St. f>fi. V Trslu V saboto 18. avgusla 1883. Tečaj VIII m INOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vso leto je O gld., za polu leta S% gld., za Setrt letu 1 tfld. SO kr. — Posamezne 3 -rilke se dobivajo pri opravniStvu In v trafikah v Trstu no 5 kr.. v florlol in v Ajdovščini po O kr. — N'art)hnt*e. reklamacije in inserate prejema Opravništvo »vit Zonta 5.« Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu *vla Torre.ite« »Nuova Tipogruflavsak mora biti frankiran. Rokopisi Dre/ posebne vrednosti se ne vraČujo. — Inscraii (razne vrste nazna nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Deželni zbori. Te dni je končal deželni zbor češki svojo letošnje zasedanje. Najvažnejši čin novega Češkega dež. zbora je bil pač predlog, naj se prenaredi nepravični vo ilni red, katerega oČ«* je zloglasni Schraerling. Nemci, ako-prem zdaj v manjšini, postavili so se temu predlogu po robu, pa govorili so o vsem drugem, le o volilnej reformi ne; napadali so sistemo, poudarjali vzajemnost čeških Nemcev z velikim nemškim narodom in nazadnje so povedali cono, po katerej bi se dali pomiriti, da ne bi več nagajali: nič manj, nič več ne zahtevajo Schmey-kal, Hcrbst in drugi nemški zagriz -lici, nego razdelitev Češke dežele v dva dela, v nemški in češki. S tem 80 izrekli, da nočejo stanovati v hiši, v katerej niso oni izključljivi gospodarji, vsi drugi pa ne le hlapci, ampak kar naravnost sužnji. Voditelj češkega naroda, slavni dr. Rieger, pisal je tem nespraved-ljivim pemskim Nemcem v imenu če-Skega kluba prijazno pismo, polno zatajevanja in državne modrosti, v katerem jih vabi na prijazni pogovor, v katerem bi se razpravljale zapreke in bi se ustanovila načela, po katerih bi na Češkem v miru in prijaznosti živeli Čehi in Nemci. Ali je mogoče misliti plemenitejšega, rodoljubnoj šega koraka? In kaj mislite, da so ti šo-pirni velikonemški kolovodje odgovorili? Norca so se delali in mladi Plener je celo rekel, da za take predloge je ge časa dosti. Ka so hoteli s tem pokazati ? Da še vedno verujejo, da bodbvelja tako hitro volilna reforma na Češkem, akoprem je deželnozborska veČina sprejela predlog, da se deželnemu odboru naroča, naj sestavi na podlagi statističnih podatkov nov pravičen volilni TP.d za češki zbor, — to se po takih burnih debatah lehko da misliti, ker za novo volilno postavo je treba nazočnosti ®/4 poslancev in od teh morati 2/3 glasovat" za postavo, kar pa pri so lan jih številnih razmerah v češkem dež. zboru skoraj ne bo mogoče. Ali češki narod je zrel, vstrajen; on zna čakati, in zarad tega se ni bati, da ne bi v nekoliko letih dosegi vseh svojih pravic. Namerjavali so Čehi v dež. zboru staviti še mnogo druzih važnih predlogov, a potrpeli so rajšn za letos, ker jim je to narekovala previdnost in zrela politika. Skle-nen je češki najvažnejši dež. zbor v Avstriji in drugi manjši zbori pridejo zdaj na vrsto. Posebno važne in zanimive utegnejo biti razprave v Kranjskem dež zboru, morda uže pri verificiranju volitev, a ogenj v strehi bode, kadar bode tudi večina kranjskega zbora predlagala volilno reformo in bodo tam »HerbstiČi« v minijaturi vse to pogrevali, kar so baš te dni Herbst in njega pomagači širokoustno razodevali v češkem zboru, in morda predlagali, da postane »Herzogthum Got-schće« samoupravna dežela (Herzog- M6 druse iz HrvaSkeca in vendar imajo Še tam zmlraj vinograde, rai pa jih k main ne bomo imeli: ker nam jih hočejo uničiti«. Na take in enake govore nisem mogel nič kaj posebnesa odgovoriti, ker nek