, proč od njej poznane resnice.
»Jutri dam v cekar malo kolin in sama stopim do Pim-Poma,
pa bo zamera hitro pozabljena.«
Anka je dobro vedela, da Pim-pom ni zameril njenim
besedam, saj je še prerad poslušal šale na svoj račun. Le
izkoristila je priložnost, da bo lahko jutri brez čudenja in
vprašanj svojih domačih obiskala starega čudaka in se z njim v
miru pogovorila o svoji usodi.
Pogovor v Dolinarjevem domu je počasi zamiral, kot da sta
prejšnje veselje in dobra volja odšla skupaj s Pim-pomom v
temno noč. Kmalu so se Osojnikovi poslovili in drug za drugim
so ugašala okna Dolinarjeve hiše v tej skrivnostni, novoletni
noči.
Le stežka se je drugo jutro Anka premagovala, da ni že na vse
zgodaj zavila po gazi, dol proti Pim-pomovi domačiji. Malo je
spala v teh urah, kar je legla v posteljo, saj jo je vseskozi mučila
radovednost, kaj neki je videl Pim-pom v tistem svincu tako
groznega, da ji sinoči ni mogel razodeti čarobnega pomena
nastale podobe.
»Kaj mislite, mati, je danes že prišel k Pim-pomovi hiši
kakšen moški voščit za novo leto, da bi ne stopila jaz prva v tem
letu preko njihovega praga in jim s tem prinesla nesrečo?« je
spraševala Francko, medtem ko je nalagala koline v cekar.
Št. 22.-3. junij 1999
Q I KRONIKA
»Dvomim, da mi boste pravično sodili«
S takšnim očitkom je K. Kamenik zahteval izločitev predsednice senata in nato kar ves celjski sodni ustroj
v petek bi se bilo moralo
sojenje Kristijanu Kameni-
ku, obtoženemu štirikratne-
ga umora v Tekačevem, pri-
četi znova, zdaj že tretjič za-
povrstjo, saj so od zadnje
glavne obravnave, ki je bila
24. decembra lani, minili že
več kot trije meseci. Torej
mnogo več, kot določa zakon
o kazenskem postopku, po
katerem se mora glavna
obravnava pričeti znova, če
je časovni razmak od prejš-
nje daljši od treh mesecev.
Ko je bik) pričakovati, da bo
okrožni državni tožilec Milan
Birsa pričel brati obširno ob-
tožnico že v tretje, je odvetnik
mag. Drago Demšar svojega
varovanca pozval, naj senatu
pove, kar mu ima povedati.
Močno shujšani Kamenik, ki
pa si je od 26. marca, ko je v
preiskovalnem zaporu (po
približno treh mesecih odkla-
njanja hrane) nehal gladovno
stavkati, fizično bistveno opo-
mogel, je potem presenetil (ali
pa tudi ne) z zahtevkom po
izločitvah, od predsednice se-
nata Ingrid Lešnikove do
predsednika celjskega okrož-
nega sodišča Andreja Pavline
in predsednika Višjega sodiš-
ča v Celju Franca Dušeja ter
njegovega namestnika Jožeta
Požuna. Sicer pa je bilo tak-
šnih predlogov v dosedanjem
sojenju (od 21. januarja lani
dalje) že več, vsi pa so bili
zavrnjeni.
Petkovi zahtevki za izloči-
tve so povezani z zahtevo Ka-
menikove obrambe po izdela-
vi dodatnega strokovnega
mnenja izvedencev krimina-
listične stroke za sledi obu-
val. Dodatno ekspertizo naj
bi po predlogu obrambe izde-
lali v švicarskem (neodvi-
snem) kriminalističnem in-
štututu, saj ekspertizi, ki so
jo izdelali strokovnjaki oziro-
ma sodelavci Centra za krimi-
nalistično-tehnične preiskave
v Ljubljani, Kamenikova
obramba oporeka in se pri
tem sklicuje na dejstvo, da so
strokovno mnenje izdelali v
službi, ki je v sklopu sloven-
skega notranjega ministrstva,
ta pa bi lahko bila pristran-
ska. Analiza odtisov Kameni-
kovega obuvala (na njegovem
domu zaseženi športni copati
in primerjava s sledmi, najde-
nimi na kraju zločina) je po
izsledkih slovenskih strokov-
njakov za Kamenika breme-
nilna, breme pa je toliko tež-
je, saj gre za edini materialni
dokaz o tem, da se je (če se
je) Kamenik nahajal na me-
stu, kjer je bil izvršen zločin.
Ker se sodišče ni in ni odloči-
lo za pritegnitev švicarskih
strokovnjakov, je Kamenik
začel gladovno stavkati in čez
čas toliko oslabel, da na glav-
ni obravnavi ni mogel prisos-
tvovati. Ko se na zatožni klo-
pi ni več pojavljal, je predsed-
nica senata vsakič zatrjevala,
da odločitve o dodatni eks-
pertizi sodišče ne more spre-
jeti, če obdolženec na obrav-
navi ni prisoten. Končno je,
šele koncem marca, sodišče
le odobrilo pritegnitev švicar-
skih strokovnjakov za sledi
obuval, vendar izven glavne
obravnave. Takrat je Kame-
nik, ki je v priporu od 27.
aprila 1997, tudi nehal gla-
dovno stavkati. Njegova
obramba je sodišču nekajkrat
predlagala odpravo pripora, a
brezuspešno. Julija (po dveh
letih od vložitve obtožnice)
bodo morali Kristijana Kame-
nika izpustit iz pripora, kot to
določa zakon o kazenskem
postopku. Od takrat dalje se
bo branil s prostosti.
V svojem nastopu je Kristi-
jan Kamenik navrgel številne
očitke predsednici senata, ki
naj bi s svojimi predlogi in
odločitvami vplivala na potek
in konec njegove gladovne
stavke. »Šele potem, ko ste
ugotovili, da gladovni stavki
ne bom podlegel, ker sem jo
prekinil, ste naenkrat spreme-
nili svoje mnenje in se kar
izven glavne obravnave odlo-
čili za primerjalno analizo, ki
ste jo prej zavračali. Zato
predlagam vašo izločitev, ker
dvomim, da mi boste pravično
sodili,« je Kristijan Kamenik
obrazložil ta izločitveni zahte-
vek. Zahtevek po izločitvi pred-
sednika okrožnega sodišča je
utemeljil z očitkom, da je le-ta
novinarjem dajal napačne in
prejudicirane informacije. Vče-
raj, 2. junija, na nadaljevanju
glavne obravnave nista prišla
Kamenikova zagovornika. Ka-
menik je pojasnil, da ju je "od-
slovil", ker je menda tožilec
Birsa nekoč izjavil, da bo odsto-
pil od obtožbe, če bo švicarska
ekspertiza negativna. "Ker sem
v to prepričan, ju več ne potre-
bujem," je dejal Kamenik.
Predsednica senata ga je opozo-
rila, da po zakonu mora imeti
zagovornika, zato je bila glavna
obravnava prekinjena.
MARJELA AGREŽ
Obravnava spet odpadla
v torek, 1. junija, je bila na celjskem okrožnem sodišču
ponovno razpisana glavna obravnava zoper štirinajst
oseb, ki so obtožene kaznivih dejanj trgovanja s heroinom
in razpečevanjem tega mamila.
Do branja obtožnice spet ni prišlo in tako se sojenje tudi
tokrat ni pričelo. Odvetnik Žiga Klun iz Ljubljane, ki je
zagovornik prvoobtoženega Muha Amidžiča, je namreč
sodišče obvestil, da se glavne obravnave ne bo mogel
udeležiti, dva obtoženca pa sta z zdravniškima potrdiloma
izkazala, da sta bolna. Obravnava je bila preložena za
nedoločen čas. M.A.
Ponarejeni
bankovci
Od sredine maja dalje so
se na območju Velenja, Žal-
ca in Celja (pa tudi drugod
po državi) pričeli pojavljati
ponarejeni bankovci za 5 ti-
soč in 10 tisoč slovenskih
tolarjev.
Do konca maja je bilo unov-
čenih več kot deset takšnih
bankovcev, unovčevanja pa
so se vršila predvsem v trgo-
vinah z večjim prometom, v
bankah, na poštah in gostin-
skih lokalih. V četrtek, 27.
maja, so bih policisti obveš-
čeni, da so ponarejeni ban-
kovci še vedno v obtoku,
unovčeni pa so bili v proda-
jalni Planika v Velenju, v pro-
dajalni Gala na Mariborski ce-
sti v Celju, poskus vnovčitve
pa so zabeležili na Petrolo-
vem bencinskem servisu v
Šempetru v Savinjski dolini.
Ponarejena bankovca za 5 ti-
soč tolarjev imata serijsko
številko AA 0351855, s celj-
ske policijske uprave pa so še
sporočili, da so ponaredki ze-
lo slabi, odtisnjeni (fotokopi-
rani) so na tršem in debelej-
šem papirju in so tudi brez
zaščite.
V PU Celje pozivajo občane,
ki so ali še bodo prišU v stik z
osebo, ki jim ponuja ali kakor
koli izroča ponarejeni denar,
da jo poskušajo čim dlje zadr-
žati in o tem obvestiti policijo
na tel. št. 113. M.A.
GORELO JE...
Udar strele
Med nevihto, ki je minuli petek divjala na širšem območju
Šmarja pri Jelšah, je vodna strela udarila v Zdolah.
Strela je udarila v električno razdelilno omarico v stanovanj-
ski hiši Jožice P, kar je povzročilo kratek stik in manjši požar.
Gasili so gasilci iz Kozjega, gmotna škoda pa znaša okoli 100
tisoč tolarjev.
Požar na zidanici
v nedeljo, 29. maja zvečer, je izbruhnil požar na zidanici
Alojza H. v Malih Dolah pri Vojniku.
Požar je nastal zaradi kratkega stika na električnih vodnikih,
goreti pa je začelo v bivalnem delu zidanice. Ogenj je popolno-
ma uničil leseni mansardni del z ostrešjem in salonitno kritino,
delno pa so uničeni tudi notranji prostori objekta. Ogenj so
pogasili gasilci iz Vojnika, Nove Cerkve in Frankolovega, gmot-
na škoda pa znaša okoli 3 milijone tolarjev. M.A.
MINI KRIMIČI
s icamnom nad
bager
V času med 20. in 25. majem
je nekdo namerno poškodoval
gradbeni stroj (bager), ki je stal
v glinokopu Zadobrova v Škofji
vasi. S kamnom je razbil pet
stekel, v notranjosti stroja pa je
zvil dve komandni ročici. Z de-
janjem je storilec lastnika Fran-
ca P. oškodoval za okoU 70 tisoč
tolarjev.
vlom V vikend
v času od 23. do 26. maja je
neznani storilec vlomil v vikend
hišo na Plešivcu, last Marjana
O. Iz vikenda je odnesel večjo
količino laškega piva, nekaj bu-
teljk vina, sobno anteno in ple-
ten koš. Lastnik je oškodovan
za okoli 45 tisoč tolarjev.
v trgovino po
gotovino
v noči na 26. maj je neznani
storilec v Ponikvi vlomil v pro-
store trgovine Kmetijske zadru-
ge Šentjur pri Celju. Iz pisarne
poslovodje poslovalnice je ukra-
del 192 tisoč tolarjev gotovine.
Po okna V vikend
v noči na četrtek, 2Z maja, je
nekdo vlomil v vikend hišo v
Založah pri Polzeli, ki je last
M.M. Storilec je iz objekta ukra-
del šest oken z dvojno zastekli-
tvijo, vrednih okoli 240 tisoč
tolarjev.
Tatvina v garažni
I »v«
hisi
v četrtek popoldne ali petek
dopoldne je nekdo kradel v
pravkar zgrajeni garažni hiši na
Glaziji ob Ljubljanski cesti v
Celju. Storilec je ukradel video
kamero Samsung z objektivom
ter zunanjim ohišjem. Elektro-
signal Celje je oškodovan za
130 tisoč tolarjev.
v hišo skozi okno
v noči na petek je neznani
storilec vlomil v stanovanjsko
hišo na Žički cesti v Slovenskih
Konjicah. V notranjost je sple-
zal skozi okno, ukradel in odpe-
ljal pa vitel z motorjem za trans-
portno letev in rotacijsko kosil-
nico. Lastnik Drago R. je oško-
dovan za okoli 650 tisoč tolarje.
Poskus roparske
tatvine
Janez Š. (72), ki stalno živi v
Nemčiji, začasno pa v Celju, se
je v soboto okrog 21. ure pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
Mercedes na Pohorsko ulico v
Celju, kjer ima garažo. Ko je
odklenil garažna vrata in name-
raval vozilo zapeljati v garažo,
ga je napadel neznanec, ga su-
nil v garažno steno ter ga pri
tem lažje poškodoval. Nasilnež
je potem sedel v Janezovo vozi-
lo in se hotel odpeljati, a mu je
namera spodletela. Lastniku je
na pomoč prihitel prijatelj, ki se
je takrat pripeljal mimo garaže.
Policisti neznanega storilca še
iščejo.
Kradel na terasi
v noči na ponedeljek je nez-
nani storilec s terase stanovanj-
ske hiše na Stanetovi cesti v
Velenju ukradel oblazinjeno se-
dežno garnituro iz oplemenite-
nega bambusa. Lastnica Alma
Ž. je oškodovana za okoli 100
tisoč tolarjev.
Hud vaški pretep
Minulo nedeljo je bila na Do-
nački Gori prireditev, ko so se
zbrali in igrali harmonikarji,
vse skupaj pa so pokvarile pre-
grete strasti dveh mladeničev.
Nekaj po 23. uri je 29-letni Vin-
ko B. iz Žahenberca nekajkrat
udaril 25-letnega Marka C. iz
Brezovca, takrat pa je Marko
pograbil večji leseni kol in z
njim udaril Vinka po glavi ter ga
tako hudo telesno poškodoval,
da je njegovo življenje še vedno
v nevarnosti. Zoper Marka C. so
policisti odredili pridržanje, v
torek pa so ga privedli k prei-
skovalnemu sodniku celjskega
okrožnega sodišča.
Ukradena vozila
Minuli četrtek zvečer je s par-
kirišča na Železarski cesti v Što-
rah neznano kam izginilo oseb-
no vozilo Renault Clio 1,2 RL,
last Franca B. Clio je rdeče bar-
ve, z registrsko oznako CE 23-
19L.
V petek je neznani storilec
stopil na dvorišča stanovanjske
hiše Tratni pri Grobelnem in
tam odprl zaklenjeno osebno
vozilo Zastava Yugo, ga spravil
v pogon ter ga odpeljal neznano
kam. V avtomobilu, ki je bele
barve, je našel pripadajoče regi-
strske tablice CE 28-85E. Last-
nik Branko V. je oškodovan za
okoli 30 tisoč tolarjev.
V noči na 1. junij je bilo na
parkirišču na Škapinovi ulici v
Celju ukradeno osebno vozilo
Opel Astra 1,6 IGT z registrsko
oznako CE 49-20V. Vozilo je
sive barve, pogreša pa ga Olga
K. M.A.
Povozil ga je vlak
Smrtna nesreča se je pripetila 29. maja ob 10.15 uri na
železniški progi blizu železniške postaje v Laškem.
Pri ogledu kraja nesreče so ugotovili, da je Jožef V. (88) iz
Laškega prečkal železniško progo na prehodu, ki je zavaro-
van z andrejevim križem in svetlobnim ter zvočnim signa-
lom. Progo je prečkal v času, ko je iz smeri Celja pripeljal
tovorni vlak, ki je trčil v pešca. Poškodbe so bile tako hude,
da je Jožef V. umrl na kraju nesreče. M.A.
Jadralceva sreča v nesreči
Drago G. (52) je 28. maja popoldne poskušal poleteti z
jadralnim letalom (Mucha), a se je vse končalo že pri vzletu.
Poleteti je nameraval v aerozapregi z vzletno pristajalne
steze na športnem letališču Leveč. Pri vzletanju se je letalo
prevrnilo na levi bok in nato na streho, pilot pa jo je na srečo
odnesel le z nekaj praskami. Na letalu je škode za okoli 3
milijone tolarjev. M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklic - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno-
va 19, 3000 Celje, telefon (063)
422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa:
50700-601-106900. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejfič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjeb Agrež, Janja
Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katic, Ui^ SeEnik, Ivana
Stamejčič, ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva; Mojca Marot.
Telmični urednik Franjo Bogadi,
Računalniški prdom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lediiik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pur^erčič
Propaganda: Valter Leben, Vc^ko
Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen
Koprivica, Vesna iMatjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Tfelefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-mail; Agencija@NT-RC.si
Šl. 22.-3. Mi 1999

31
NOČNE
CVETKE
I V petek zvečer je lui polici-
j poklicala zaskrbljena žen-
ica in povedala, da je v Lo-
fovcu hud družinski prepir,
i se zna slabo končati. Patru-
a je ugotovila, da je družin-
d poglavar Hinko razgrajal
0 hiši in tepel svojo ženo.
er se ni umiril, so ga odpelja-
s sabo in ga pridržali.
V soboto okrog dveh zju-
aj je bila potrebna interven-
ija na Grevenbrojski, kjer je
ivozden delil klofute Petri,
ini in Ireni. Revice je menda
epel brez pravega razloga,
orej iz čistih folklornih nagi-
lOV.
1 V soboto dopoldne je bilo
ivahno v Črešnjicah, kjer se
e Mariborčan Dušan na nev-
ralnem terenu s pestmi lotil
felenjčanke Brede.
► V bistroju Eks je v soboto
opoldne pijani Boris razgra-
al in razbijal vse do prihoda
lolicijske patrulje.