ij J* vendar le resnice, govoril sem še o postavi, ki to zapoveduje itd., a kmetje ro neverjetno zmajevali z glavami rekoč, da oni ne ve<*6 o nobenej postavi, ter so odšli proti »Kl u ko vej gori«. Da sem tudi jaz za njimi šel od dal"č, lehko si mislite, taka priložnost se ne ponuja vsak dan in sem bil zadovoljin, da <=em prav ta čas v te hribe za§el, da sem vsaj videl, kako se je stvar razvijala. Ko sem \idel, da vedno več ljudi prihaja mislil sem »i, morebiti bo le re« • vstaja«, kajti mož se je zbralo okolo 200 in mnogo otrok in žen. Le ena reč ni n<č kazala na vstajo, namrpč to, da so ljudje bili brez orožja. In ko bi bili ljudje neko liko bolje obl-č^ni, mislil bi, da je to le kakšna velika »deputacija«, ker je bilo deputaciji vse bolj podobno, neeo »vstaji«. Se ve-, da so imeli priletni možje tudi palice. da so se opirali na nje, po hribih hoditi ni tako prijetno brez podpore. Jaz nisem ljudem pridružil, ker sem vedel, da to »oblasti« ni prijetno, in da z njo se ni šaliti, toraj sem Šel le od daleč za njimi. Na hribih se lehko gleda od daleč, in kar sem videl, gospa, to Vam hočem na tank" popisati. thum im Herzogthum) z lastnim deželnim zborom in lastnim ministrom, in morda še kaj več. Da no bodo manjkalo smešnih, a ob enem tudi ozbiljnomu človeku sitnih prizorov, za to bodo gotovo skrbeli Dežman, Schrey, Schaffer itd. Sicer pa kranjski deželni zbor še le v septembru začne svoje zasedanje in bomo imeli še priliko govoriti o njem. Aktuelne važnosti sta zdaj oba Primorska deželna zbora, goriški in istrski, katera sta baš v četrtek začela zborovanje. Žalostnim srcem se posebno oziramo v PoreČ, kder se je v četrtek sešel dež. zbor, v katerem ima nad 200.000 Slovanov le 5 poslancev, a Še ne prav 100.000 Italijanov 25 poslancev. Da bi šlo, kakor Hog zaukazuje, a ne kakor je Schmer-ling na ljubav Lahom prav po coper-nišlco sklobasil, sedelo bi v PoreČu 20 slovanskih in le 10 italijanskih poslancev. Taka krivica se torej ne godi nikder v Evropi, kakor v Istri in niti od Angležov tako hudo zatirane Irce ne moremo primerjati z nesrečnim isfcerskim Slovanom in to ne le gled6 političnih pravic, tomuč tudi v socijalnom pogledu. Kaj more ta petorica proti ljudem, kateri Istro smatrajo za italijanski teritorij in v njej bivajoče in trpečo Slovane za svojo rajo! Znano je, da pri Lahonih v Istri in v Trstu vlada šega, da vsacega njim neljubega poslanca izključujejo iz dež. zbora, ne da bi navedli uzroke; tako se je zgodilo z dvema velikima poštenjakoma, rajnkim župnikom Ravnikom in s župnikom Zamarinom. Kedo se more obregnoti na značaje tako plemenitih mož ? Nobeden, le človek slepo strasten in —. In vendar je istrski zbor ta dva moža izključil na tak način, kakor da ne bi bila vredna sedeti v deželnej dvorani. Opazil sem od daleč, da komisija za pregledovanje traja, ko je videla, da pri hajajo Iju'je, ni čakala, ampak odšla brzo iz vinogradov, le žandarji so ostali in razganjali ljudi, ter jih mirili; ako je bilo to Kotivb'io, ne vem, zdelo se mi je. da ni ilo, ker ljudje so bili mirni; ko bi se bili žandarji vrnoli, in pustili kmete v miru. ne bilo bi nepotrebnega prelivanja krvi. tako pa se kmflt, dokler je videl žandarje. ni hotel kar tako tebi in meni nič vrnoti proti domu mislil si je: jaz stojim na svojih tleh in na tleh svojega soseda. Žan darji pa se tudi n*so hoteli vrnoti, ali se niso smeli? ne vem. Tako je prišlo nepotrebno besedovanje mej kmeti in žandarji. Kakšne besede, to si iehko mislite, gospa, in veste, da se v takih slučajih ne delajo »komplimenti«, kmet ni zbirčen v besedah, in v komplimentih ni nobeden spreten, ni kmet. ni žandar, vsaj tako se meni zdi in menda tudi vam, gospa. Ko so se uže kmetje vračali in še sem ter tja v 'grupah stali, ker se nobenemu ni mudilo, saj ve^te. da v takih rečeh hoče biti vsak zadnji, ker žJli vsak videti koneo ; žandarji so jim velevali, kmetj° so ugovarjali; zdaj pobere nek dečko kamen in ga zapodi v jandarja; nato se začuje: »Ogenj«! žandar pomnri v okolo 60 let starega Vincenca Lanuh, ki je stal na pragu neke hiše in se z gospodinjo pogovarjal. Pa v Trstu, ali so ni godilo prav enako uže v prejšnjih letih, in skoraj onako tudi nedavno ? A to poslednje so hoteli nekateri domači prijatelji nam v Čevlje stlačiti. No, uže zdaj se sliši, da se hočejo v poreškem zboru posluževati tega, v ustavnem živenju nenavadnega običaja, terorizovanja manjšine po večini; (glej telegram) vsaj tako preludirajo glasila primorskih neodrešencev. Na poti jim je uže število 5, ker to število daje slovanskim poslancem pravico, da smejo staviti predloge, in zatorej se zdi najbrže Lahonom potrebno, da to številko zmanjšajo na 4, Ali pa bode vlada trpela, da se vedno ponavljajo taka nezaslišana dejanja? Sedanje ministerstvo si je zapisalo na svojo zastavo enakopravnost, pravico; baš ono bi se moralo poprijeti skrajnih sredstev, da varuje ves narod pred takim zasramovanjem, in da se zgodi pravici čast. Gledć na vso to se imamo nadejati v Poreču hude borbe; naši slovanski poslanci bodo tam imeli težavno stališče ; a gotovi smo, da bodo z navdušenimi govori za sveto pravico pozornost nase obračali ne le avstrijskih, temuč vseh Slovanov, ker čas je, da svet zvć, da Istra je slovanska zemlja in čas je, da se začn<5 vsi Slovani zanimati za to slovensko ljudstvo na skrajnej meji; čas je, da tudi avstrijski državniki spoznajo, da je treba v Istri vse drugače postopati, nego so je postopalo dosedaj. Da bi so v Poreču začel razgovor tudi o spremembi volilnega reda, o tem še misliti ni. Pač pa utegnejo priti na vrsto važni predlogi narodno-gospo-darske stroke : sproži se prašanje zarad kmetijske družbe, kmetijskega poduka, gozdnih razmer in razkrije so zelo slabo gospodarstvo z deželnimi novci in sploh enostransko postopanje dež. »Stopi, stopi, Gene, v lopo, vidiš, upije »ogenj«, reče kmetica. »Menda ne zak—« še ni izgovoril zadnje besede, uže se zvrne zadet od kroglo na tla. »Jezus Marija .« bil je še njegov zadnji kli".; ko mu priskočijo na pomoč, bil je uže m » te v. Tudi dva druga sta bila od strela ranjena, vendar ne smrtno, eden je uže se ozdravil, drugemu pa je krogla zdrobila roko. Tudi jih je bilo več z bajoneti ranjenih vendar, hvala Bogu, ne smrtno! Po tem so kmetje bežali, kolikor so mogli, žandarji za njimi ter so jih lovili in trdo uklepali, o katerem koli so čuli. da je bil zraven, ali gledal, vsacega so uklenoli in odvedli v Brežice. Ječe so bile poln* »vstašev«, drugi pa so se skrivali po hribih, in ves teden nisi videl druz-ga ne«o otroke in ženske. Tudi sem slišal, ko so žmdarji iskali može in jih niso našli doma, da je žandar ženi nastavil bajonet na prsi: »Povej, kde je mož, drugače te proderem i« tudi nek star mož mi je pripovedoval, da ga je žandar laaal in ga ulekel za uho. ker mu ni mogel povedati, kde je njegov sin. V tem času, kakor veste, prijateljica moja. ima kmet največ dela, treba je žeti in žito spravljati domov in ker tukaj ne-inajo kozolcev, sušijo žito kar tako od zunaj, treba ga ju toraj takoj omlatiti. Da