) V Štorah sta se v nedeljo
večer grdo gledala in zmer-
ala Jože in Adnana. Adnana
ie je v prepiru toUko spozabi-
da je pograbila kuhinjski
lož in zamahnila proti Jože-
u, s tem pa naredila hudo
epako. M.A.
Forum za boljšo prometno varnost
V Atomskih toplicah prometni strokovnjaki iz petih držav
v dneh od 30. maja do 2.
junija je bil v hotelu Atom-
ske toplice v Podčetrtku var-
nostni forum Alpe-Jadran v
organizaciji IPA (medna-
rodno policijsko združe-
nje), sekcije za Slovenijo in
slovenskega notranjega mi-
nistrstva.
mmmmmmmmmmm
Foruma z delovnim naslo-
vom Prometna varnost v pro-
storu Alpe-Jadran se je udele-
žilo 113 strokovnjakov, pred-
stavnikov policij in drugih dr-
žavnih institucij iz Avstrije,
Madžarske, Italije, Hrvaške in
Slovenije. Udeleženci so si v
času foruma izmenjavali
medsebojne delovne izkuš-
nje, primerjah posamezne
prometne zakonodaje in ob
koncu izoblikovali stališča.
Na ponedeljkovi novinarski
konferenci v Atomskih topli-
cah je Dušan Mohorko, pred-
sednik slovenske sekcije IPA
in direktor celjske policijske
uprave, posebej poudaril, da
bo forum dosegel svoj na-
men, če se bo število mrtvih v
prometu v prihodnje zmanj-
šalo. Andrej Podvršič, gene-
ralni direktor slovenske poh-
cije, je navedel tri najpomem-
bnejše vidike tega foruma: iz-
menjavo izkušenj, zlasti z vi-
dika policijskega dela, vzpo-
stavljanje medsebojnih nepo-
srednih stikov med predstav-
niki posameznih pohcij in
promocijo Slovenije v drža-
vah, udeleženkah tega sreča-
nja. Podvršičev namestnik
Stane Veniger je ocenil, da so
te vrste srečanja prava pot za
zmanjševanje števila mrtvih v
prometu, primerjave med
prometnimi zakonodajami
pa bodo slovenskim strokov-
njakom v veliko pomoč pri
oblikovanju popravkov in
vnašanju dopolnitev v obsto-
ječi Zakon o varnosti cestne-
ga prometa. Ob tem je nave-
del cilj, ki ga je v prihodnje
treba doseči v naši državi do
leta 2002, to pa je največ 105
smrtnih žrtev na 1 milijon
prebivalcev (evropsko po-
prečje), kar pomeni največ
210 mrtvih v letu. Ocenil je, da
so v slovenski policiji s pro-
metno strategijo, ki jo izvaja-
jo od leta 1995 dalje, na pravi
poti k temu cilju. Svoje naj bi
prispevala dopolnjena pro-
metna zakonodaja, usklajena
z nekaterimi drugimi zakoni,
naprimer z zakonom o pre-
krških.
■HHMi MARJ£LAAGR£Ž
Na novinarske konferenci v hotelu Atomske toplice: Stane Veniger, Andrej Podvršič in Dušan
Mohorko.
RcidaF|i bodo«««     ^
• v petek, 4. junija dopoldne na območju Laškega in
Mozirja, popoldne pa na območju Velenja in Šmarja pri
Jelšah,
• v soboto, 5. junija popoldne na območju Celja in Velenja,
• v nedeljo, 6. junija popoldne na območju Mozirja in
Rogaške Sladne,
• v ponedeljek, 7. junija dopoldne na območju Celja in
Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju
Laškega in Žalca,
• v torek, 8. junija dopoldne na območju Mozirja, popold-
ne pa na območju Slovenskih Konjic,
• v sredo, 9. junija dopoldne na območju Laškega in
Mozirja, popoldne pa na območju Velenja in Celja in
• v četrtek, 10. junija popoldne na območju Šmarja pri
Jelšah.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 7. do 16. junija
pogosteje nameščen na območju Velenja in Rogaške Slati-
ne.
PROMETNE NEZGODE
Trije ranjeni
Na regionalni cesti zunaj
naselja Lačja vas se je v petek,
28. maja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri so bile poš-
kodovane tri osebe, dve huje.
Gmotna škoda znaša približ-
no 150 tisoč tolarjev.
Anton P. (45) iz Šmartna ob
Dreti je vozil osebni avtomobil
iz smeri Gornjega Gradu proti
i^azarju. Zunaj naselja Lačja
ras mu je v levem ovinku iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 31-
letni Ivo P. iz Potoka, ki je
pričel zavijati v levo. Voznik
Anton P. je močno zavrl, vozi-
lo pa je zdrselo preko vozišča
na travnik. Med drsenjem je
trčilo v 16-letnega Simona V. iz
Potoka in 20-letno Brigito T.,
tudi iz Potoka, ki sta hodila ob
cesti po levi strani. V nesreči
sta oba pešca utrpela hude
telesne poškodbe, voznik An-
ton P. pa je bil lažje ranjen.
Nesreča z
viličarjem
Na regionalni cesti zunaj
laselja Brezen se je v petek,
28. maja zvečer, pripetila
lezgoda, v kateri se je ena
Oseba hudo telesno poško-
ilovala, na vozilu pa je škode
2a okoli 50 tisoč tolarjev.
Damijan F. (36) iz Križevca
ie vozil viličarja iz'smeri ma-
kadamskega izogibališča pri
^niorjevi enoti Vitanje proti
Socki. Zunaj naselja Brezen je
^ ostrem desnem ovinku za-
peljal z vozišča desno in trčil v
'betonski obcestni steber. Pri
'em se je viličar prevrnil v
Potok Hudinja in obstal na
strehi, voznik Damijan F. pa
padel iz vozila. Močan vod-
'li tok ga je nosil nizvodno, to
Pd je opazil mimo vozeči voz-
J|ik in ponesrečenca, ki je bil
•^udo ranjen, spravil iz vode.
Trčila V prometni
znak
Na glavni cesti I. reda zu-
naj naselja Velika Pirešica
se je v soboto, 29. maja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpela voznica kole-
sa z motorjem.
Jana L. (15) iz Dobriše vasi
je vozila kolo z motorjem po
klancu navzdol v bližini kam-
noloma Pirešica. Med vožnjo
v levi ovinek je zapeljala na
peščeno bankino, tam pa je z
vzvratnim ogledalom vozila
trčila v prometni znak, padla
in se hudo telesno poškodova-
la.
Izgubil oblast nad
vozilom
v križišču Kidričeve in
Jenkove ceste v Velenju se je
v soboto, 29. junija ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilih pa
je škode za okoli 250 tisoč
tolarjev.
Adam K. (17) iz Velenja je
vozil motorno kolo po Kidri-
čevi cesti iz smeri Tomšičeve
proti Jenkovi cesti. Pred kri-
žiščem je dohitel osebni avto-
mobil, ki ga je vozil 19-letni
Oliver S. iz Velenja, ki je zavi-
jal levo na Jenkovo cesto. Voz-
nik motornega kolesa je pri
zaviranju izgubil oblast nad
vozilom, trčil v osebni avto-
mobil in padel po vozišču.
Utrpel je hude telesne poškod-
be.
Hudo ranjena
sopotnika
Na Bežigrajski ulici v Celju
se je v nedeljo, 30. maja zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri so bile ranjene tri osebe, dve
huje. Gmotna škoda znaša
približno 360 tisoč tolarjev.
Iztok V. (19) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Mariborske ceste proti Serne-
čevi ulici. V levem nepregled-
nem ovinku je zapeljal z vo-
zišča in trčil v drog električne
napeljave. Voznik je bil lažje
telesno poškodovan, hudo
poškodovana pa sta bila nje-
gova sopotnika, 18-letni Mitja
M. in 18-letna Tanja O., oba iz
Celja.
Trčenje na
obvoznici
Na trnoveljski obvoznici v
Celju se je v ponedeljek, 31.
maja opoldne, pripetila nez-
goda, v kateri so bile ranjene
tri osebe, ena huje
Primož H. (25) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po oId-
voznici iz smeri Bukovžlaka
proti Proseniškemu. Na lokalni
avtobusni postaji v Bukovžlaku
je vozilo ustavil in začel pol-
krožno obračati, takrat pa je iz
smeri Trnovelj pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 22-letni
Bojan M. iz Proseniškega. Sledi-
lo je trčenje, v katerem je voznik
Primož H. utrpel hude telesne
poškodbe, voznik Bojan M. in
sopotnik v vozilu Primoža H.,
24-letni Iztok T. iz Grajske vasi,
pa sta bila lažje ranjena.
Ni speljal ovinka
Na regionalni cesti zunaj
naselja Loče se je v nedeljo,
30. maja dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe, gmotna škoda pa
znaša okoli 1 milijon tolar-
jev.
Boštjan Z. (26) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Žič proti Ločam. V de-
snem ovinku je zapeljal z vo-
zišča, potem pa se je vozilo
zarilo v kup zemlje in gnoja.
Voznik je utrpel hude telesne
poškodbe.
Z mopedom v nasip
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Donačka Gora se je v
ponedeljek, 31. maja popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri se je ena oseba hudo tele-
sno poškodovala.
Alojz Š. (25) iz Šmartnega
ob Paki je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Svetega Jurija
proti Donački Gori. V blagem
levem ovinku je zapeljal z vo-
zišča in trčil v nasip. Voznik je
utrpel hude telesne poškodbe,
lažje ranjen pa je bil sopotnik,
15-letni Andrej V. iz Rogatca.
Zadel pešca in
padel
Na regionalni cesti v nase-
lju Rečica ob Paki se je v
ponedeljek, 31. maja ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo ranjen voznik mo-
peda.
Alojz Š. (25) iz Šmartnega ob
Paki je vozil kolo z motorjem iz
smeri Letuša proti Šmartnem
ob Paki. Med vožnjo po levem
ovinku je trčil v pešca, 31-letne-
ga Marka N. iz Šmartnega ob
Paki, ki je prečkal vozišče z
njegove desne strani. Po trčenju
je voznik padel po vozišču in se
hudo telesno poškodoval.
Kolesarka hudo
poškodovana
v naselju Dobrova se je v
torek, 1. junija ob 14.25, pri-
petila prometna nezgoda, v
kateri je bila hudo poškodo-
vana kolesarka, 58-letna Ve-
ra K. iz Celja.
Iz smeri Loč proti Celju se je
v osebnem avtomobilu pripe-
ljal 35-letni Ivan V. iz Celja in v
ostrem desnem ovinku izgubil
oblast nad vozilom. Več me-
trov ga je zanašalo, nakar je s
prednjim delom avtomobila tr-
čil v kolesarko, ki se je pripe-
ljala iz celjske smeri. Z reše-
valnim vozilom so jo odpeljali
v bolnišnico. M.A.
Omahnil Z odra
Na Opekarniški ulici v Celju se je v sredo, 26. maja
popoldne, pripetila nezgoda pri delu na poslovnem objektu
podjetja Mollier,
Kristian B., delavec podjetja Obreht iz Maribora, je na
omenjenem objektu, skupaj s sodelavcem, montiral steklobe-
tonske elemente. Delo sta opravljala na gradbenem odru na
višini okoli sedem metrov, ko je Kristian B. nerodno stopil na
rob odra in omahnil ter padel na ilovnata tla. Pri padcu je
utrpel hude telesne poškodbe.
Opekline z bitumnom
Nesreča pri delu se je pripetila v petek, 27. maja popoldne,
na območju asfaltne baze.
Samostojni podjetnik Franc Š. (53) iz Doropolja je na
območju asfaltne baze Mirka K. nekaj po 14. uri zamenjal
črpalko za pretok bitumna. Ko je preverjal delovanje sistema,
mu je izza prirobnice brizgnil v obraz in po rokah vroč
bitumen. V nesreči je utrpel hude telesne poškodbe.
Zasula ga je ilovica
V Belovem se je 28. maja popoldne pripetila smrtna
delovna nezgoda.
Preiskovalci so ugotovili, da so krajani na plazovitem ob-
močju kopali jarek ter vanj polagali drenažne cevi. Ko so na
primerni dolžini opravili strojni izkop, je v jarek stopil 48-letni
domačin Jožef L., da bi izravnal dno. Pri tem opravilu pa se je v
jarek vsula večja gmota ilovnate zemlje, ki je Jožefa zasula do
višine prsi. Kljub takojšnji pomoči sorodnikov in zdravnika, je
ponesrečeni še istega dne umrl v celjski bolnišnici.
Nesreča V jeklami
V obratu jeklarne v štorski železarni se je v nedeljo, 30.
maja popoldne, pripetila delovna nezgoda.
Med prevažanjem odpadne žlindre je v koritu prišlo do
manjše eksplozije, drobci žlindre pa so poškropili 45-letnega
Milorada M. in 38-letnega Čamila D. Prvi je utrpel hude telesne
poškodbe, drugi ponesrečenec pa lahke. M.A.

ZANIMIVOSTI
32
NINA VAS OPAZUJE
Bodo košarkarji Pivovarne
Laško pobrali smetano?
Bodo košarkarji pivovarne
Laško kmalu najbolj znani
slovenski športniki? Vse je
mogoče, pa ne samo mogoče,
od ene same slabe poteze
vodstva košarkarjev Uniona
Olimpije je zdaj odvisno, ka-
ko bo reagiral močni in tudi
vzkipljivi prvi mož Javnega
zavoda RTV Slovenija Janez
Čadež, za hrbtom imenovan
tudi Čudež ali Gasilec.
Janez, ki je v novinarskih, pa
tudi drugih krogih znan kot
dober, predvsem pa trmast
športnik, smučar, smučarski
tekač, kolesar, tenisač - njegov
izrek je, da tekmuje zato, da
zmaga - si je vzdevek Gasilec
zaslužil zato, ker vsako neso-
glasje, prepir ali vsaj sled bo-
dočega škandala kar takoj na
začetku, navadno med štirimi
očmi, uniči, pogasi aU kakor
koh drugače odpravi. Zato tudi
ni nič slišati o novih televizij-
skih škandalih.
Pred dnevi je torej generalni
direktor nacionalne televizije
podpisal pogodbo s predsedni-
kom košarkarskega kluba Pi-
vovarna Laško Jožetom Sadar-
jem, drugim najmočnejšim
možem iz Pivovarne Laško.
Zadovoljna sta oba, tako tele-
vizija kot tudi košarkarji. Kot
smo sUšali, je zadovoljen tudi
prvi mož laške pivovarne Tone
Hirnšek, pa čeprav je bil dol-
go časa na službeni poti in
medtem ni mogel skočiti niti
do prestolnega mesta. Vsaj ta-
ko je na proslavi 135-letnice
Pivovarne Union povedal njen
prvi mož Mitja Lavrič, ki je že
25 let na krmilu ljubljanske
pivovarne in je na Bovškem
znan po tem, da je pred leti, ko
je bil še drug režim, pomagal,
da so asfaltirali potko v dolino
Bavščice. Res je, da je tam
kakih pet, šest hiš, zlobneži
trdijo, da so to sami vikendi in
da je med njimi tudi direktor-
jev, pa nič zato, asfaltirane poti
so mnogo lepše od navadnih,
pa še prah se ne dviguje.
No, gospod Mitja Lavrič je v
govoru med drugim dejal, da
so povabili na njihovo prosla-
vo tudi konkurenco, točneje,
prijatelje iz konkurence, ven-
dar ti »prijatelji« niso mogli
priti, čeprav so jim vabilo po-
slali toliko prej, da bi si mirno
lahko uredili vse službene po-
ti. Še gospod Milan Kučan,
predsednik države, ki je v na-
govoru povedal, da bolj ljubi
vino kot pivo, je dejal, da si je
tako uredil službene poti, da je
lahko prišel na proslavo naj-
večjega pivskega giganta, ki že
stopa v tretje tisočletje.
Pivovarna Union je tudi ge-
neralni sponzor košarkarjev
Ohmpije in s tem seveda njiho-
vega vodstvenega tima. Ta pa še
sedaj, ko je v ospredju prestop-
ni rok, ni našel ne časa in ne
poti, da bi se pogovoril o pro-
daji TV pravic nacionalni tele-
viziji. Še več, tudi Janez Čadež
je zvedel, da je Olimpija pod-
pisala tako imenovano pismo o
nameri, o prodaji TV pravic
Kanalu A. In kaj to pomeni za
Pivovarno Laško? V neformal-
nem pogovoru je direktor na-
cionalne televizije dejal, da
ima OUmpija pravico podpisa-
ti to pogodbo s komer si pač
želi, vendar bi se morali o novi
pogodbi pogovoriti prej z nji-
mi, takšna je še veljavna stara
pogodba in šele, če nacionalna
televizija ne bi pristala na nji-
hove upravičene zahteve, bi
lahko poiskali novo televizij-
sko hišo. »Zakaj pa so to nare-
dili, ne vem,« je dejal. Signal
Kanala A pokriva samo 70 od-
stotkov slovenskega ozemlja,
to pomeni, da bo prenos tekme
tisti hip za toliko odstotkov
manj zanimiv. Še več, če bi
prenos tekme po Kanalu A ka-
kor koli ogrozil interes nacio-
nalne televizijske hiše, bi imeli
na voljo več poti. Ali bi ob
istem času dali v program eno
od tekem NBA ali pa, kot je
povedal, bi dali v isti termin
tekmo Pivovarjev Laško in
krog reklam, od teh pa živijo
tako rekoč vsi, bi se na konku-
renčni televiziji še skrčil, po-
skočila pa bi gledanost tekem
Pivovarne Laško, ki bi s tem
dobila večji reklamni kos kru-
ha, ki bi s tem...
Toda tako direktor kluba
Rado Lorbek kot tudi drugi
še molčijo, v javnost samo
curljajo novice, da bi radi od
televizije skoraj nemogoče.
Tako bi morala za prenose
plačati četrt milijona dolar-
jev, radi bi 40-odstotni po-
pust pri oglaševanju Olimpi-
jine Poletne loterije, pa da
objavljajo vesti o Olimpiji
vedno na začetku informativ-
no športnega bloka, da sode-
luje kot sokomentator pri
prenosu tekem nekdanji od-
lični košarkar Dušan Haupt-
man, skratka, Olimpija se že
vede, kot da je najmanj
evropski, če že ne svetovni
košarkarski prvak.
»M NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Prelisičeni luskinar
Da so »ta pravi« krapi na Šmartinskem jezeru začeli
prijemati, je dokazal Marko Gruber, član Ribiške družine
Celje.
V nedeljo, 17. maja, mu je uspelo na koruzo prelisičiti
luskinarja, dolgega 93 cm in težkega 17 kg. Marko je krapa dal
preparirati in bo krasil dom celjskih ribičev.
Dnevne ribolovne dovolilnice za Šmartinsko jezero lahko
kupite: Fanika Roje, Brezova 34, Bife Tepež, Runtole 3, Darinka
Božič, Runtole 8, Fanika Razgoršek, Brezova 44a in Bife
Jamnišek, Šmarjeta 27, ob sobotah in nedeljah pa tudi v
ribiškem domu na polotoku Brezova. Za roparice so enodnevne
ribolovne dovolilnice po 2.300 tolarjev, za bele ribe pa 1.5O0
tolarjev. FB
KAJ VOZUO ZNANI VOJNIČANI
»Z njim obvladujem občine!«
Vojniški župan Beno Podergajs je trdno odločen, da bo svojo občino
obvladoval z enim avtomobilom. Subarujeva imprezza je kot nalašč za to.
Vozilu na štirikolesni pogon ni moč očitati pomanjkljivosti. Župana prevaža
po hribih in dolinah, poleti in pozimi, za kar s pridom uporablja reduktor. Če je
Podergajs že kam zamudil,
to ni bilo zaradi avtomobila'
»S prejšnjim vozilom, ki j^
bilo last celjske občine, seiT
že imel lažjo nezgodo, ko j^
na službeni poti nekdo nale-
tel vame, s tem pa se po 40
tisoč prevoženih kilometrili
ni zgodilo še nič podobneg^'
čeprav ga uporabljamo taP
za luksuzne prevoze kot 1^
vsakodnevne opravke,« raZ'
laga svoje vozniške izkušnji'
Župana doma čaka oplov^
vectra, na občini pa imajo
prevoz javnih delavcev še 13'
do starejšega letnika. PoV^
tudi, da njegovi sodelavci z^
službene namene kar velik"'
krat sedejo v svoja vozila.
PRIMOŽ ŠKERI-
Foto: SHERP^
Gobe prehitevajo
Janez Kruleč iz Konjskega pri Vojniku se
poleg ribolova (je predsednik Ribiške druži-
ne Celje) za rekreacijo ukvarja tudi z gobar-
jenjem. V Ločah ob Šmartinskem jezeru je
našel užitne gobe, ki so očitno zelo zgodaj
pogledale na dan: velika goba je poletni
goban, mali dve pa hrastovka in gabrov
goban. Foto: GK
NASMEH, i
PROSIM!
Oglasil se nam je Milan
Simler iz Celja, ki nam je
poslal nekaj šal in se uvrstil
med nagrajene z izletom.
streha pušča
Zastopnica stanovanjskega
podjetja sprašuje najemnika:
»In kdaj ste ugotovili, da
streha pušča?«
»Pri kosilu, ko sem za to, da
sem pojedel juho, porabil sko-
raj tri ure.«
Vžigalice
»Hej, vi, kaj pa vtikate roke
v moj žep?«
»Oprostite, prosim, iščem
vžigalice.«
»Saj bi me lahko vprašali!«
»Imate prav, ampak tako
nerad ogovarjam neznanega
človeka.«
VITEZI BELEGA MESTA
št. 22.-3. {unij 1999
REPORTAŽA
33
Draginja v Urugvaju
Najceneje je pri uličnih prodajalcih - Čaj yerbQ mate pijejo na vsakem koraku
Urugvaj večina tujcev
J)išče med bivanjem v Bue-
k)S Airesu. Nič čudnega,
^j v Urugvaju pristajajo le
edke velike letalske druž-
|e, poleg tega pa je z gliser-
oddaljen le uro vožnje
|d Argentine.
nasprotni strani argen-
inske prestolnice namreč le-
\ prijetno mestece Colonia
lel Sacramento. Sem zahaja-
li predvsem Argentinci na
iddih ob koncu tedna. Tako
e ob petkih prav težko najti
psto sobo, še posebno v
(ajcenejših hotelih, kjer pa
i za dvoposteljno sobo še
fedno potrebno odšteti kar
ikoli štirideset dolarjev. Po-
lobne cene prenočišč čakajo
ibiskovalce skoraj ob celot-
li urugvajski obali. K sreči je
iiuuanjostl in prestolnici
lontevideu vsaj za polovico
eneje.
V poletnih mesecih skuša-
jo domačini ob obali pač za-
služiti kolikor je le mogoče.
Kljub temu so hoteli in pri-
vatne sobe polno zasedeni za
več tednov vnaprej. Tako je
še najceneje prenočevati v
avtokampih.
Urugvaj je ena najmanjših
južnoameriških držav, a je
še vedno desetkrat večja od
Slovenije. Zaradi dokajšnje
razvitosti in politične sta-
bilnosti je bil Urugvaj nek-
daj znan tudi pod vzdevkom
»Južnoameriška Švica«. To-
da razvoj države s pretežno
evropskimi priseljenci je
nekam opešal, tako da ga
vsaj po industrijski plati da-
nes že prekaša sosednja Ar-
gentina. Pretežno kmetijska
država se postavlja z dokaj
visokimi cenami, saj je sko-
raj vse, razen avtobusnih
prevozov, dražje kot v Ar-
gentini ali pri nas. V resta-
vracijah se je sicer mogoče
najesti raznih testenin za
okoli tri dolarje, medtem
ko je potrebno za spodob-
nejše kosilo odšteti vsaj pet
do šest dolarjev in še dva
dolarja za pogrinjek, kjer te
pač osrečijo z njim. Najce-
neje se je prehranjevati pri
pouličnih prodajalcih, ki v
vehkih svetlečih kioskih
prodajajo pancho (hot dog),
choripan (klobasica s kru-
hom) in več vrst ocvrtega
mesa, ki ga postrežejo v ne-
kakšnih lepinjah. Dokaj ve-
lik zrezek z listi solate, ma-
jonezo, gorčico in še čim
stane manj kot dva dolarja.
Restavracije v Urugvaju
svoj urnik prilagajajo opol-
danski siesti. Večina je odpr-
tih le med dvanajsto in šest-
najsto uro, ko so mnoge trgo-
vine in uradi zaprti, ljudje pa
se z vročih ulic umaknejo v
hladne parke, za domače zi-
dove ali pa v katerega izmed
lokalov, ki se ponašajo vsaj z
velikimi ventilatorji, če že
ne s klimatsko napravo.
Priljubljena
razvada - caj
Največ turistov obišče Urug-
vaj zaradi morja, za nekajd-
nevno potepanje pa je zanimi-
va tudi prestolnica Montevi-
deo. Glavno mesto je v polet-
nih mesecih nekam opustelo,
saj kdor le more, odide na
počitnice. Premožnejši v tuji-
no, najraje v sosednjo Brazilijo
ali na Karibe, ostali pa se mora-
jo zadovoljiti z urugvajsko
obalo. Prave morske obale ima
Urugvaj le kakih dvesto kilo-
metrov in ob njej se razprostira
vrsta manjših turističnih kra-
jev. Tu velja za najbolj monde-
no mesto Punta del Este, ka-
mor zahaja tudi argentinska
elita. Na ozkem polotoku turi-
ste vabijo moderni hoteli, peš-
čene plaže, številne prireditve
in živahno nočno življenje.
Najbolj vpadljiva značil-
nost z Urugvaj skih ulic in
plaž so domačini s termov-
kami. V njih nosijo toplo
vodo, s katero pripravljajo
nadvse priljubljen čaj yerba
mate. Urugvajci so prav go-
tovo največji porabniki tega
čaja na svetu, saj ga povpreč-
no v letu dni porabijo tudi
več kot deset kilogramov na
prebivalca. Priljubljena raz-
vada je prisotna vsepovsod.
Po nekakšni kovinski slami-
ci (bombilji) ga iz majhnih,
na vse mogoče načine prede-
lanih bučk, srkajo po parkih,
na uhcah, plaži... Toplemu
čaju se ne morejo upreti niti
vozniki avtobusov, ki ga pi-
jejo kar med vožnjo.
Na ulici urugvajskega glavnega mesta Montevidea.
Pravi naslov za prave počitnice
Predstavljamo Turistično agencijo Svit Mozirje
V središču Mozirja, na-
Jnčneje v Grabnerjevi hiši,
epred dobrim mesecem dni
idprla vrata nova turistična
igencija z imenom Svit. Ime
imbolizira začetek nove
uristične ponudbe, tako za
amkajšnje prebivalce kot
udi za obiskovalce Zgornje
»avinjske doline.
Agencija Svit ima ambicijo
^dovoljiti kar najširši krog
ljudi, zato je njena paleta tu-
fetičnih produktov zelo siro-
ta. Svit je pooblaščeni proda-
3lec priznanih turističnih
igencij s tradicijo, preverje-
nimi programi in kvalitetno
tonudbo: Kompas Holidays,
t^lobtour, Atlas, Via Sloveni-
ja, Burin club, Intelekta, Ten
ours, Odisej, Sajko in Caval-
b.
Glede na to, da se bliža čas
■topustov in počitnic, so tre-
nutno v ospredju predvsem
počitniški programi. Ponuja-
jo oddih v tujini, lahko se
podate v Istro, Kvarner ali pa
ostanete znotraj naših meja
ter se naužijete morske klime
na slovenskem Primorju.
Morda vas mika dopust v kak-
šni hribovski vasici, morda
na kmečkem turizmu, v kak-
šnem zdravilišču... Če se og-
lasite v turistični agenciji Svit
v Mozirju, vam bodo poma-
gali izbrati primerno destina-
cijo, kjer boste resnično uži-
vali.
Izbirate lahko med name-
stitvami v hotelih, apartma-
jih in bungalovih različnih
kategorij. V agenciji povpra-
šajte po klubih za družine in
po programih za seniorje. Na
voljo so tudi pestri programi
počitnic za mlade. Si želite
na križarjenje? Tudi prav. Na-
jamete lahko jadrnico ali mo-
torno jahto s posadko ali brez
nje. Potujete od otoka do oto-
ka, od zaliva do zaliva... in ob
vrnitvi prijateljem še dolgo
pripovedujete o nepozabnih
doživetjih. Zakaj si ne bi pri-
voščili sanjskih počitnic tudi
vi? Pokukajte v agencijo Svit
in sanje vam bodo spremenili
v resničnost.
Za ljubitelje izletov in po-
tovanj so na voljo programi
za izlete v domala vsako
evropsko državo. Ce imate
kakšne posebne želje, organi-
zirajo izlet natančno po vaši
meri.
V ponudbi agencije so tudi
tečaji tujih jezikov, in sicer
angleškega, nemškega, fran-
coskega, italijanskega, špan-
skega in japonskega jezika.
Ne pozabite: v jezikih je
moč! Če potrebujete letalske
karte, jih lahko dobite v Svi-
tu. Tudi za obiskovalce sej-
mov v tujini uredijo vstopni-
ce in namestitve v času sejma.
S Svitom si lahko ogledate
tudi dirko formule ena ali
kakšen koncert. Za tiste, ki
pa vidite malo dlje in se že
veselite novega tisočletja ter
želite dati tej noči poseben
čar, lahko ponudijo kar nekaj
možnosti za silvestrovanje.
Za tiste bolj zahtevne velja
omeniti 16-dnevno silvestro-
vanje v Avstraliji.
Prihodnje leto bodo v Av-
straliji olimpijske igre. Izde-
lani so trije razUčni progra-
mi, ki poleg tekmovalnega
dela vključujejo tudi razne
oglede avstralskih znameni-
tosti. Zakaj ne?'
Preden se odpravite na po-
tovanje aH letovanje v tujino,
lahko v agenciji Svit sklenete
zavarovanje z medicinsko
asistenco. Sklenjeno zavaro-
vanje vam omogoča kritje
nujnih zdravstvenih in drugih
storitev v primeru nezgode
ali bolezni. Se nekaj o popu-
stih in plačilnih pogojih.
Otroci, mladoporočenci in
upokojenci lahko koristijo
določene popuste, možno je
plačilo na več obrokov ter
plačilo s plačilnimi kartica-
mi Activa in Eurocard. Za
tiste programe, pri katerih je
potrebno seči globlje v žep,
so možni tudi bančni krediti.
PR
Turistična agancija Svit v i
Grabnerjevi hiši v Mozirju i
je odprta vsak dan od 9. do ;
12. in od 14. do 18, ure ter ob i
sobotah od 9. do 12. ure. j
Lahko jih tudi pokličete na -
tel. št. (063) 83 90 810.        i
-j
V agenciji Svit ponujajo obilo možnosti, le odločiti se je treba.
Šf. 22.-3. junij 1999

34
UREJAMO OKOUCO
Oskrba okrasne trate
Ko se trava lepo ukoreni-
ni, potrebuje zdrava in lepa
trata redno vzdrževanje. To
je odvisno od tipa trate, zem-
ljišča in podnebja.
Najpogostejši opravili sta
košnja in zalivanje, letno
vzdrževanje pa vključuje še
druga opravila: gnojenje, pe-
skanje (potresanje mešanice
peska in prsti), zračenje, zati-
ranje mahu, plevelov, bolezni
in škodljivcev.
S košnjo omogočimo, da je
trata prijetna za hojo, z redno
košnjo oblikujemo gosto in
zdravo travno rušo. Pogosta
košnja je potrebna v toplih in
vlažnih razmerah (zgodaj in
pozno poleti). V sušnih ob-
dobjih je bolje, da ne kosimo
ali pa kosilnico nastavimo viš-
je. Košnjo odložimo tudi, če
so vremenske razmere zelo
vlažne, ker mokra trava maši
kosilnico in kosilnica na njej
zdrsuje. Zelo kakovostne trate
(sejane s semenom Green Gar-
den, proizvajalca priznanega
semenskega podjetja Doto,
uvoznik AGRINA Žalec), lah-
ko kosimo zelo nizko na 0,5
cm višine, vendar jih moramo
potem kositi nekoliko pogo-
steje, ker le tako lahko ohrani-
mo njihov lep izgled. Na zelo
kakovostnih tratah, kjer mora
biti površje res enakomerno,
uporabimo kosilnico, ki zbira
odkos. Odstranjevanje odkosa
odvrača deževnike in zmanj-
šuje širjenje enoletne latovke
ter nekaterih plevelov, ter
omogoča ohranjanje fine po-
vršine trate.
Včasih je mogoče zanemar-
jeno, preraslo z mahom, za-
pleveljeno trato izboljšati in
sicer je še vedno pravi čas, da
trato pognojimo s tekočim ali
zrnatim gnojilom. L.ahko upo-
rabimo kombinacije s herbi-
cidi in se izognemo dvojnemu
delu. Če se odločimo uporabi-
ti herbicide, je zanje najpri-
merneje dva do tri dni po
košnji, ker medtem plevel že
razvije nove liste in tako bolje
vsrka aktivne snovi. S ponov-
no košnjo nato počakamo vsaj
tri dni, da herbicid doseže
korenine plevelov. Nekatere
plevele, kot so trpotci in mar-
jetice, uničimo že ob enkrat-
nem tretiranju, ostali pleveli
(deteljica, jetičnik) pa so tr-
dovratnejši in postopek pono-
vimo tudi do štirikrat. S herbi-
cidi moramo ravnati skrajno
previdno. Po uporabi herbici-
dov čez določen čas v travni
ruši nastanejo prazna mesta in
le-ta posejemo s travnim se-
menom Green Garden. Meša-
nico izberemo glede na lego
trate; npr: senca - izberemo
travno mešanico za senco.
Vsa semena, gnojila, sreds-
tva za varstvo rastlin in orod-
ja, potrebna pri skrbni negi
trate (kosilnice, grablje, pre-
zračevalnike, ročne škarje...)
lahko kupite v blagovnici
Agrina Žalec, semena trav in
ostalih vrtnin pa v bolje zalo-
ženih kmetijskih trgovinah.
MATEJA CVIKL,
dipl.ing. agr.
SAM SVOJ FRIZER
Aparati za striženje las
z aparatom za striženje las lahko z malo
vaje oblikujemo lepo otroško, moško in
žensko pričesko. Obiski pri frizerju bodo
postajali vse redkejši in morda bomo ugoto-
vili, da smo pripravljeni žrtvovati čas in
denar zanj ie še pred kakšnimi slovesnimi
priložnostmi.
V kompletu za striženje so poleg aparata še
nastavni glavniki, ki omogočajo različno dol-
žino striženja. Priložene so tudi frizerske škar-
je in glavnik. Za vzdrževanje aparata vsebuje
vsak komplet tubo z oljem in ščetko. Izbiramo
lahko med različnimi proizvajalci in cenami
(od 4.900 do 5.500 ah 7.000 tolarjev).