je tlelo zaostalo, to si lehko mislite, ženske so od skrbi in žalosti vse zmešane, odbora. Vse to kaže, da istrski dež. zbor to pot obudi večje zanimanje, nego kedaj poprej. Umevno je samo ob sebi, da hode v GoriSkem zboru vse bolj mirno, vendar pa utegne tam tudi letos priti na vrstvo zanimivo šolsko praSanje, in deželni zbor bode morda letos zopet zahteval, da se srednje šolo v Gorici osnujejo na podlagi materinega jezika, kajti tega važnega praganja zbor ne sme prezirati. Prav tako skoraj ne more izostati praSunje zarad reforme volilnega reda. A tudi gmotna prašanja velike važnosti moral bi goriški deželni zbor raspravljati in eno izm^j takih nujnih prašanj je preobloženjp nekaterih občin z bolnišničnimi troški. Tukaj je treba pomoči in radikalne prevredbe sedanje postave, ker bolnišnični troški hudo tarejo kmeta na Goriškem in to posebno zarad bližine Trsta; o tej stvari bomo imeli Še priliko govoriti. Kakor se sliši, namerjava mini-sterstvo predložiti tudi neko novo postavo o pogozdovanji Krasa. Tudi ta zadeva je nujna, tudi gledć pogozdovanja je treba poprijeti se bolj praktičnih sredstev, nego so bila dosedaj v rabi. O teh sredstvih smo mi uže večkrat govorili, in gotovi smo, da se bodo slovenski poslanci v goriškem zboru potezali za praktična načela pogozdovanja. V tem okviru se torej utegne sukati letošnje delovanje dež. zborov v Poreču in v Gorici. Najtoplejše naše želje spremljajo naSe slovanske poslance v obeh zbornicah, da bi z marljivim delovanjem, in kder jo treba, z neustrašeno odločno besedo dobro in uspešno branili gmotne in duševne koristi in pravico Primorskih Slovanov ter jim priborili še trdnejše narodno stališče.. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar pride jutri iz Išla na Dunaj, cesarica in nadvojvodinja Valerija pa 20. t. m. Porod nadvojvodinje Štefanije se pričakuje vsak dan; vse je pripravljeno, da se kolikor mogoče hitro po brzojavu razglasi ta veseli dogodek po vseh deželah mej vse ljudstvo. Kardinalu Fr. Schvoartenbergu, o katerem smo uže zadnjič govorili, čestital je k 50 letnici tudi cesar z lastnoročnim listom, v kojem poudarja kardinalove zasluge za cerkev in državo. 14. t. m. so mu napravila razna društva v Pragi velikansko bakljado. Pri zlatej maši je bil n&vzoč papežev poslanec Vanutelli, dunajski vrhovni Škof, več Škofov in mnogo odličnih prelatov in duhovnikov. Vsi Časniki slavijo izredne prednosti in moški so se skrivali, ali bili v zaporu, taku da ni imel k* 10 leltti. Vrhu tega pa je še »primarŠiralo« 200 vojakov, da bi se ohranil mir. Preiskovalni šolnik je prišel iz Celja. To se je «jo«iilo 14. julija, 24. julija pa so ouolo 20 kmetov odvedli v Celje v zapor. Gnali so po dva in dva skupaj trdo u ki« -nene, in osem žandarjev jih je gnalo. Žen« so hitele na kolodvor, da bi še kaj ž njimi govorile, a ni )nn bilo dovoljeno, žandarji so jih pobili iu tuvali v kraj, dokler ni bliipon odpeljal »vstaševt(?J proti Celju. Ko Vatn lo piVm, draga gospa, už*-so nekateri km-tje izpuščeni iz Celju, tuni iz Brežic so uže vsi izpuščeni, in hvala Bogu, tudi vojakov ni več v okolici. Oni kmetje, ki so š" v Celjskem zaporu, tešu o da bi se še tako k malu vrnoli domu. Občine pa bodo morale plačevati mnogo troškov. Tukaj i mate. gospa, raz vitek vstaje, nje začetek in konec. Jaz p i sem se uže dosti dolgo tuk;ij mudil, želim videti drute kraje, druja mesta, morebiti kaj bolj veselega vidim in slišim kd* drugej, in kadar se mi dosti gra-liva nabere, bodem Vam pisal iz dru-zega