Aparat striže s strižnim rezilom. Z ustreznim
nastavnim glavnikom lahko izbiramo med
krajšim ali daljšim rezom las. Z vzvodom ob
strani aparata pritrdimo nastavni glavnik na
strižno rezilo. Aparat prične delovati, ko priti-
snemo stikalo za vklop. Neprekinjeno lahko
deluje le določen čas, okoU deset minut. Nato
ga za nekaj časa izključimo in po približno
desetih minutah zopet nadaljujemo s striže-
njem. Načeloma lase strižemo proti smeri rasti
las. Najenostavneje je oblikovati zelo kratke
lase. Najprej jih ostrižemo s škarjami in šele
nato z aparatom. Pri nekoliko daljših laseh si
pomagamo tako, da aparat obrnemo in lase
krajšamo brez nastavnega glavnika.
Za kvalitetno delovanje in daljšo življenjsko
dobo aparata ga je potrebno seveda tudi ustrez-
no vzdrževati. Ohišje enostavno obrišemo
suho krpo, ki ne pušča nitk. Zaradi varnosti g
nikakor ne smemo čistiti s tekočino. Prosto
med rezilom in glavnikoi
očistimo s priloženim čopi
čem za čiščenje. Občasno nao
Ijimo strižno rezilo in glav
nik. Za kratek čas apara
vključimo, da se olje enako
merno porazdeli in pripraii
Ijen je za naslednje striženj
družmskih Članov in piijaR
liev. S.S
Št. 22.-3.jumi1999

35
Topli in hladni prigrizki
Vsakokrat so malo drugač-
vendar hitro pripravljeni,
dar nas obiščejo gostje.
r ^
Jafca s šunko in
sirom
potrebujemo: slabo žlico
fovega masla, 200 g kuha-
Šunke, 125 g sira, sol, po-
[, 4 jajca, 1/8 1 sladke sme-
le, 1 rumenjak, malo slad-
rdeče paprike,
priprava: štiri majhne poso-
;e, odporne proti vročini, na-
jstimo s surovim maslom,
iiko in sir narežemo na
jjhne kocke. Zmešamo in
razdelimo po posodicah,
solimo in popramo. Jajca
nešamo in jih vlijemo na šun-
lin sir. Smetano vmešamo z
menjakom in papriko in vli-
no v posodice. Posodice de-
mo v pečico, ki smo jo segre-
la 180 stopinj in pečemo 15
hut. Ponudimo takoj. Poleg
odlično poda zelena solata.
Sirovi zrezici
Potrebujemo: 4 rezine sira,
jsekljan zelen peteršilj, sol,
iper, 4 rezine kuhane šun-
t, 1 zvrhana žlica moke, 2
jci, 4 žlice belih drobtin, sla-
\i žhce masti, 4 paradižni-
!, 4 kisle kumarice, malo
sa, malo gorčice, ščepec
idkorja, 1 majhne čebule, 3
ice olja.
Priprava: rezine sira pova-
mo v sesekljanem peteršilju.
ako še posohmo in popramo
f zavije v rezine šunke. Vsa-
i rezino posebej povaljamo v
pki, v raztepenem jajcu in v
3btinah. Maščobo segreje-
3 v pekaču in rezine pečemo
vsaki strani 3 minute. Zde-
tno jih na pladenj in obloži-
lo z rezinami opranega para-
mika in kislih kumaric. Kis,
rčico, sladkor, sol, olupljeno
sesekljano čebulo ter olje
vmešamo in z mešanico preli-
jemo rezine paradižnika.
Pečeni zvitici
Potrebujemo: 1 čebulo, ze-
len peteršilj, 2 skodelici belih
drobtin, 1/2 skodelice mleka,
4 jajca, malo timijana, poper,
sol, malo mešanih začimb, 4
rezine kuhane šunke, malo
maščobe za mazanje, po želji
1 žlico surovega masla ali ol-
ja.
Priprava: čebulo in peter-
šilj sesekljamo. Drobtine pre-
lijemo z vrelim mlekom, jim
primešamo čebulo in peter-
šilj, jajca, timijan, poper, sol in
mešanico začimb. Vse skupaj
zmešamo. Po želji pa lahko
nadevu primešamo še žlico
raztopljenega surovega ma-
sla ali olja. Maso zdevamo na
rezine šunke in jih trdo zvije-
mo. Kos alu folije namastimo,
zdevamo nanj zvitke in jih
denemo na pekač. Alu folijo
stistnemo, da se zvitki dotika-
jo in da nadev ne leze iz njih.
Vsak zvitek še malo namasti-
mo in denemo pekač v peči-
co, ki smo jo segreli na 160 do
180 stopinj. Zvitke pečemo 20
minut in ponudimo vroče.
Nadevana štruca
Potrebujemo: 1 štruco »fran-
coskega« kruha, 150 g gauda
sira, 3 paradižnike, 1 veliko ze-
leno papriko, 8 žlic surovega
masla, 2 stroka česna, sol, 1/2
žličke limoninega soka.
Priprava: kruh narežemo na
rezine, vendar ga ne razrežemo
do konca, rezine naj se na eni
strani še trdno držijo. Sir nare-
žemo na majhne, tanke rezine,
paradižnik in papriko na debe-
lejše rezine. Surovo maslo pe-
nasto vmešamo. Česen olupi-
mo in stremo in ga primešamo
surovemu maslu. Maslo poseli-
mo in začinimo še z limoninim
sokom. Rezine kruha namaže-
mo s pripravljenim maslom,
potem pa menjaje devamo
med rezine kruha rezine sira,
paradižnika in paprike. Nade-
vano štruco denemo na suh
pekač in jo porinemo v pečico,
ki smo jo segreli na 160 do 180
stopinj. Štruco pečemo 15 mi-
nut in ponudimo vročo.
Nadevane
Icošarice
Potrebujemo: 150 g korenja,
150 g oluščenega graha, 1 žHco
margarine, ščepec sladkorja,
sol, poper, malo sesekljanega
zelenega peteršilja, 8 rezin pa-
riške salame, 1 žlico olja.
Priprava: korenje ostrgamo,
operemo in narežemo na koc-
ke. Skupaj z grahom ga dene-
mo v vrelo vodo in skuhamo,
da je napol mehko. Potem vodo
odhjemo in zelenjavo odcedi-
mo. V kožici segrejemo marga-
rino in denemo nanjo zelenja-
vo. Osladimo, posolimo in po-
pramo. Premešamo, prilijemo
dober deciliter tople vode in
dušimo 15 minut. Nazadnje pri-
mešamo sesekljan peteršilj. Re-
zine salame denemo na segreto
olje v pekaču in pečemo samo
na eni strani, da se rezine zvijejo
v košarice. Košarice zdevamo
na segret pladenj in jih nadeva-
mo s pripravljeno zelenjavo.
MAJDA KLANŠEK
LEPOTA IN ZDRAVJE
starostniki in samomor
Stopnja samomorov pri
starejši populaciji v ZDA je
nedavno prekoračila za-
skrbljujočih 50 odstotkov
(tako je precej višja od tiste
pri mladostnikih, ki ji mediji
kljub temu še vedno posve-
čajo občutno več pozorno-
sti).
Podatek je osupljiv in za-
skrbljujoč hkrati, saj število
starostnikov v zahodnem sve-
tu (tudi v Sloveniji) nenehno
narašča. Samomorilsko vede-
nje postaja po mnenju prizna-
nih ameriških gerontologov
pod vodstvom dr Nancy J. Os-
good resen problem.
Rešitev zagonetne »epide-
mije samomorov« vidijo stro-
kovnjaki v pravočasnem,
učinkovitem in visokostro-
kovnem pristopu k depresiv-
nim motnjam v starostnem
obdobju (ustrezna, strogo in-
dividualno pogojena medika-
mentozna ali pa psihosocial-
na terapija). Žal pa omenjene
pojave depresivnega vedenja
pri starejši populaciji vse pre-
pogosto dokaj rutinsko pripi-
šemo kar senilni demenci.
Depresija v jeseni življenja je
posledica notranjih subjektiv-
nih sprememb, povezanih s
staranjem, lahko pa izvira tudi
iz čisto objektivnih vzrokov,
kot so izguba lastne družine in
doma, novo življenje v skup-
nosti (dom ostarehh), telesna
onemoglost, padec intelektual-
ne sposobnosti, izguba »oseb-
ne svobode«, zasebnosti,
neodvisnosti, samostojnosti,
občutek nesposobnosti ipd.
Upoštevajoč dejstvo, da
okrog 60 odstotkov oskrbo-
vancev v domovih za ostarele
običajno sploh nima več de-
javnega stika z zunanjim sve-
tom (obiski družinskih čla-
nov, izhodi, aktivnosti izven
doma), je pojav depresije in
suicidalnega vedenja sicer po-
vsem razumljiv, ne pa tudi
opravičljiv.
Sejte, presajajte, sadite, zalivojte,
negujte rastline,- rahljojte in
prezražujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz kotedarjo.

Št. 22.-3. junij 1999
36
GLASBA
Druga vaja za Impromit
Nq Lopati pri Celju se je zgodil drugi ročk festival Sprešano Celje, ki ga prirejata KlID Impromit in skupina Grozdje
In tako se je spet zgodilo.
Navkljub dokaj bornemu lan-
skemu izkupičku so nado-
budni mladci iz Impromita in
Grozdja zopet udarili in pri-
pravili na Lopati ročk festi-
val, ki je vreden tega imena.
Očitno se precej hitro učijo,
saj je bila organizacija precej
boljša kot lanski »teksas«, pa
tudi nabor skupin je bil nad-
vse soliden. Žal pa organiza-
torji še vedno nimajo sreče z
vremenom, saj je bil pretekli
petek bolj v znamenju nalivov
in toče kot pa rokenrola. To
seveda ni bilo po godu obisko-
valcem, katerih neveliko števi-
lo je še upadlo, tako da je bil
petek, navkljub precej dobrim
nastopom skupin, predvsem
celjskih Noxire, maničnih Čul-
kovih Tramal curic in zasav-
skih zvezd večera The Drin-
kers, bolj žalosten.
Druga pesem je bila sobota,
saj se je prizorišče, navkljub
začetnemu pomanjkanju lju-
di, zvečer napolnilo (med obi-
skovalci je bil tudi rokenrolu
in vsemu, kar sodi zraven, na-
klonjeni celjski župan). Tako
se je prireditev uspešno kosa-
la z vzporednimi koncerti
Vlatka Stefanovskega in Zora-
na Predina. Po nekaterih virih
si je vrhunec večera, torej od-
lične Demohtion group, ogle-
dalo preko tisoč ljudi. Spet so
nastopile precej kvalitetne
skupine, kot prve bi pohvalil
Celjane Srčna divizija, zelo
dobri so bili tudi velenjski Kli-
nični testiranci s svojim dina-
mičnim nastopom ter pred-
vsem Tabu iz Žalca, katerih
karizmatična pevka Nina je z
glasom in stasom dodobra
razgibala zbrano ljudstvo. Po
nostalgičnih in melanholič-
nih, a žal preveč umirjenih
Koko blues, ki jih tvorita Bra-
ne Mihajlovič-Kosta in Mičo
Korbar, so končno nastopili
naši najljubši zasavski čudaki,
sami temni angeli usode De-
mohtion group in z odličnim
nastopom ter (po) polno glas-
bo osupnili publiko. Sobotni
večer se je zaključil ob prijet-
nih zvokih rockabillyja, ljudje
pa so se počasi pobrali domov
ah v šotore.
Skratka, tako v petek kot v
soboto se je predstavilo mno-
go slovenskih, predvsem re-
gionalnih talentov. Edina za-
mera leti na stalno igranje
priredb, torej dokajšnjo nei-
zvirnost ali vsaj nepripravlje-
nost in nesamozavest ben-
dov. Prav tako je žalostno, da
organizatorji, torej nadvse
zabavna skupina Grozdje, ni-
so prišli na vrsto, saj je bilo
skupin enostavno preveč. Kot
že rečeno, fantje se morajo še
malo učiti. Vendarle pa je bila
celotna  prireditev  izjemno
zabavna in bi si vsekakor za-
služila večje število obisko-
valcev.
Konec dober, vse dobro,
pravijo in navkljub pomanjka-
nju ljudi in težav z vremenom
vse kaže na to, da smo si
Celjani prislužili svoj lokalni
festival, kjer se še neuveljav-
ljeni bendi predstavijo, stari
mački pa pripeljejo vzdušje
do rokerskih nebes. Lepa ge-
sta organizatorjev je bilo tudi
zastonjsko šotorjenje, saj se
zdi obiskovalcem nesmiselno
voziti sem in tja, pohvalo pa si
zasluži tudi kuhinja - skratka,
tovrstna logistika je bila v re-
du, medtem ko je organizacija
nastopa malo šepala. Vendar
pa se fantje trudijo, zato upaj-
mo, da Sprešano Celje ni le
prehodna muha, ampak da bo
tudi ta festival potrdil Celje
kot eno od žarišč slovenskega
rokenrola.
-       -s GREGOR STAMEJČIČ
Miš-maš za
otroško rajanje
v Letnem gledališču Lim-
berk v Grižah je vse pripravlje-
no za sprejem manjših in več-
jih otrok - v Grižah bodo na-
mreč konec tedna ponovno
pripravili Miš-maš.
Miš-mašev ročk žur, name-
njen odraščajoči mladini, bo to-
krat v soboto, 5. junija, trajal pa
bo od 20. od 4. ure v nedeljskem
jutru. Na odru letnega gledališča
se bodo zvrstili Tabu, Nude, The
Drinkers, Pero Lovšin in Križarji,
Magnifico in Pismejkers.
Glasbeno, zabavno in igrivo
bo obarvana tudi nedelja, 6. ju-
nija, ko bo na vrsti tradicionalni
Miš-maš. Program se bo začel ob
10. uri in trajal do 22. ure, nasto-
pajoči pa se bodo menjali vsake
pol ure. Glasbeni program bo ob
U. uri pričela Patricija Diklič,
nato pa se bodo predstavili Vita
Črepinšek, X-Ray, Hajdi, 2 Alive
Vivian, Chateau, Victory, Sendi,
Irena Vrčkovnik in Happy band,
Kingston, Spidi in Gogi, Vili Re-
snik. Srečko Meh in ZmeMikarijj
Natalija Kolšek, Karmen Stave^
Anja Rupel in Funk you, Miraij
Rudan, Tinkara Kovač in Welt).
lot, Nude, Društvo mrtvili pesnj.
kov, Tabu, Dadi-daz in band.l^oj
zadnji pa bodo ob 21.30 nastopi.
11 Teh Drinkers.
Moderatorja programa bost^
Srečko Meh in Bojan Rakovec
seveda pa bodo tudi letos pripra
vili oder sramežljivih, mladi us
tvarjalci bodo lahko sodelovalij
kiparski ali slikarski delavnici, s
ogledali razstavo ptic pevk, zvr
stilo se bo kar nekaj lutkovnii
gledaliških in plesnih predstav,
se popeljali z motorji oldtimerj
ali na vrtiljaku, z avtobusom al
vlakom, leteli z motronimi zmaj
ali padali, zabavali jih bodo čaro
deji, za konec pa bodo pripravil
še velik ognjemet. Skratka, orga
nizatorji v Grižah obljubljajo ve-
liko zabave, kot jo zna otrokom
ponuditi le Miš-maš.
U. SEUŠNIK
Šimekova Marfanca od Španije do Kitajsice
Prva letošnja zabavno
glasbena prireditev, pravi
spektakel za uho in oči, Mar-
janca, se je zavrtela v mari-
borski dvorani Tabor pod
taktirko Vinka Šimeka ter
mnogih stalnih in občasnih
odličnih sodelavcev.
Vinko Šimek se je znova
izkazal kot pronicljiv pri-
pravljalec tovrstnih oddaj,
kjer so prijetno združeni
glasba, ples, humor, dobra
scena, bogata oblačila in os-
vetlitev z vsemi sodobnimi
tehničnimi pripomočki. Le-
tošnja Marjanca, ki se je za-
vrtela v torek zvečer, je bila
resnično mednarodna, saj je
zaobjela nastopajoče od Špa-
nije do daljne Kitajske, da
posebej ne omenjamo gostov
iz Slovenije in sosednjih dr-
žav.
Iz Španije je prišla izvrstna
operna primadona Natela Ni-
coli, ki je stalna koncertna in
operna partnerka Placida Do-
minga in Luciana Pavarottija.
Z daljne Kitajske je navdušila
svetovno znana violinistka Xi-
ao Mei, nekakšen vrhunec za
sladokusce pa je pomenil na-
stop Kaiservvalzer orkestra Jo-
hanna Straussa z Dunaja. Ble-
stel je Martin Sagner Dudek,
ki se je tokrat predstavil v
vlogi poštarja, navdušili pa so
še stalni udeleženci Marjance
Alfi Nipič (pel je tudi z Vin-
kom Šimekom, točko pa bosta
ponovila 21. junija na 300.
Vrtiljaku polk in valčkov v
Šentrupertu), Štajerskih 7,
Slapovi, Primorski fantje. Ve-
sele Štajerke, ansambel Ekart
in še mnogi drugi, tudi plesni
studio Igen iz Celja, ki je z
baletnim ansamblom SNG
Maribor dal Marjanci drugač-
no podobo.
V treh urah programa se je
na odru, ki ga je opremil
Jože Napotnik iz Šmartna ob
Paki, pravi mojster za velike
scene, zvrstilo preko 200 na-
stopajočih, ki jih bo možno
občudovati tudi v dveh tele-
vizijskih oddajah. Marjanca
je bila tudi tokrat pravi spek-
takel, ki ji v Sloveniji ni po-
dobnega!     ;
TVRABL
Jubilej Lojzeta Slaka
Koncert ob 30. obletnici
ansambla je Lojze Slak pri-
pravil v veliki dvorani Can-
karjevega doma, ob 35. ob-
letnici pa bo v petek, 4. juni-
ja, ob 20. uri, koncert v še
večji dvorani, športni dvora-
ni Tivoli!
Prihod na koncert popular-
nega in priljubljenega Lojzeta
Slaka so napovedaU ljudje iz
vseh krajev Slovenije, kjer se
je v dolgih letih igranja tudi
velikokrat ustavil. To bo pravi
»mega« koncert, ki si ga v Slo-
veniji lahko privošči le nekaj
glasbenikov in skupin, med
katerimi je med »narodnjaki«
prav na vrhu prav ansambel
Lojzeta Slaka.
Okoli pet tisoč obiskoval-
cev bo poslušalo in gledalo
izredno skrbno pripravljen
program, ki bo sestavljen iz
dveh delov. V prvem bo kro-
nološki prikaz nastanka in
razvoja ansambla Lojzeta
Slaka. Uvod bodo zaigrah
člani za to priložnost sestav-
ljenega godalnega orkestra
pod vodstvom Vinka Štrucla.
Nato se bo kot solist predsta-
vil Lojze Slak, saj je kot sohst
tudi začel bogato glasbeno
kariero kot zmagovalec na
takratni popularni oddaji Po-
kaži, kaj znaš. Nato bodo
prvič po štiridesetih letih
zaigrali Bratje Slak, ki so na-
stopaH v lerih 1959 do 1961,
sledil bo nastop sedanjega
tria Slak, kateremu so se pri-
družili Fantje s Praprotna.
Lojze Slak bo sam in z različ-
nimi omenjenimi zasedbam
predstavil vse pomembnejši
viže, med katerimi so mnogi
že ponarodele.
V drugem delu se bodo pri
družili Slakovi glasbeni prija
telji, kot so Čuki, Igor in Zlat
zvoki, Oto Pestner, Majdi
Renko, Rafko Irgolič in še ne
kateri drugi, zaključek pa bo
simboličen, ko bo s Slakom
zaigralo sedemnajst mladili
harmonikarjev, učencev Bra-
neta Klaužarja »V dolini tihi«.
Lojze Slak: »Sam se poslav-
ljam, mladi pa naj nadaljujejo
to, čemur sem sam posvetil
življenje.«
Ob prazniku ansambla Slak
bo izšla tudi nova kaseta in
CD.
TONE VRABl
Mladi harmonikarji, ki bodo igrali Lojzetu Slaku.
Koncert Vlatka
Stefanovskega
V soboto je v Gotovljah pri
Žalcu nastopil eden najzanimi-
vejših kitaristov s področja nek-
danje Jugoslavije, Vlatko Stefa-
novski. Spremljala sta ga basist
in bobnar. Številne poslušalce
so ogreli z značilno glasbo,
zmesjo ročka, jazza in folklore.
Foto: BORIS GORUPIČ
Peto srečanje na Starem gradu
Drago Sivka je pred petimi leti na Celjski
koči prvič organiziral slovensko srečanje
glasbenikov amaterjev. Gre za nastop sku-
pin, ki so se šele začele ukvarjati z domačo
zabavno ali zabavno glasbo.
Tri srečanja so bila na binkoštno nedeljo na
Celjski koči, četrto pa lani pri gostišču Pri Mihcu
na Ostrožnem pri Celju. Peto, jubilejno sreča-
nje, bo v nedeljo, 6. junija, ob 15. uri, na
dvorišču obnovljenega celjskega Starega gradu.
Prijavljenih je že več kot dvajset skupin in
posameznikov. Drago Sivka pa sprejema prija-
ve do sobote, 5. junija, po telefonu 040 215 127.
Na. prvih srečanjih sta nastopili tudi skupini
ansambel Toplišek iz Rogaške Slatine in Mlade
frajle, oboji pa so danes že dobro uveljavljeni
in poznani. To ni tekmovanje, ampak srečanje,
ki koristi mladim glasbenikom, da ugotovijo,
kako so pripravljeni in kako jih bodo ljudje
sprejeli. T V
Slovenije ne bo na
Evrosongu
Na 44. tekmovanju za popevko Evrovizije, Eurosong 99,
se je s pesmijo Še tisoč let, zapeto v angleščini, naša
predstavnica Darja Švajger uvrstila na 11. mesto. To
mesto ni prineslo dovolj točk, da bi Sloveniji omogočile
udeležbo na tekmovanju leta 2000.
Pesem Še tisoč let bi morala po izračunih dobiti vsaj 70
točk, dobila pa jih je 50. Za slovensko predstavnico oziroma
predstavnika bomo spet navijali leta 2001.
Prihodnje leto bo Evrosong verjetno v Stockholmu, saj je
zmago na Švedsko ponesla 24-letna Charlotte Nilsson s
pesmijo Take me to Your Heaven. Švedska je dobila 163 točk,
sledijo pa Islandci s 146 točkami, Nemci s 140 in Hrvati s 118
točkami. SIMONA BRGLEZ
Št. 22.-3. junij 1999

GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Konec meseca (27. junija) se
osta na pobudo odsluženega'
ralja popa MICHAELA
l/^CKSONA v bavarski pre-
itolnici Miinchen zgodila dva
lelika dobrodelna koncerta,
taterih izkupiček bodo orga-
lizatorji namenili kosovskim
jtrokom. Na popoldanskem
toncertu bodo poleg Jacksona
lastopili še Stevie Wonder,
joxette, Luther Vandross,
5oyz 11 iVlen, Zucchero, Scor-
pns in še nekateri pri nas
nanj znani bendi, večer pa bo
f znamenju klasične glasbe in
špernih zvezd (Luciano Pava-
btti, Montserrat Caballe...).
; V ponedeljek bo končno le
^šel težko pričakovani novi
ilbum »Synhronized« kozmo-
funk zasedbe JAMIROQUAI.
Po LP-jih »Emergencv On Pla-
net Earth«, »Return Of The
Space Cowboy« in »Travelling
Without Moving » bo to že
četrti album tega odličnega
londonskega benda.
Prihodnji teden se bo na
policah trgovin z nosilci zvo-
ka znašel nov izdelek skupine
DEF LEPPARD, LP »Eupho
ria«. Gre za že deveti studijski
album te sheffieldske pop me-
tal atrakcije, na katerem bo
mogoče v otvoritveni skladbi
»Demolition Man« slišati tudi
kitarski vložek britanskega
dirkača Damona Hilla.
Po velikem uspehu, ki sta ga
novopečena zvezdnika
BASEMENT JAXX pred ne-
davnim zabeležila s singlom
»Red Alert«, se je tik pod vrh
angleške lestvice najbolj pro-
dajanih LP-jev uvrstil še njun
debitantski album »Remedy«.
Felix in Simon sta ga zapolni-
la z inovativno mešanico glas-
benih stilov (house, raggea,
R&B, latino), s čimer sta si
tudi prislužila naziv enega iz-
med naj obetavnej šib izvajal-
cev sodobne plesne godbe.
ŠOU in Radio Študent sta na
že preživeli »praznik mlado-
sti«, 25. maj, predstavili sku-
pen projekt - kompilacijski
album z izborom kreacij slo-
venskih bendov, ki so med leti
1989 in 1999 nastopili v legen-
darnem ljubljanskem klubu
K4. Ta letos praznuje deseto
obletnico delovanja, radio
Študent pa 30. obletnico od-
dajanja, zato je izid plošče
tudi po tej plati več kot »upra-
vičen«. Na zgoščenki »1898/
1999 Radio Študent in Klub
K4 v živo« najdemo skoraj vse
pomembnejše domače izva-
jalce, ki se s popularno glasbo
ukvarjajo na drugačen, pogoj-
no inovativen, tu in tam pa
tudi progresiven način. Na LP
so izmed sedemnajstih tudi
trije prispevki bendov s Celj-
skega (Strelnikoff, Res Nul-
lius in Interceptor).
Po več kot petih letih pa se
na odre spet vrača tudi soul
diva WHITNEY HOUSTON,
ki bo poleg skladb z aktualne-
ga albuma »My Love Is Your
Love« prepevala tudi svoje šte-
vilne starejše uspešnice, ki jih
je nanizala med leti 1984 in
1995.
S podobnimi nazivi so pred
leti laskali tudi zdajšnjemu
guruju ameriške dance scene
Richardu Melvilleu Hallu, ki
se že skoraj desetletje »skriva«
za umetniškim imenom
MOBY. 33-letni Newyorčan
je pred dnevi spet presenetil z
novim albumom »Play«, ki je
za razliko od večine njegovih
prejšnjih del precej bolj kom-
pleksen in raznolik, zato pa
tudi precej manj primeren za
plesišča.
MELANIE BROVN alias
Scary Spice se je, kljub razpa-
dajočemu zakonu (ali pa prav
zaradi tega) z nizozemskim
plesalcem Jimmyem Gulzar-
jem, odpravila v ZDA. Skupaj
s svetovno znanima producen-
toma Jimmyem Jamom in
Terryem Lewisom se je Mel B
zaprla v studio Paisley Park,
ki je v lasti umetnika, ki smo
ga nekoč poznali pod imenom
Prince. Tam bo nastalo tudi
večino skladb za njen prvi sa-
mostojni album, ki naj bi izšel
konec poletja, ko se bodo v
studio vrnile tudi vse štiri
spajsice in posnele svoj tretji
album.
PRAS MICHEL v okolici
kanadskega mesta Toronto
pod okriljem Madonnine pro-
dukcijske hiše Madguy Films
snema celovečerni film »Ghet-
to Superstar«, katerega scena-
rij je nastal na osnovi njegove
istoimenske lanske uspešnice.
Poleg Prasa bosta v filmu na-
stopila tudi njegova kolega iz
skupine THE FUGEES,
Lauryn Hill in Wyclef Jean.
Slabih 26 let po smrti
GRAMA PARSONSA, enega
izmed utemeljiteljev in glav-
nih protagonistov še danes ze-
lo popularnega glasbenega hi-
brida - coutry ročka, se je
založba Almo Sounds temu
legendarnemu in vplivnemu
avtorju poklonila z albumom
»Return Of The Grievous An-
gel - A Tribute To Gram Par-
sons«. Trinajst Parsonsovih
skladb so priredili znani god-
beniki z obeh strani Atlantika,
med katerimi velja še posebej
izpostaviti Becka, Sheryl
Crow, Emmylou Harris, Elvi-
sa Costella in skupino The
Pretenders.
ROD STEWART je po ne
kaj mesečnem prostovoljnem
celibatu spet v polni formi.
54-letni lomilec src je zadnjih
nekaj mesecev žaloval za »lju-
beznijo svojega življenja« -
novozelandsko lepotico Rac-
hel Hunter, ki ga je naveličana
njegovih vse pogostejši sko-
kov čez plot zapustila januarja
- sedaj ljubimka s Kimberley
Conrad, bivšo ženo Hugha
Hefnerja, šefa Playboya.
Heroj ameriškega delavske-
ga ročka BRUCE SPRING-
STEEN je s ponovno obuje-
nim bendom The E Street
Band, ki ga spremlja na veliki
svetovni turneji, porušil svoj
lastni rekord iz leta 1992. V
pičlih trinajstih urah je na-
mreč prodal kar 300.000
vstopnic za petnajst koncertov
na največjih ameriških kon-
certnih prizoriščih.
Leta 1997 se je v Ljubljani
delujoča skupina RHVTHM
THIEVES z neposredno in pri-
marno rockovosko formo, od-
tisnjeno na vinilnem singlu, pri-
ključila vodilni slovenski alter-
rock založbi FV, ki je tudi obe-
lodanila njihov prvi long-play.
Album »Blond Ročk« je nastal
aprila v studiu Alien, poleg ob-
delave »Strycnine« kultnih So-
nic Vouth pa na njem najdemo
še trinajst drvečih ročkovskih
poskočnic, ki bodo navdušile
predvsem ljubitelje garažnega
ročka zgodnjih sedemdeset
(The Stogges, MC 5...).
Štiri leta po izidu LP-ja »One
Hot Minute« se na glasbeno
sceno v nekohko spremenjeni
zasedbi (kitarista Davea Navar-
ra je zamenjal John Fruscian-
te) z novim albumom »Califor-
nication« in single ploščo »Scar
Tissue« spet vračajo RED HOT
CHILLIPEPPERS. Kalifornij-
ski funk-metalci bodo svoje
nove stvaritve najprej pred-
stavljali na manjših koncertih
po dvoranah ameriških sred-
njih šol in univerzah, poletje
pa bodo preživeli na velikih
odrih -18. avgusta bodo nasto-
pili tudi v nam bližnjem av-
strijskem Wiesenu na znanem
open-air festivalu.
Luciana Morad, zdaj že bivša
ljubica Micka JAGGERJA, je v
New Vorku rodila sina. Fantič
že ima ime (Lucas), priimek pa
bo dobil šele, ko bodo znani
izsledki DNA testov, ki bodo
dokončno ovrgli ah pa potrdih
očetovstvo priletnega, a še ved-
no zelo poskočnega ročk
zvezdnika, sicer zelo ljubečega
in skrbnega očeta šestih otrok.
Lucasovo rojstvo je še bolj
podžgalo Mickovo ženo Jerry
Hali, ki je v Ameriki vložila
zahtevek za ločitev in zahteva-
la odpravnino, težko 30 mili-
jonov dolarjev.
Pri založbi Helidon je prejš-
nji teden izšel LP prvenec pri-
morskega kvarteta BABALOO
BAND. Franc Čelik, Boštjan
Trampuž, Martin Jelen in Ivo
Marc so na album »Dobro ju-
tro delovni ljudje« uvrstili de-
set z arhaičnim sredinskim
rockom obarvanih skladb, ki
se od tovrstnih domačih izdel-
kov razlikujejo le po ubranem
petju Franca in Boštjana.
Jutri, 4. junija, bodo v Mla-
dinskem centru v Velenju nasto-
pili KAPELA LA CHA-
TELIERE.     STANE ŠPEGEL
št. 22.-3. julij 1999
RADIO - TELEVIZIJA
38
Kuharske bukve Radia Celje
dobivajo posnemovalce
Danes se bom na radijski
strani razpisala o Kuharskili
bukvah Radia Celje. Brez po-
sebne reklame, samo in iz-
ključno z radijsko na naši
postaji in v Novem tedniku,
smo prodali v štirinajstih
dneh tri tisoč izvodov knjige,
tisoč petsto pa smo jih v raz-
širjenem prvem ponatisu iz-
dali še v torek. Čeprav smo
uspeha veseli, je običajno ta-
ko, da k vsakemu uspehu
sodi tudi kaplja pelina.
Kot je znano, so Kuharske
bukve Radia Celje izšle na
podlagi redne radijske oddaje
Kuhajmo skupaj, ki jo dobro
leto vodi Ivica Burnik. Kmalu
potem ko je oddaja postala
odmevna, so jo pričeli posne-
mati na dveh radijskih posta-
jah v celjski regiji. Pa naj bo,
smo si mislili in se tolažili z
zavestjo, da oddajo Kuhajmo
skupaj »naredi« tudi voditelji-
ca, torej Ivica Burnik. Te pa
drugod, na srečo, nimajo.
Ko smo prišh na idejo, da
Kuharske bukve izdamo, smo
vedeU, da moramo knjigo tudi
dostojno promovirati. V ka-
varni Celjskega doma smo pri-
pravili promocijo, povabili na-
njo vse novinarske hiše v regiji
in vse ženske slovenske revije,
o odzivu ne bom pisala, nima
smisla, res pa je, da so se
vabilu v velikem številu od-
zvali poslušalci in poslušalke
oddaje.
Iz uredništva novega slo-
venskega ženskega časopisa
so nas že nekaj dni pred pred-
stavitvijo prijazno poklicali in
povedali, da jih na predstavi-
tev ne bo, da pa naj jim pošlje-
mo izvod knjige in časopisno
informacijo o nastanku knji-
ge, nakladi in podobno. Do
ponedeljka pred predstavitvi-
jo so vse, kar so želeU, prejeli.
In prihodnji torek, ko smo v
pričakovanju, da bo kakšen
zapis o knjigi objavljen, z ve-
seljem odprli omenjeni časo-
pis, smo bili neprijetno prese-
nečeni. Zapisa ni bilo. A to nas
ne bi potrlo. Bolj nas je potrlo
dejstvo, da so objavili razpis
za naj izvirnejši slovenski do-
mači recept, najboljše da bodo
konec leta objaviU v knjigi, jo
ilustrirali, so zapisali, in pozi-
vali, zakaj si recepte, izvirne,
domače, preizkušene v doma-
čih kuhinjah, ne bi bralci iz-
menjevali? Res, čudno na-
ključje, da bi ravno sedaj v
uredništvu prišli na takšno
idejo, kajne?
A ker je v vsaki slabi stvari
tudi dobra, nas tolaži dejstvo,
da so očitno lokalne ideje za-
nimive tudi za »velike« iz pre-
stolnice, da jih brez zardeva-
nja prekopirajo, predvsem pa,
da bodo sila težko v 14 dneh
prodali tri tisoč izvodov njiho-
ve kuharske knjige, četudi jo
bodo lansirali v slovenski pro-
stor z zagotovo veliko več
pompa ter ob večji medijski
podpori kot mi našo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
SKRITA KAMER^
9 Eurosong 99 je za nami,
Slovenci pa smo bili s po-
močjo prenosa RTV Sloveni-
ja del 150 milijonskega sve-
tovnega avditorija, ki je ne-
posredno spremljal gala pri-
reditev v Izraelu. Vse niti
prenosa (kot tudi že prej iz-
bora slovenske popevke, ki
nas je zastopala) je imela tu-
di tokrat v rokah urednica
razvedrilnega programa »na-
cionalke« Miša Molk. Po pri-
reditvi je Molkova izjavila,
da je glasovanje ena velika
kuhinja, v kateri pa sloven-
ska RTV ni sodelovala. Mor-
da res, ampak čemu pa naj
potem pripišemo to, da smo
hrvaški pesmi dosodili
simalno število točk, oni
so se nam za radodarnos,
zahvalili z enako mero? Mo^'
da prefinjenemu in podoj),
nemu glasbenemu okusu, gij
pa nemara vse boljšim odno,
som med državama.