kraja. Vain vedno udani živ ho. kreposti kardinalove, katerega ljubi ves češki narod. >Pester Llojd«, znani oficijozni list v Pešti, piše o petardi, katero so Iredentarji vrgli 4, t. m. v Via Sor-gente in v prvej vrsti ne obsojuje Ire-dentarjev, ampak tukajšnje administrativne razmere. Nadalje pravi, da se ni čuditi, da si je italijanski konzul v Trstu zbral »L/ Indipendente« za svoj organ, kajti ako vlada sama dopušča, da se tak list, ki pridiga veleizdajo, lepo širi po mestu, lenko se omenjeni konzul sklicuje na to, da list, proti kateremu nemajo oblastnije ni-Česa, k večemu, da je opozici.onalen, more pač tudi njemu služiti za organ. Sklepa pa ogerski oficijozus tako le : »Prav to je slaba stran avstrijske politike, da le malokedaj rabi strogost in dobroto na pravem mestu, in mi menimo prav ozbiljno, da se ni jeziti, ako nekateri italijanski podaniki javno ali skrivno podpirajo Iredento, dokler ne more avstrijska vlada te tendence v notranjem storiti neškodljive«. Mi sicer nismo prijatelji tega lista, a priznati moramo, da je ta pot prav zadel. V Budapeštn so zaprli mnogo osob, ki so sumljive, da so povzročile zadnjo rabuko zoper jude, mej temi so taki ljudje, o katerih nobeden ne bi mislil bil, celo en profesor. — V Hatvanu so nabili po hišnih voglih plakate, v katerih se ljudstvo ščuje, naj jude pobije. Žendarmerija je pla-kato odstranila ter ljudstvo svarila, naj bo mirno, zbiranje po ulicah je pod ostro kaznijo prepovedala in za— ukazalo se je, da morajo vse krčme, prodajalnice itd. uže ob sedmih zvečer zaprte biti. Taka strogost pač malo pomore, ker ljudstvu jemlje potrebno svobodo, moti ga v navadnih opravkih in splošno nevoljo mej njim budi. Hrvatje se vedno pritožujejo zoper finančno vodstvo, ker ne spoštuje hrvatske narodnosti, razobeša napise v samej madjarščini in sploh hoče vse pomadjariti. Vsled tega je bilo uže mnogo pritožb i neprilik; od 12. na 13. t. m. po noči pa se je zbralo v Zagrebu pred finančnim nispektoratom vpg sto osob, da odpravijo nepostavne čisto madjarske napise nad vrati, ali varstveni in finančni stražniki so ljudstvo razkropili. 16. avgusta pa se je po dnevi zbralo mnogo ljudstva ter je potrgalo z več uradnih poslopij grbe z mad-jarskimi napisi. Vsled tega so se pozvali vojaki, ki so z bodali napali ljudstvo ter mnogo osob ranili; tudi so jih mnogo hoteli zapreti, ali ljudstvo jih je z silo otelo policiji. Vsa stvar ni imela druzega namena, razen tega, da se grbi z madjarskimi napisi odstranijo. — Tudi ponoči je bil nemir; kanoniku Talpau i nečemu magistrat-nemu uradniku so pobili okna Na Jelačičevem trgu zbrana množica je prišla navskriž z vojaško patrolo in ta je vabila orožje. — Vse to kaže, da Hrvatje niso zadovoljni z madjarsko vlado in utegne prej ali slej še do hujšega priti. Madjarska vlada ima sploh jako teško položje, na Ogerskem samim, mej samimi Madjari stresa vlado judovsko prašanje in rabuke, ki izvirajo iz tega prašanja; na Erdeljskem se pripravljajo Rumunci na trdovraten boj zoper madjarske krivice, Srbi se jim brez dvoma pridružijo, in Hrvati tudi ne bodo molčali. Madjarskemu «globusu» preti tedaj povodenj od vseh strani ; naj tedaj Madjari ne maše ušes ozbiljnomu opominjanju od raznih strani, ampak naj spoštujejo pravice druzih narodnosti na Ogerskem, da jih te ne zalij<5, kakor je zalila Tisa mesto Segedin; to mesto so sicer z nova postavili, a zalit narod pade v grob, iz katerega nikoli več ne vstane. Grof Chambord, o katerem so skoro vsi listi prinesli vest, da je toliko