0 Uroš Slak, nepogrešljiv
voditelj Odmevov, odhaja ^
Ameriko. Na študijsko izpo.
polnjevanje. V vrstah vodite.
Ijev te oddaje je nastal pr^,
plah, saj se bliža čas dopij,
stov, razredčene voditeljskf
vrste pa pomenijo, da bosh
morala Tanja Starič in Sla?,
ko Bobovnik opraviti velilj
več dela. Preveč, da bi g
zmogla sama. Na pomoč na
bi jima priskočila vsestraj
sko voditeljica in urednic
Lidija Hren, ki pa svojeg
»da« voditeljstvu Odmevoi
še ni dahnila. Ne strinja s(
namreč s televizijsko prakso
da je treba tistemu konju, k
vleče največ, še naložiti na
voz.
9 Morda pa bo rešitev prob
lema pomanjkanja voditelja
prinesel nedavno objavljei
razpis informativnega pro
grama Televizije Slovenija,!
katerim so povabili študenti
na avdicijo za novinarje ii
voditelje. Pot do voditeljsl«
slave na TVS je resda lahki
hitra, ve povedati resen kai
didat za voditelja Dnevnika
mladi in nadebudni Matja
Anžin, ki se trenutno še k;
pri vodenju manj zahtevri
oddaj, a začeti je vendar
treba na dnu, pri pisanju m
vičk. Pot do zvezd je taki
četudi kratka, vendarle posu
ta s trnjem.
9 Na TVS, ki bi sicer naj bili
na pol državna televizija, s
je izkazal še en raziskovalo
novinar, ki obeta, da bo zeli
kritično gledal pod prste ob
lastnikom. Rajko Gerič j
odkril nepravilnosti, ki jih ji
zagrešil kmetijski ministei
kar bi ga, ministra namreJ
utegnilo stati položaja. Od
govorni urednik Lado Ani'
brožič zaradi tega preživlja
težke trenutke, še huje pa ji
ob tem prvemu simpatizerji
»najbolj  poštene  stranke«
generalnemu direktorju Ja
nezu Čadežu, ki je odgovoi
nemu uredniku ukazal, na
umiri žogo. Če bodo tore
afere izginile z ekranov, n
seveda še ne bo pomenilo, d
so se slovenski politiki naen
krat spremenili, čeprav
mnogi med njimi prepričani
da se tisto, česar televizijam
objavila, ni zgodilo.
9 Vanja Vardjan, ki ga j'
Miloševič dvakrat izgnal
Jugoslavije, se ne da. O tein
kaj se dogaja v Srbiji, zd3'
poroča iz Makedonije, od ko
der izvira njegov rod. Sic^'
pa se malokdo spominja,
je zdajšnji dopisnik RTV Si"
venija svojo kariero začel ko'
poročevalec nekdanjega
tela, televizije, ki naj bi ^
času zadnjih zdihljajev biv^^
skupne države predstavljal^
protiutež republiškim naci"
nalizmom. Vardjan se je
krat proslavil z ekskluzivnii"
posnetkom prve žrtve
osamosvojitvene vojne, ki f
padla pred vojašnico v Ma^'
boru.
Misa Molk
CELJSKI RADIJCI OD B DO V
TomaŽ Lukac
Sodelavec Radia Celje z
najšarmantnejšim glasom
(poleg Thea Bostiča) je goto-
vo Tomaž Lukač. Redni po-
slušalci ga poznate kot novi-
narja, ki poroča o športu,
redno pa ga lahko poslušate
tudi kot napovedovalca-mo-
deratorja ob četrtkovih do-
poldnevih in petkovih ju-
trih.
Tomaž je v našem uredniš-
tvu že kakšnih pet let, morda
tudi kakšno leto dlje. Njegov
glas, izrazito mikrofonski,
smo občudovali že od vsega
začetka, kar nekaj let pa je
minilo, preden smo ga preiz-
kusili tudi kot napovedovalca.
In ker se je, kot je bilo pričako-
vati, obnesel, smo ga razpore-
dili tudi na to področje.
Čeprav na Radiu Celje velja
načelo, da morajo imeti vsi
mlajši novinarski kolegi vsaj
višješolsko izobrazbo, smo pri
Tomažu naredili izjemo. Iz
preprostega razloga, ker je
izrazito nadarjen za delo pred
mikrofonom, ker hitro »kapi-
ra«, ker ima izreden posluh za
jezik, kot je ugotovila Maja
Šumej na govornih vajah, ki
smo jih imeli z njo pred krat-
kim, in ker se dobro spozna
tudi na športno področje. To-
maž si sicer ob delu in družini
prizadeva pridobiti formalno
izobrazbo, kar mu bo, prepri-
čana sem, uspelo.
Tomaž je gotovo najvišji ra-
dijec, na prvi pogled robusten,
popolnoma pa se razneži ob
svojem še ne leto dni starem
sinku Janu in Katki, ki je nje-
gova življenjska sopotnica. Če
ga ne boste srečali na nogo-
metni ali košarkarski tekmi,
ga boste z otroškim vozičkom
gotovo srečali na sprehodu po
mestu, ali v senci katerega od
prijetnih celjskih lokalov.
Tomaž je bil, še preden je
prišel k nam, strasten privrže-
nec celjske navijaške skupine
Celjski grofi, sedaj pa sprem-
lja nogomet z nasprotne stra-
ni, za reporterskim mikrofo-
nom na Skalni kleti, kjer je
tudi uradni napovedovalec na
nogometnih prvenstvenih tek-
mah.
Tomaža imamo v našem
uredništvu silno radi. Iz več
razlogov. Ker zna biti zaba-
ven, ker se drži dogovorov,
ker dobro opravlja svoje delo
in ker, če je le mogoče, prisko-
či v redakciji na pomoč tudi na
drugih področjih, kadar ga po-
trebujemo. In ker delo na lo-
kalnem radiu zahteva novi-
narje širokega profila, samo
speciaUzirani se slabo obnese-
jo, si želimo, da bi bil Tomaž
še dolgo naš sodelavec.
NGL
$♦. 22.. 3. junij 1999
FHM "~| Q
Pravda za vsako ceno
Pravniški triler o dobičkonosnem odvetniku, ki bi v želji za zaslužkom skoraj izgubil življenje    ,
v tem pravniškem trilerju
John Travolta igra nepo-
membnega, samovšečnega
odškodninskega odvetnika.
Kjegov pohlep mu prinese
primer, ki grozi, da ga bo
uničil. Na videz enostaven
primer Woburn se zaplete v
labirint neskončnega prav-
danja, kjer resnica - če jo je
sploh mogoče najti - ne naj-
de poti v sodno dvorano,
temveč se izgublja v mreži
prevar in pokvarjenih urad-
nikov.
Film Pravda za vsako ceno
je resnična zgodba o neskonč-
nem pravdanju, ki najprej po-
pelje na zastrupljeno obrežje
reke Aberjona v delavski Novi
Angliji, potem pa se preseh v
priznane odvetniške pisarne
in sodne dvorane v središču
Bostona.
Zgodba se je začela pred
več kot. desetimi leti, ko se je
Jonathan Harr odločil, da na-
piše knjigo o tožbi, ki je na-
stajala celih devet let. Med-
tem se je odvetnik Jan
Schhchtmann predal toku us-
pešne, več milijonov dolarjev
vredne zasebne odškodnin-
ske tožbe. Kot velikokrat pou-
dari, je želel s pomočjo tega
primera postati bogat in sla-
ven. Film je kronika pravda-
nja odvetnika Jana Schlicht-
manna, ki je zastopal osem
družin iz Woburna v Massac-
hutsettsu proti dvema največ-
jima državnima podjetjema,
W. R. Grace&Co. in Beatrice
Foods. Družine so trdile, da
sta podjetji s kemikalijami za-
strupih lokalno pitno vodo,
kar je povzročilo levkemijo in
celo smrt njihovih otrok. V
takih primerih večina odvet-
nikov ne bi računala na mast-
ne zaslužke, Schhchtmann,
ki si je želel zaslužiti in za-
sloveli, pa je sam finančno
podprl primer in porabil več
kot 2,6 milijona dolarjev za
medicinske in znanstvene ra-
ziskave in testiranja. Zavrnil
je več milijonov dolarjev tež-
ko poravnavo. Tako ni izgubil
le nadzora nad primerom,
temveč tudi nad svojo pokhc-
no potjo in življenjem. Upal
je, da bo dobil milijone, na-
mesto tega pa je izgubil prav
vse: svoj dom, odvetniško pi-
sarno in svoje prijatelje. Ko se
je leta 1989 primer Woburn
zaključil, je bil Jan Schhcht-
mann finančno in duševno
zlomljen.
John Travolta (Jan Schhcht-
mann) je bil dvakrat nomini-
ran za oskarja za najboljšo
moško vlogo, pred nedavnim
za igro v uspešnici Quentina
Tarantina Pulp Fiction. Ta re-
sno komična vloga hollywood-
skega tujega novinarja mu je
prinesla tudi nominacijo za
zlati globus. John Travolta je
nastopil v nekaterih največjih
glasbenih uspešnicah svoje ge-
neracije, ki so jim sledili števil-
ni drugi filmi (Carrie, Poglej,
kdo govori. Fenomen, Zlomlje-
na puščica. Tako je ljubka...).
Steven Zaillian, režiser,
scenarist in izvršni producent,
je za svojo adaptacijo uspešni-
ce Schindlerjev seznam prejel
oskarja, zlati globus in nagra-
do Združenja ameriških sce-
naristov. Debitiral je s scenari-
jem za film Iskanje Bobbyja
Fisherja, napisal pa je scenari-
je za filme Prebujenja, Misija
nemogoče...
Producent filma je igralec in
režiser Robert Redford, ki je
prejel oskarja za režiranje dra-
me Navadni ljudje.
NMS
John Travolta
Živlienie po življenju
Za osnovo jedi vzemite grš-
ki mit o fenomenalnem
(pop) glasbeniku Orfeju, ki
mu ]e bilo zaradi talenta do-
voljeno, da je svojo ljubljeno
umrlo Evridiko odpeljal do-
mov iz podzemlja oziroma
pekla. Pred uporabo odsekaj-
te konec te zgodbe, ker je
preveč žalosten. Nato dodajte
Robina Williamsa, ki še ved-
no oponaša zdravniške od-
tenke svojega zadnjega fil-
ma, Patch Adamsa, eno lepo-
tico (v tem primeru bo naj-
bolj uporabna Annabella
Sciorra), mlajšega igralca
zaradi aktualnosti (recimo
Cuba Gooding Jr.?) in starej-
šega igralca zaradi nostalgi-
je, predlagal bi vam Maxa
von Sydowa. Po krajši kuhi
primešajte vse možne moder-
ne alternativne začimbe, od
posmrtne hoje po temnem tu-
nelu proti luči, preko javljanj
duhov po smrti in legende o
dušah dvojčicah, do Hare
Krišna in budistične reinkar-
nacije. Postopoma dodajajte
čimbolj pisane, ne, že kar
mavrične specialne efekte, in
ščepec epsko širokih prizo-
rišč. Kuhajte približno dve
uri, in pojejte v poznem sonč-
nem popoldnevu, in uživali
boste - ali pa tudi ne - v
življenju po življenju.
Sem že povedal vse? Sko-
rajda. Sprehod za življenja
(skorajda) srečne družinice
po posmrtnih vrtovih raja in
pekla, ki sta oboje le materia-
lizacija njihovega osebnega
univerzuma, je melodrama,
ki jo je po romanu Richarda
Mathesona režiral Vincent
Ward Če melodram že iz
principa ne marate (četudi
imajo specialne efekte še ta-
ko čudovite), potem na ta
film pozabite. Toda... melo-
drama pomeni: film, ki upo-
rablja čimbolj velikanske
čustvene in psihične proble-
me, da na čimbolj solzav na-
čin pokaže, kako ljubezen na
koncu vse probleme premaga
(čeprav včasih tudi prepoz-
no). Film, v katerem je ljube-
zen vselej največji specialni
efekt, ne glede na to, kako
močno se računalnikarji tru-
dijo. In tudi v tem žanru se
da od začetka do konca zgod-
be priti na bolj ali manj poz-
navalski oziroma kvaliteten
način. Tokrat nekateri vsaj
pogojno zanimivi načini ka-
rakternih poglabljanj (reci-
mo postopno, nežno, skozi
film posejano razkrivanje po-
drobnosti odnosov med člani
družine), nekatere sveže ob-
delane ideje (Williamsov po-
smrtni svet, sestavljen iz
barv slik, s katerimi je bil za
življenja obseden, je ena tak-
šnih) in mogoče ne ravno
pretresljiva, a zanesljiva
igralska ekipa, naredijo spre-
hod skozi melodramo užiten.
Williams (ki je po lastnem
priznanju pred leti jemal ma-
mila, da bi se izognil sooča-
nju z ljudmi, meni osebno pa
se še vedno zdi, da njegova
panična komika in morda tu-
di ogromna številka filmov,
ki jih na leto posname, služi-
ta istemu namenu) se tokrat
precej trudi in noče biti sme-
šen za vsako ceno. Čeprav bi,
cinično gledano, njegova pri-
digarska žalost in zaljublje-
nost nekaterim bila videti
smešna. Ali pa tudi ne. Cuba
Gooding Jr. in Max von
Sydow sta vselej simpatična.
In lepoticam se, priznam, ni-
koli ne morem upreti.
Tisto, kar je v glavi, je resnič-
nost, materialnost pa je iluzija,
pravi film. Torej pravi o sebi,
da tedaj, ko se porodi kot ne-
snovna ideja, je resničen, ko pa
nastane, ko se posname (in se
prikazuje v kinu), ostane od
njega le še iluzija. Stvar razpra-
ve. Jaz še vedno navijam za
prepletanje obojega. Seveda pa
ta iluzija lahko pride v glave
gledalcev in se tam znova rein-
kamira v resničnost In v tem
pogledu je torej film zadet, da
bolje ne more biti. Pa čeprav je
melodrama.
PETER ZUPANC
KINO ^
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 3. 6. do 9. 6. ob
18. komedija Vrnitev obi-
skovalcev, ob 20.30 pa fan-
tazijsko romantična drama
Življenje po življenju.
Mali Union: od 3. do 9. 6.
ob 21. uri sodno ekološka
drama Pravda za vsako ce-
no.
Metropol: od 3. do 9. 6. ob
19. in 21.15 ljubezenska dra-
ma Beneška kurtizana, 5. 6.
ob 10. komedija Vrnitev obi-
skovalcev, ob 23.30 pa fan-
tazijska romantična drama
Življenje po življenju.
Žalec: 4. 6. ob 20. franco-
ski film Življenje, kot ga sa-
njajo angeli, 5. 6. ob 18.
športna komedija Mamin
sinko, ob 20. pa komedija-
drama Življenje je lepo, 6. 6.
ob 18. uri komedija-drama
Življenje je lepo, ob 20.15
pa športna komedija Mamin
sinko.
Vrnitev obiskovalcev
Srednjeveški vitez Gode-
froy Papincourt (Jean Reno)
se v družbi svojega oporode
Jacquoillea (Christian Cla-
vier) pod vplivom magične-
ga napoja namesto v bližnjo
preteklost zavihti v daljo pri-
hodnost, v leto 1992, kjer
ugotovi, da so ljudje, ki jih
srečuje, njegovi potomci.
Godefroy ne more verjeti
svojim očem, ko spozna Jac-
yuarta, lastnika gradu Mont-
mirail, zdaj sicer v luksuzni
hotel, ki je na las podoben
njegovemu oprodi. Kaj se je
zgodilo z njegovo rodbino, da
je padla »tako nizko« in se
spečala s hlapci, se ogorčeno
sprašuje Godefroy, trdno od-
ločen, da bo raziskal nenavad-
ni tok zgodovine in njene po-
sledice. In medtem ko se s
pridihom prezira sooča z drz-
nimi dejanji svojih potomcev
in njihovimi čudaškimi nava-
dami, se Jacquouille z vese-
ljem predaja vsem radostim,
ki jih človeku ponuja 20. sto-
letje, in še na misel mu ne
pride, da bi se vrnil nazaj v
srednji vek...
Film, ki ga označujejo kot
najbolj butalsko komedijo
leta, je režiral Jean-Marie
Poire, ki je skupaj s Chri-
stianom Clavierjem napisal
scenarij. NMS
Gremo v kino!
v kino bosta tokrat šla Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, 3314
Braslovče in Špela Sajko, Košnica 25j, 3000 Celje, ki sta pravilno
odgovorila, da Zvonko Čoh izvira iz Rogaške Slatine.
Tokrat napišite, kako se je imenovala glasbeno-filmska uspe-
šnica, v kateri je zaslovel John Travolta skupaj z Olivio Newton-
John?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 7. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice
za ogled filma Celjskih kinematografov.
Šf. 22.-3. junij 1999
ZA AVTOMOBILISTE
44
Štirikolesni pogon za škodo octavio
češka Škoda (lastnik je
nemški Volksvvagen) v zad-
njih letih dosega dobre re-
zultate. Tako so lani prvič v
svoji zgodovini izdelali vet
kot 400 tisoč avtomobilov,
poleg tega pa imajo za seboj
uspešen prodor na zahod-
noevropske trge (še posebej
uspešni so v Nemčiji, kjer so
lani prodali več kot 44 tisoč
avtomobilov).
Škoda kot sestavni del
koncema VW »črpa« tudi ve-
liko tistega, kar nastaja zno-
traj te velike konglomeraci-
je. Tako se tudi nova izve-
denka octavie 4x4 dokazuje
z vsem tistim, kar je sicer
značilno za avtomobile kon-
cema. V tem primeru gre
torej za stalni štirikolesni
pogon, ki ga je octavia »dobi-
la« od VW golfa. Bolj ali
manj se ve, da sta tako golf IV
kot octavia (pa še audi A 3 in
seat toledo) narejeni na ena-
kih osnovah, zato se tudi oc-
taviin štirikolesni pogon ko-
maj kaj razlikuje od golfove-
ga z oznako 4motion. Bistvo
4x4 pogona pri octavii je
haldex sklopka (ime je dobi-
la po švedski tovarni, ki jo
izdeluje), ki v ustreznem
razmerju deli navor na vsa
kolesa oziroma na tistega, ki
ima s cesto najboljši opri-
jem. Stalni štirikolesni po-
gon za sedaj namenjajo samo
octaviji v kombijevski izve-
denki, pri čemer je mogoče
za sedaj izbirati samo razli-
čico z 1,9-litrskim TDI mo-
torjem z močjo 90 KM. Ka-
sneje naj bi ponudih tudi
novi 2,0-litrski bencinski
motor z domnevno močjo
120 KM. Kot pravijo, za se-
daj ni možnosti, da bi bila
octavia kombi 4x4 na voljo
tudi s kakšnim drugim mo-
torjem. Opremi sta dve, in
sicer GLX in SLX, pri čemer
je pri bogatejši opremi (SLX)
serijsko vgrajen protiblokir-
ni zavorni sistem ABS in elek-
tronska blokada diferenciala.
Kot pravijo pri ljubljanskem
Avtoimpexu kot uradnem pred-
stavniku Škode pri nas, naj bi
octavia s štirikolesnim pogo-
nom k nam pripeljala proti
koncu leta, cene pa niso znane.
Znane pa so cene v Nemčiji,
kjer bo najcenejša različica na
voljo za dobrih 36 tisoč mark;
to je za nekako 2700 mark kot
brez 4x4 pogona. Na sliki: oc-
tavia kombi 4x4.
Cez dobro leto opel
speedster
Na letošnjem ženevskem
avtomobilskem salonu je
nemški Opel postavil na ogled
zanimivo vozilo z zelo izrab-
ljenim imenom speedster.
Avto je v resnici nastal na
osnovi lotusa elise, torej majh-
nega roadsterja, ki se že precej
časa vozi po cestah, vendar ne
doživlja pretiranega tržnega
uspeha. Opel speedster je seve-
da dvosedežnik, ki je v veUki
meri izdelan iz aluminija, kar
predstavlja ustrezen prihranek
pri teži in še kje. Za začetek so
avtomobilu namenih 2,2-Htr-
ski ecotec bencinski motor s
108 kW/147 KM , ki omogoči
največjo hitrost 220 km/h in
pospešek do 100 km/h v šestih
sekundah. Še najbolj zanimivo
pri tem avtomobilu je to, da je
bil v Ženevi predstavljen kot
študija z negotovo prihodnost-
jo, sedaj pa so se pri Oplu
odločili, da ga »spravijo« v se-
rijsko proizvodnjo. Tako naj bi
speedster na ceste pripeljal ko-
nec prihodnjega leta, kaj več
pa še ni znano. Seveda bo o
tržni uspešnosti avtomobila
odločala tudi (ne) primerna ce-
na. Na sliki: opel speedster.
BMWz
inteligentnimi
blazinami
Pri BMW bodo kmalu zacelil
v seriji 7 in 5 ponujati oziromaj
prodajah nove, tako imenova-
ne inteligentne zračne blazine.
Bistvena razlika od sedanjih bo
ta, da se bo blazina pri močnej-
šem trku napolnila hitro, pri
blažjem udarcu v vozilo pa se
bo to zgodilo z rahhm časov-
nim zamikom. Tako bodo tudi
stroški morebitne zamenjave
vsega sistema ob sproženju
blazine manjši. Nekaj kasneje
naj bi začeli tovrstne blazine
ponujati tudi v seriji 3.
Mercedes M iz Gradca
že dolgo je znano, da
Daimler Chrysler oziroma
Mercedes Benz v ameriš-
kem mestu Tuscalosa izde-
lujejo svoj M razred (teren-
sko vozilo). Avto gre tako v
ZDA kot tudi na stari celini
dobro v promet, celo tako
dobro, da se je Mercedes
Benz sedaj odločil, da ga bo
izdeloval tudi v graški to-
varni Steyr Daimler Puch.
S to avstrijsko tovarno Mer-
cedes Benz že dolgo sodeluje,
saj med drugim tam nastaja
mercedes G (pri nas ga pozna-
mo kot pucha G), pa merce-
des E 4 matic (štirikolesni
pogon) ipd. Po sedanjih natr-
tih naj bi v Gradcu že letos
narediU kakšnih 15 tisoč mer-
cedesov razreda M, prihodnje
leto pa naj bi proizvodnja do-
segla številko 30 tisoč. Sicer
pa je povpraševanje po tem
avtomobilu tako veliko, da
naj bi Mercedes Benz že kma-
lu letno izdelavo s sedanjih 50
povečal na skoraj 100 tisoč
vozil. Zanimivo je, da pod
okrilje novega koncema
DaimlerChrysler spada tudi
tisti del graške tovarne, kjer v
imenu projekta Eurostar na-
stajata dva chryslerja, in sicer
voyager in grand cherokee.
Oba avtomobila spadata na
evropskem trgu med najbolj
uspešne chryslerje. Na sliki:
mercedes M.
Šf.22..3.igiii|1999    J
ZA AVTOMOBIUSTE | Q
Peugeot206 S16 in 306 HDI
Francoski Peugeot, ki je
jestavni del avtomobilske
Icorporacije PSA (skupaj s
Citroenom), je v zadnjem ča-
su v manjši produkcijski in
modelski ofenzivi.
Po drugi strani drži, da ima
nekaj težav s svojim 206, trž-
no zelo uspešnim avtomobi-
lom, na katerega pa je treba
čakati predolgo (kar velja tudi
za slovenski trg). Je pa prav
pri tem avtomobilu tovarna
popestrila ponudbo, pri če-
mer bo 206 z oznako S16
namenjen nekaj zahtevnejšim
kupcem. Bistvo je seveda mo-
tor. Gre za 2,0-litrski bencin-
ski štiri valj nik, ki je oprem-
ljen s po štirimi ventih na valj
in zmore največ 137 KM pri
6000 vrtljajih v minuti, med-
tem ko je navora za 190 Nm
pri 4100 vrtljajih v minuti.
Najvišja hitrost tega avtomo-
bila je 210 km/h in pospešek
do 100 km/h 8,4 sekunde. Tej
izvedenki 206 so seveda zara-
di zmogljivejšega motorja na-
menili nekoliko spremenjeno
podvozje, nekoliko so spre-
menili tudi volan oziroma vo-
lanski mehanizem in še neka-
tere druge malenkosti. Seveda
pa je ta hip naj zmogljivejši
206 nekoliko drugačen tudi
navzven, saj ima širše pnev-
matike in lita platišča, nekaj
bolj športni so sedeži bodisi z
usnjem bodisi z alkantaro, pa
tudi volan je oblečen v usnje.
Serijsko bo avtomobil oprem-
ljen tudi s samodejno kUmat-
sko napravo in še nekaterimi
drugimi »malenkostmi«.
Kot vse kaže, bo 206 S16
pri nas naprodaj septembra,
tedaj pa naj bi bila znana
tudi njegova maloprodajna
cena. Precej drugačnim kup-
cem pa je namenjena nasled-
nja novost iz Peugeotove hi-
še. To je večji 306, ki je po
novem opremljen tudi z rela-
tivno dokaj novim turbodi-
zelskim motorjem z oznako
HDI. To je 2,0-litrski dizel-
ski agregat, ki mu je v pomoč
turbinski polnilnik, značilna
je sodobna tehnika (način
vbrizgavanja goriva s skup-
nim vodom) in tudi udobno
oziroma dokaj uglajeno de-
lovanje. Motor zmore največ
90 KM in ga bodo ponujah v
vseh treh oziroma štirih ka-
roserijskih izvedenkah peu-
geot 306 (s tremi in petimi
vrati, break in hmuzina). Po
tovarniških podatkih bo naj-
večja hitrost tega avtomobila
(ne glede na obliko karoseri-
je)  180 km/h, poraba pa
pribhžno 5,5 litra na sto ki-
lometrov. Ta avtomobil naj
bi bil pri nas na voljo že
prihodnji mesec, pri čemer
bo treba za osnovno izveden-
ko z oznako XS odšteti 2,97
milijona tolarjev. Na sliki:
peugeot 206 S16.
BMW izdelal dizelski osemvalinik
če je bilo še pred časom
tako, da se velika večina av-
tomobilskih tovarn ni preti-
rano zanimala za dizelske
motorje, je danes vse druga-
če. V razredu dizelskih agre-
gatov za velike avtomobile
in z veliko moči vsekakor
prednjačijo nemške avtomo-
bilske hiše, se pravi BMW,
Mercedes Benz in Audi.
Vse tri tovarne so že pred
časom napovedale izdelavo
dizelskih osemvalj nikov, toda
prvi je s tem agregatom tudi v
resnici prišel na trg BMW. Ba-
varci so tako izdelali prvi
nemški dizelski osemvaljnik
za osebni avtomobil, pri če-
mer so zmogljivosti tega mo-
torja res izjemne. Tako zmore
osemvaljnik pri gibni prostor-
nini 3,6 litra ponuditi kar 245
KM pri 4500 vrtljajih v minu-
ti, medtem ko je najvišji navor
skoraj neverjetnih 560 Nm v
območju od 1750 do 2500
vrtljajev v minuti. Gorivo va-
ljem »dobavlja« posebna viso-
kotlačna črpalka z najvišjim
polnilnim tlakom 1350 barov,
motorju pa sta v pomoč kar
dva turbinska polnilnika in za
povrh še dva hladilnika pol-
nilnega zraka. Seveda je tovar-
na ob tem še posebej poskrbe-
la za manjšo hrupnost motor-
ja in izoliranost motornega
prostora (motor za sedaj po-
nujajo le v seriji 7).
Pri nas si je mogoče avto z
oznako 740d naročiti že nekaj
dni, zanj pa hočejo 14,8 mili-
jona tolarjev. Na sliki: dizel-
ski osemvaljnik nemškega
BMW.
Št.22.-3.iuRij 1999
IZ OTROŠKEGA SVETA
46
Žogica Nogica v bolnišnici
v dolgih deževnih dneh, ko ni sonca, da bi nam razsvetlil in
polepšal dan, se nekateri mali »sončki« dolgočasijo in iščejo
zanimivosti... V bolnišnicah je lahko še posebej nezanimivo.
Čeprav je pacientom na voljo igralnica, televizija, obiski, je
tudi to lahko premalo. Tako se prevelikokrat zgodi, da
najmlajši ne dobijo potrebne pozornosti.
Toda v minulih dneh je bilo v Bolnišnici Celje drugače.
Obiskala nas je »Žogica Nogica« in nam priigrala čarobne
trenutke, ki so bili kot voda žejnemu. Vabilu sestre Suzane in
vzgojiteljice Majde iz otroškega oddelka kirurških strok
bolnišnice Celje so se prijazno odzvali učenci OŠ Blaža
Kocena s Ponikve in popestrili urice ter nam pokazali, da je
tudi med mlajšimi zvrhana mera skrbi do sočloveka.
Za to prečudovito živopisano predstavo se še posebej
zahvaljujemo vsem učencem in celotnemu dramskemu krož-
ku, ki ga vodi in zanj skrbi Irena Zavrnik, in ravnatelju. Hkrati
upamo, da se bo našlo še več ljudi z velikim srcem, ki bodo
pomagali popestriti čas mladim bolnikom v bolnišnici ter jim
omogočiti, da jo bodo obranih v prijetnem spominu.
LUKA MROVLJE, 1. gimnazija Celje, prostovoljec na Otroš-
kem oddelku kirurških strok bolnišnice Celje
Prepir
Domači kruh se je odločil,
da bo obiskal pekovski kruh.
Ustavil se je pred mestno pe-
karno in čakal, da se je znoči-
lo. Splazil se je skozi priprto
okno. »Dober večer!« je vljud-
no pozdravil in se priklonil
pekovskemu kruhu, ki je ležal
na polici, pripravljen za pro-
dajo naslednji dan.
Domači kruh ga je objel in
bil nemalo začuden. »Joj, ka-
ko si mehak! Kdo te je pa
spekel?« Pekovski kruh mu je
odvrnil: »Mene so spekli peki,
ki so zaposleni v tej pekarni.«
Vprašal pa je: »Kdo pa je tebe
spekel?« »Mene je spekla Neji-
na stara mama v stari kmečki
peči, zato sem veliko bolj
okusen kot ti in Neja me ima
zelo rada.« Tako sta se še dol-
go prepirala in trdila vsak svo-
je. Bila sta tako glasna, da ju je
slišala mačka, ki se je tiho
priplazila skozi odprto okno.
Bila je zelo lačna in ju je v
hipu pospravila. Slastno se je
oblizovala in si mislila: »Kjer
se prepirata dva, tretji dobi-
ček ima.«
Tudi mačka je bila mnenja,
da je domači kruh slastnejši
od pekovskega.
TJAŠA ZUPANČIČ, 3.r.
OŠ Tabor
Eico prireditev
Osnovna šola Polzela že dol-
go leto aktivno sodeluje v med-
narodnem projektu Eko šola
kot način življenja, sicer pa živi
že deset let v duhu ekoloških
prizadevanj. Letošnje šolsko le-
to je bilo prav pestro. Učenci so
sodelovali v zbiralnih akcijah,
na tekmovanjih in raziskovali
na številnih področjih. Posebno
pozornost smo namenili sestav-
ljanju razrednih eko listin. Te
so bile osnova za sestavljanje
šolske eko hstine, ki smo jo
svečano podpisah na zaključni
prireditvi.
Prireditev je potekala ob 10.
obletnici ekoloških prizade-
vanj, in sicer v četrtek, 6. maja,
na OŠ Polzela. Program je po-
pestrila velika skupina nasto-
pajočih učencev. Obiskala nas
je tudi junakinja Pika Nogavič-
ka, njej pa so mala Sonja in še
nekaj Polzelanov razkazali
znamenitosti kraja v izvirni in
domiselni igrici. Gledalci pa
so se najbolj sprostili ob izbra-
nih plesih sedmošolcev.
Vrhunec prireditve je bil
podpis eko listine, ki so jo ob
svečanih zvokih fanfar podpi-
sali predstavniki Nacionalne-
ga projektnega programskega
sveta, prof. Nada Pavšer, rav-
nateljica šole mag. Marinka
Marovt, župan občine Polzela
Ljubo Žnidar, koordinatorica
OŠ Polzela Nada Turnšek,
predstavnik učencev OŠ Pol-
zela ter predstavnica Podruž-
nične osnovne šole Andraž.
S podpisom eko listine smo
izpolnili vseh sedem korakov
projekta in potegovali se bo-
mo za pridobitev najvišje na-
grade - eko zastave. Podelih so
tudi priznanja za uspešno delo
na ekološkem področju, ki so
jih prejeh: Olga Hočevar in
zunanja sodelavca Slavko Le-
nič ter Anton Ocvirk.
Obenem smo si ogledali raz-
stavo v avli šole, v kateri je bilo
predstavljeno delo eko šole v
zadnjih dveh letih. Z razstavo
so se predstavili taborniki, pla-
ninci, vrtec, biološki, literarno
- novinarski in modelarski kro-
žek, likovne delavnice od 1. do
4. razreda in likovni krožek od
5. do 8. razreda, hmelj ske su-
šilnice ter vse razredne skup-
nosti od 1. do 8. razreda.
VERONIKA OREŠNIK, 8. a
OŠ Polzela
Zamišljeni Andrej
Sedi na blazini in gleda v svet,
zamišljeno šteje minute.
Bo prišel že čas za nekaj besed,
da z njimi pove svoje mnenje?
Prešteva in misli,
kakšen dolgčas,
le kje so prijatelji danes?
Naenkrat mu žarek šine pred nos,
Andreja predrami iz žalostnih misli.
Veselo poskoči in steče na plan,
saj zdaj ni več časa za misli.
JERNEJ HIRSCHBERGER, 4.a
OŠ Petrovče
Št. 22.-3. junij 1999
v MODNIM VRTINCU I [Q
Povest o poletnih hlačah
Pravzaprav je še najmanj
težko iz velikega novomod-
uega kotla stresti ključne se-
stavine sezone. Spomnite se
le na letošnje rožnate barve
in črno-bele kubistične vzor-
ce, tradicionalne nadgradnje
oblačil iz Kitajske, Indije in
Japonske, večplastne prosoj-
nosti, vezenin, torbic »ken-
gurujk«, antikvaričnega na-
kita ali deviško belih popli-
nastih srajc, ki v letošnje
niodno poletje prihajajo iz
londonskega High Streeta.
Toda, ujeti te čutne, atrak-
tivne ali skrajno enostavne ob-
lačilne kose oziroma modne
dodatke v enoten videz, ki
združen z našo osebnostjo do-
loča naš slog? Ja, to je pa že
veliko zahtevnejši izziv.
No, v zvezi s tem izzivom
imam dve novici - slabo in
dobro. Najprej slabo? Prav.
Torej, če boste iz predlaganih
smernic vzeli tako kot na zele-
njavnem trgu - vsakega malo,
utegne biti rezultat vse prej
kot »užitna« vizualna podoba.