ozdravil, da hodi uže ni lov, ni res ozdravil, ampak pričakuje se vsaki dan, da zdihne svojo dušo in umreti bo moral baje od glada, ker bolni njegov želodec vso izmetuje, kar bolnik povžije. Vnanje dežele. Rumuns\i kfalj se je v čotrtek odpeljal v Berolin, kder bo kumoval pri krstu druzega sina pruskega princa Viljelma. Na Francoskem so se zadnje dni vršilo volitve v državni zbor; republikanci so pridobili okoli 100 sedežev. It Tonkina se poroča, da Francozi te dni zgrabijo upornike. Iz Španije poročajo uredski razglasi, da je upor povsod potlačen, in da so uporniki ujeti, ali pa Čez mejo segnani. Mogoče, da je vse to res, ali vsa Španija je podobna žrjavici, ki tli pod pepelom, in novi upori so skoraj neizogibljivi, gotovo pa nastopijo, ako se sam kralj ne bo bolj brigal za deželo in ljudstvo, nego se je doslej. Dopisi. Iz Itojana, 5. avgusta. [Dalje in Konec.) PraŠajte svoje Boppe, Gritnme, Diez« itd., ako ni to istina? Će pa slovenski tč ljubi i Štova Ha v Moskvi, Prajii, Zagrebu, Beletngradu iti.. — ljubi i Stova le brata po krvi, jeziku in veri, kakor to dela tržaški Nemec, ljubeč brata v Berolinu in tržaški Italijan, ljubeč brata v Rimu. Gospoda, je-li to kdo Vam prepovedal? Je-li greh, ljubiti »brata?« Slovenska ljubezen do slovanskih bratov v zakonu ni prepovedana, kakor i ni vaša. Ona je naravna ljubezen. Će pa tržaški iČ, ali ič ljubi »Cavalloiti-ja« v Rimu, ali pa Bismarka v Prusiji, takovi iČ, ič imenuje se »neodreŠenec«. Da Slovani tiče za skupnim kraljestvom, to je laž, gospoda! Je-li vsi bratje stanujejo v jednej hiši? Ko se razidć, nehajo li-ti biti bratje ? Slepota! »Se tega »pansiavista« pomanjkuje v naš »bureaux«, imamo jih uže, ki, Če ne bi bili efektivni, kedaj uže bi jim bili odkazali Laufpass« — tako re-kajo gospodje, ki so na čelu uradnijam. V uradnijo, če le Sloven stopi, gotovo naredi »brešo«. Vodja ali pa druga osoba, ki razpolaga avktoriteti, večidel je Nemec, njega podložni pa so večidelj »Itilij&ni«. Ko vodja iz »bureau-a« odide, nižje osobje se raduje »non plus ultra« z obrekovanjem in zaklinjanjem na državo i na odišlega vodjo, rekaje: »Malo časa boš več gospodaril, »porco d'un Te iesco«, uže k malu pridejo Italijani itd., v tem tonu dalje. Vendar vsa ta gospoda se redi od avstrijskih žuljev. In tako nehvalež-nost skazuje Avstriii, katera ga masti. Takovih gospodov kar mrgoli po vsph kancelijah, bodi-si cesarskih, privatnih ali drugin, in načelniki ne vidijo i ne slišijo, pač pa vidijo in slišijo ubozega Slovenca, če le količkaj za svoj trpinčeni narod stori; tega ne, »pansl ivist« je. Prob, dolor! vehementer contristatus sum. Tudi Slovanov se nahaja po uekoti, možje so rodoljubivi, a le prikrito simpa-tizirajo z našim narodom, čegar sinovi so, kakor je bil Nikodem prikrit učenec Gospocov, ker se je bal Farizejev. Kdo je p i večjega deleža vreden, oni, ki se sovražniku v bran postavi, oni, ki se vde-ležuje narodnega boja za sveto stvar, — ali oni, ki Želi, da narod zmaga? Saj tako delajo i ženske i deca. Tudi vlada nas prezira. Ona nam le oduška daje, da moremo životariti. Imenovala nam je popotnega učitelja za kmetijstvo, slovenščine nezmožnega Baldiniji, i s tem poteptala pravico — slušati t^ prekoristne nauke v našej materinščini. Naj bi bila pomislila, da, če Pertot, Vi-sentini, MonferrA, znajo vlaško, tega j>' ne znajo ni Tomajci, ni Tolminoi. ć* j* Neron zedinil konzulat v osobi svojega konja, veljalo je za njega čase — i tri bunstvo bil bi lahko pa odredil svojemu psu \ Druga mora pa je burokratizem, Kritici pravijo, da se Avstrija mora zahvaliti »burokracijii za izgubo »Venecije« in »Lombardije«. Povsodi se čnjejo pritožbe proti temu »monopol-korpnsu«, bo li-si tu. ali pa v Bosni. Če Slovenec praša po slovenskih tiskanicah, pošljejo ga v Ljubljano po nje: »La vada a Lubiaua«. »Gehen Sie nach Lalbach 1« PraSamo, italijanščina ima tu pravico, kakor slovenščina, nemščina pa je nema, ker nemščina ni deželni jezik — v Avstriji morajo imeti vsi jeziki enakih pravic — v krono-, vinah, kder se govorć. Po trn takem bi logično bilo, da bi se i Nemci pošiljali v Beč, ali pa kam drugam. To se pa ne i!0di, ker tu je v navadi dvojna, Če ne trojna mera. Pri nas se ureduje po slovenski le v naših društvih, kar drugače ne more biti. Drugodi pa, kde? Morda v Šoli, uradnijah, policiji, itd.? Ni trohice. Žalostna nam majka I »Es wird schon besser werden«, dejal je svoje dni Preti«, kot minister financij. Kdaj se pa to-le zgodi? 0 ti prihodnji čas, nedoločljivi časi Prihodnjega časa bi ne bilo, ako bf ne bilo \aupanja. Mi se tešimo vednim upanjem, da nam donese cvetic. Le krasna vspomlad vzbuja cvetice. Mi živimo v vednej • tirni«. Čudo ni, da nismo pre-gorki, več ledeni. Ko umre človek, pravijo, to je kaplja v neizmerni ocean. V društvu se ne poznade. Ali tudi je Človek, koji, zgubivši se iz obzorja, za seboj pusti praznoto, koja se bržčas več ne za tela. 1 to praznoto čutimo največ mi na periferiji. Stadion, Stadion! Z Notranjskega, 15. avg. [Slav no s t v Postojni dne 2. septembra.) Kakor je uŽe mnogim gospodom Čitateljem znano, namerjavali smo Notranjci uže lani napraviti »skupno not-anjsko narodno slavnost« obhajanja 6001etnice, odkar pripada kronovina Kranjska pod slavno Žezlo Habsburžanov. To prilika pa smo hoteli porabiti, da se napravi dobrodelna loterija na korist »Narodnem^ domu«. Kajti ako mi Notranjci pri nobe* ne j priliki, ko gre za korist naroda, ne zaostanemo, nočemo nikakor tudi o tem, kar se tiče »Narodnega doma«. Tedaj je bilo vse po vsej Notranjskej za to izvršitev jako uneto, ter splošno se je kazalo, ta bode slavnost velikanski. Zagotovilo je nam mnogo društev, kakor sloveti ljubljanski pevci, tamošnji izurjeni »Sokol« in drugi, da hočejo pri tej priliki sodelovati, ter po vsej mogočnosti to narodno izmisel poveličati. Ker se pa prošnja, o tej zadevi odposlana do visoke vlade, vprvo ni povoljno rešila. — v drugo pa prepozno, bili smo primorani, k ljubu našej dobrej volji, slavnost odložiti na letošnje leto. Letos smo imeli pa, o času bivanja visocega gosta, presvitlega vladarja, mnogo prav lepili prilik, tu ali tam prekrasnih slovesnosti se vdeležiti. Radi tega so začeli nekateri pomišljevati, bi se li namenjena »notranjska narodna slavnost« vršila, ali ne. Pri zadnjem zborovanju dotičnega odbora se je pa odloČilo z ogromno večino, da se slavnost mora lelos, in sicer v dan 2. septembra prirediti. Izvoljen je širji in ožji odbor za prireditev te slavnosti. Izvoljeni gg. odborniki imajo več ali manj tdL'k posel, in to, kar je nujno potrebno, v ostalem je pa vsak notranjski rodoljub odbornik, naj si bode izvoljen, ali ne. Vsacega veže torej enaka sveta dolžnost, da dela po vsej mogočej moči v prospeh namenjene slavnosti. Pokažimo pri tej priliki svetu, kaka sloga in edinost kraljujete mej nami, narodnimi Notranjci, kadar nam gre za sveto narodno stvar. Delajmo torej in žrtvujmo, kar nam je mogoče 1 Hinko. Iz slov* Goric na Štajerskem, 12. avg. 12. i. m, je imelo »Slovensko društvo«, katero na enak način, kakor