In dobra novica? Blagovne
znamke, namenjene srednjemu
razredu, se vse pogosteje odlo-
čajo za ponudbo kakovostnih,
večnamensko uporabnih os-
novnih kosov garderobe. Tako
lahko tudi tisti, ki se ne morejo
ravno pohvaliti, da imajo priro-
jen stilistični talent, izbirajo
med oblačili, pri katerih se sem
ter tja odlično prepletata žen-
skost z moškostjo...
No, pa smo privrtinčili do
modne povesti o oblačilu, brez
katerega si ni mogoče pred-
stavljati letošnjih toplih mese-
cev. Hlače. Da bi to, v preteklo-
sti privilegirano moško oblači-
lo, mlad in malo manj mlad
ženski svet vzljubil, so letošnji
trendi natrosili toliko hlačno-
modnih variacij kot že zlepa
ne. Zato ni prav nobenega
opravičljivega razloga za kak-
šen: »Ne, hvala.«
Oglejmo si jih torej. Najprej
so tu najbolj trendovske širo-
ke in dolge hlače, včasih ko-
ketno prosojne, drugič spuš-
čene na boke in zavezane z
vrvico. Tu so seveda še vedno
klasične cigaretne hlače, pri-
merne za vse postave in rojst-
ne letnice, upoštevajoč seveda
ustrezno dolžino bluze oziro-
ma zgornjega oblačila. Isti
kroj se od gležnjev pogosto
smelo krajša in oži, vse tja do
podkolen. Prav tam pa si na-
dene slovito ime capri. O hlač-
nih capri-izpeljankah je bilo
veliko povedanega že lani, ko
so se po skoraj pol stoletja
znova vrnile v žensko modo.
Sodobne caprijke se od svojih
prednic razlikujejo predvsem
po materiahh - tehno tkani-
nah in mešanicami z lycro. Za
razliko od prvih capri hlač, ki
so bile izključno športno-po-
čitniško oblačilo, so zdajšnje
namenjene tudi urbanim
mestnim vzdušjem.
Nekoč vse prej kot to, danes
pa duhovito in mladostno, ši-
roko in do meč segajoče mest-
no oblačilo so tudi t.i. »pastir-
ske« hlače. To, da si slednji
dve ideji smejo privoščiti dste
s skladno postavo, pa gotovo
ni potrebno posebej poudarja-
ti. Tolažba, da si lahko poma-
gamo z optično- barvno preva-
ro, npr. »total-lookom«, je tu-
kaj žal utvara!
Naj omenim na koncu no-
vomodne hlačne povesti še
»easy« stil za mlade - ležerno
hlačno linijo, ki je nekakšna
mešanica vojaškega sloga z
našitimi žepi. K takšnim hla-
čam bodo mlade frklje nosile
visoke pohodniške čevlje, nad
njimi pa oprijet T-shirts, ki
smelo razkriva popek.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
1     NATEČAJ      ^
»Poletne modne silhuete«
še nekaj hipcev in poletne počitnice bodo tu. S tem pa tudi
čas, dragi mladi modni navdušenci, da svoje ideje za
mladostna oblačila znova prenesete na papir.
Pošljite nam (če ste mladi od 15-25 let, ne glede na poklic
oziroma smer šolanja) v uredništvo svoje kreatorske vizije. Kako
bi radi bili oblečeni sami in kako bi oblekli svoje vrstnike? Najbolj
inovativne in mladostno razigrane skice na belem papirju v
poljubni barvni tehniki bomo objavili na naši modni strani, če bo
vaš odziv dober, pa jeseni seveda sledijo tudi nagrade!
»Poletne modne silhuete« - natečaj mladih kreatorskih
talentov.
Nagradno vprašanje junija
KDAJ IN KJE SO BILE PRVIČ PREDSTAVUENE NAJBOU
IZZIVALNE KOPALKE - BIKINKE?
a) leta 1947 v Franciji;
b) leta 1974 v Italiji.
Milimetri med stopalom in zemljo
Antipod vratolomno visokim petam - poletna obuvala s kot list tankim podplatom
Pogled pod noge pogosto razkriva mnogo več, kot bi okolici želeli pokazati.
Labilno pozibavanje na vratolomno visokih, kot svinčnik zašiljenih petah (s
katerimi pa nikakor ni priporočljivo zaiti med granitne kocke!), je senzualno kot le
kaj. In tudi iz navdušenih moških pogledov bi lahko sklepali, da ga ni čez »štikle«.
Obstaja pa tudi druga modna resnica, ki
pravi: »Čez komot ga ni«. Modni krik za
dnevne in večerne priložnosti so namreč za
retro linije z japonskim slogom na čelu, kar
pomeni zelo odprte natikače brez pete in
zelo tankim podplatom. To tudi pomeni,
da zahteva takšno obuvalo zdrave in nego-,
vane nohte na nogah, na katerih otiščanci
nimajo kaj iskati, da si o razpokani in trdi
koži na peti sploh ne drznemo razmišljati.
Celotno stopalo je namreč brez milosd
na ogled postavljeno. Včasih je skromen
jermenček med prvim in drugim nožnim
prstom celo prozoren, drugič pritegne
pogled pernato okrasje ali z bleščicami]
pošit trikotnik na sprednjem delu ja-l
ponk. i
In v kakšni oblačilni navezi tipično letoš-J
nja poletna obuvala najbolj mikavno zaži-;
vijo? S športnimi oblačili oziroma hlačami^
vseh dolžin in krojev, pristojijo tudi h|
krilom in oblekam, ki jim letošnja moda j
pušča popolno svobodo pri izbiri dolžine, t
Če so torej natikači prvi detajl, s katerim?
nameravate prevetriti vašo oblačilnico, naj ]
bo vaša druga misel namenjena - pedikerju.
I
Pravilni odgovor na majsko na- j
gradno vprašanje se glasi: pred ča- ]
som se je smrtno ponesrečil modni
kreator Nikola Trussardi. Med reše-
valci smo izžrebali Marijo Žibret-]^
Krašovc, Leskovca 9, 3270 Laško, ki
bo prejela darilni paket kozmetike ■
Kahne v vrednosti 10.000 tolarjev.
^^^^^^^^^^^
KRONIKA S CEUSKEGA
48
Na bika v turnu pozabite
Lemberžanov ni več mogoče zbadati zaradi bika v cerkvenem zvoniku - Ljudje v svetu politike, umetnosti in poslov - Celjski grofje so začeli kot Lemberžani - Minister v treh
vladah - Od stekla do filma in Brigite Bukovec
ste slišali o Lemberžanih,
ki so bika v cerkveni turn
vlekli? Tržane iz bogatega
Lemberga pri Šmarju so so-
sednji nevoščljivci radi zba-
dali. Tako radi, da je sloviti
etnolog Niko Kuret pred II.
svetovno vojno zapisal dvaj-
set zbadljivk v Zgodbah o
Lemberžanih.
Eden najstarejših sloven-
skih trgov je bil zaradi obrti in
sejmov tako bogat, da so v
njem postavili dve cerkvi, ro-
tovž s prangerjem ter šolo, ki
bolj spominja na dvorec. Da-
nes je kraj manj pomembna
vasica v trikotniku med Me-
stinjem in Sladko Goro, od
koder so odšli v svet pomem-
bni ljudje. IVled njimi poznejši
minister, veleposlanik in di-
rektor Milovan Zidar, ki se iz
šolskih let spominja, da je bi-
lo med otroci iz Lemberga in
okolice zaradi zbadanja kar
nekaj hude krvi. Z današnjimi
turističnimi načrti se seveda
vse skupaj spreminja, pa tudi
Lemberžani niso več tako bo-
gati, da bi jim sosedi lahko
zavidali.
Milovan Zidar, ki je bil uči-
teljski sin, je živel v Lembergu
vse do odhoda v gimnazijo v
Celju, od koder je nadaljeval s
študijem na ljubljanski agro-
nomski fakuheti. Med počit-
nicami je bil pogosto pri star-
ših v Lembergu, ki sta tu žive-
la vse do smrti. Po diplomi je
bil vodja kmetijske pospeše-
valne službe v Slovenskih Ko-
njicah, nato zaposlen v Vodni
skupnosti in okrajni kmetij-
sko-gozdarski zbornici v Ce-
lju, v Žalcu pa je bil prvi direk-
tor kombinata, prednika
Hmezada.
Po tistem je postal sloven-
ski kmetij sko-gozdarski mi-
nister v vladah Staneta Kavči-
ča in Andreja Marinca ter na-
to jugoslovanski minister za
kmetijstvo v vladi Vesehna
Djuranoviča. To je bil prelom-
ni čas, ki so ga zaznamovali
Titova bolezen in smrt, prvi
nemiri na Kosovu ter potres v
Črni gori. V osemdesetih letih
je bil jugoslovanski veleposla-
nik na Madžarskem, pred
sedmimi leti pa se je upokojil
kot direktor hmeljarskega in-
štituta v Žalcu. Iz Ljubljane,
kjer živi, rad odhaja v počit-
niško hišico v Lučah ter v
domači Lemberg,kjer se v
družinski gorci večkrat sreča-
jo s sestro dr. Božo Ravnikar
iz Ljubljane (soprogo nekda-
njega jugoslovanskega pod-
ministra za zdravstvo dr. Vin-
ka Ravnikarja) ter bratom
Dušanom Zidarjem iz Sloven-
skih Konjic.
V Beli potok nad Lember-
gom se je po upokojitvi pre-
selil celjski slikar in pedagog
Milan Lorenčak, ki je v tistih
krajih preživel otroštvo. Rodil
se je na Dunaju, od koder sta
se z mamo kmalu presehla v
njen Lemberg. Lorenčak je
nato odšel v srednjo šolo v
Maribor, po svetovni vojni pa
študiral s prvo generacijo štu-
dentov ljubljanske Akademi-
je za likovno umetnost. Po
diplomi se je izpopolnjeval
pri prof. Božidarju Jakcu.
Dolgo je živel v Celju, kjer
je učil v gimnaziji, vojniški
šob, 1. osnovni šoli ter peda-
goškem centru. Najbolj znani
so njegova olja, akvareli, por-
treti, pokrajine in tihožitja.
Imel je vehko samostojnih
razstav, nazadnje letos v No-
vem mestu. V zadnjem času
slika predvsem pozimi, saj
ima v toplih mesecih največje
veselje z delom v vrtu, sadov-
njaku in vinogradu. Njegov
sin Primož Lorenčak, doktor
kemijskih znanosti, živi v
Nemčiji ter dela v slovitem
podjetju Basf, hči Alenka Ta-
col je psihologinja v celjski
Gimnaziji Center.
Z umetnostjo je tesno po-
vezana tudi v Lembergu roje-
na kustosinja Narodne galeri-
je v Ljubljani Marja Loren-
čak, ki je v srednjeveškem
trgu živela do konca študija. V
prestolnici, kjer živi leto in
pol, je med drugim sodelova-
la pri postavitvi odmevnih
razstav ob 80-letnici Narodne
galerije, o Jožefu Petkovšku,
restavratorske razstave Kri-
žanega iz Pirana ter Laibove-
ga oharja s Ptuja ter Ljubezni
in nespameti, ki je nastala v
sodelovanju z največjo sve-
tovno grafično zbirko, z du-
najsko Albertino.
Pred tem je trirajst let us-
tvarjala v Kozjanskem parku.
zadnja leta kot vodja raz-
stavne dejavnosti. Med njeni-
mi trinajstimi velikimi raz-
stavami so bile še posebej
odmevne o Gotiki na Kozjan-
skem, znamenitega Christa
(ki je ovil berlinski Keich-
stag) ter njegove soproge
Jeanne Claude, japonskega
kiparja Masayukija Nagaseja
ter Damijana Kracine. V Lem-
bergu je v sodelovanju z
Jifijem Kočico pripravila ki-
parsko-lončarsko delavnico,
zgodovinsko zloženko o tem
trgu ter še ponatis edine zna-
ne starinske razglednice, ki
je iz tridesetih let.
Z manjše kmetije v Lem-
bergu, kjer je živela družina s
šestimi otroki, je odšel v svet
znani mariborski ekonomist
Jože Užmah. Po diplomi na
ljubljanski ekonomski fakul-
teti, kjer je bil med najmlajši-
mi diplomanti, živi ves čas v
Mariboru. Tam je bil v se-
demdesetih letih med drugim
občinski načelnik za gospo-
darstvo ter gospodarstvenik v
skupini, ki je poskrbela za
celovito sanacijo mariborske
bolnišnice. Od začetka osem-
desetih let je bil direktor
skupnih služb ter pomočnik
glavnega direktorja Jekloteh-
ne, takratnega največjega šta-
jerskega trgovskega podjetja.
Od začetka osemdesetih let je
deloval v najvišjih organih
Gospodarske zbornice Slove-
nije, bil predsednik upravne-
ga odbora Kreditne banke
Maribor in član sveta SDK Slo-
venije ter sveta guvernerja
Narodne banke Slovenije.
Prav tako je bil od začetka v
upravnem odboru Agencije
za sanacijo bank in hranilnic v
Sloveniji, vse do uspešnega
zaključka pred blizu dvema
letoma.
V preteklem mandatu je bil
tudi mariborski mestni svet-
nik, še vedno pa je predsed-
nik upravnega odbora stano-
vanjskega sklada Maribora. V
začetku devetdesetih let je po
opravljenih izpitih na tretji
stopnji mariborske ekonom-
sko-poslovne fakultete pri-
pravljal magistrsko nalogo o
finančnem trgu Jugoslavije.
Pri tem je imel veliko smolo.
saj je s propadom nekdanje
države propadel seveda njen
finančni trg, pri vsem skupaj
pa tudi njegov magisterij. Jo-
že Užmah je pogosto v doma-
čih krajih, saj ima v Lembergu
in Šmarju pri Jelšah brata in
sestri.
Med Ljubljančani lemberš-
kih korenin je treba omeniti
profesorja ljubljanske filozof-
ske fakultete dr. Franca Lo-
vrenčaka (kljub različno pi-
sanemu priimku bratranca
slikarja Milana Lorenčaka), ki
je bil v preteklih dneh s štu-
denti na terenskih vajah v Bo-
hinju. Doktor geografskih
znanosti se je rodil v Ljubljani
očetu Francu Lovrenčaku, ki
se je v slovensko prestolnico
preselil iz Lemberga. Z oče-
tom, dolgoletnim receptor-
jem hotela Slon, in drugimi
člani družine so pogosto po-
čitnikovali v očetovem doma-
čem kraju. Profesor Lovren-
čak predava pedogeografijo
in biogeografijo, pred leti pa
prav tako matematično geo-
grafijo (dobro desetletje je
hkrati predaval študentom
pedagoške akademije v Mari-
boru). Napisal je dva učbeni-
ka za študente ter je soavtor
nekaterih gimnazijskih učbe-
nikov. Trenutno se posebej
posveča raziskovanju prsti v
kraškem svetu.
V kulturniških krogih je de-
loval Branko Mernik, ki živi
dolga leta v prekmurskih
Črenšovcih, odraščal pa je v
Lembergu. Blizu desetletje in
pol je bil direktor Kulturnega
centra Murska Sobota, ki je
združeval pokrajinski muzej
(muzej je pred dnevi prejel
ugledno evropsko nagrado),
pokrajinsko knjižnico in gale-
rijo, nakar se je leta 1992 upo-
kojil. Začel je kot učitelj v
Črenšovcih ter bil tam blizu
tri desetletja ravnatelj šole.
V otroških letih je zelo po-
gosto prihajal v Lemberg
profesor dr. Milan Čoh-Mi-
šo, danes zaposlen na kate-
dri za monostrukturne špor-
te ljubljanske Fakultete za
šport, kjer predava biomeha-
niko ter teorijo in metodiko
atletike. Fant, ki je živel v
bližnji Pristavi pri Mestinju,
je v Lembergu zelo rad obi-
skoval babico Frančiško Lo-
renčak in druge sorodnike, s
katerimi je obhajal pomem-
bne praznike. V študentskih
letih se je veliko ukvarjal s
filmom ter sodeloval na
mednarodnih festivalih, prj
čemer je treba omemti njego-
ve posnetke iz Lemberga ter
sorodstvo s soavtorjem pr-
vega slovenskega risanega
eelovečerca Socializacija bi-
ka?, z Zvonkom Čohom (prvi
Čohovi so prišli v slovenski
Rogatec kot češki steklarji].
Mišo Čoh je pred dvema
desetletjema diplomiral na fa-
kulteti, kjer zdaj predava, v
mestu, kjer že dolgo živi.
Doktor znanosti objavlja
članke v mednarodnih revijah
ter je avtor knjig o Strechingu,
Starogrški atletiki ter Teoriji
in metodiki atletike, ki jih štu-
denti dobro poznajo. Ukvarja
se z vrhunskim športom, saj
je strokovni vodja meritev za
potrebe slovenskih vrhun-
skih atletov, ki jih opravljajo v
fakultetnem biomehaničnem
laboratoriju. Tako je največ
sodeloval z Brigito Bukovec.
Včasih je bil kot tekač član
celjskega atletskega klub<
Kladivar. Pred tremi desetlet-
ji, ko je začel tekati po obso-
teljskih travnikih in gozdovih,
so ga ljudje zelo čudno gleda-
U.
Zanimivih in pomembnih
ljudi, ki so povezani z Lem-
bergom, je še več, nekoč in
dandanašnji. V tesni zvezi z
Lembergom so celo celjski
grofje, ki so pred prihodom
na Žovnek živeli v lemberški
graščini. Njihov grofovski na-
slov izvira iz lemberške gos-
poščine.
^^^m BRANE JERANKO
Milovan Zidar
Milan Lorenčak
Jože Užmah
dr. Milan Čoh-Mišo
Št. 22.-3.i«nii 1999