p-i vas vrlo društvo »Edinost«, zastopa koristi ia težnje vseh nas Štajerskih Slovencev, javni občni zbor v prijaznoj Sevnici. Uune z nožem Lenaršiča, ter na rani v ylavo blizu desnega očesa. Ranilca so straže vklenole In ga odpeljale v trančo. Je-li smo v Kalabriji? V torek popoludne sta se na t;gu stare »Barriere« \ noži igrala dva mlada paglavca. Eden t^n malopridneŽev se imenuje France Grmel, devetleten sin kurjača, stunujo-čega v ulici »S. Sergio«, drug pa je desetleten sin težaka, bivajočega i v ome-njenej ulici. Po nesreči mimo teh ide z svojim očetom dvanajstletni Ivan Rocco. Ne ve se, kako in ke'aj in zakaj, nož Grmelja zadene Ivana v trebuh. Malopridneža pa na to zbežita, oče ranjenca teče za njima, ali v ulici »Madonnina« ju zgubi izpred oči. Kesneje straža uklene oba nadepolna mladiča, ter ju odvede v senco. Sir^ža najde tudi še okrvavljeni nož, kojega je bil tretji paglavec skril v s v oje j postelji. Oče s pomočjo stražnika javne varnosti odpelje fantiča v bolnišnico. Napad * nožem. V četrtek popoludne pride v neko žganjarijo v ulici »Torrente« cunj ar Jožef R. iz Trsta, in praša po čaŠ.ci žgavke. Mej tem, ko se je prodajalka obrnolii, da mu nameša in nameri pijačo, Bune jo ta lopov z nožem v glavo In zgine kakor kafra; ali javna straža lumpa dobiti in ga odpelje na klop na »redde rationem« svoje hudobije. Gospa hudo ranjena, šla je v bolnišnico, kder so jej rano obvezali, in zdaj se nahaja na svojem domu. Tatvine. V četrtek je straža aretirala težaka Ivana T. in Jožefa B., oba Trža-Čana, ker sta prikrito zlezla v notranje piostore nemškega parnika v novej luki. in od tu odnesla nekaj kilov kave. — V četrtek po noči se dva do sedaj Še nepoznana poltenoviča požurila v stanovanje Lloydovega postreščeka v drugem nadstropju, hišna številka 21 v ulici »Acque-dotto«, in iz dveh zaprtih omar odneseta več kosov dragocenosti) v vrednosti 80 goldinarjev. V sredo zjutraj je iz ulice »Commer-cialeu zmanjkal voziček na štirih kolesih. Policija išče neznane gospodarje, ki so se tega polastili. — V ulici »Via delle A< que« so v neko hišo zlezli tatje, ter odnesli obleke in nekoliko dragocenostij v vrednouti do 60 gld. Dotičnih stanovalcev ni bilo doma. Tatje so neznani. Policijsko. Straže so odpeljale v zapor dninarja F. F., ker je ukradel tovarišu v igri 2 gld., in še druga dva tiča sta morala iti v senco, ker sta hotela prigospodariti tujega blaga. — Straža je vtorek zvečer odpeljala v zapor pijanega brivca, ker se je ta bil spravil v stanovanje vratarja v ulici »Farneto« in mu prevrnol gorečo petroljko in s tem lahko prouzrečU požar. — Uni agent, o katerem smo poročali, da je svojemu gospodarju izneveril 3000 frankov, vrnol se je k svojemu principalu in mu dokazal svojo po polno nedolžnost. V četrtek opoludne straže vzamejo pod lastno zaštito italijanskega podanika, trgovca Albrehta T. iz Benetek, i to na Zahtevo vlaške vlade, ker je ta gospod zatožen nepoštenega faliranja. — Uprav ta dan so straže aretirale druzega tiča, ki je k nam prifiČal iz Budimpešte in se ustanovil v nekem hotelu v mestu, gosto-vaje se na račuu 400 gld., koje je odnesel svojemu gospodarju na Oaerskem. ■spred sodišča. (Afaičevanje) Ivan Gerčego je muli posestnik v Kopru, ki je bil uže enkrat kaznovan v letu 1876 na 24 ur zapora radi tatvine na škodo Katarine vdove Favento. Ta zapor ga je vedno sklel in 74letni starec Čer-Čego si ni dal miru, nego vedno je le mislil, kako bi se zmaščeval nad Favento. Ker drugače si starec ni vedel pomagati, šel je dne 4. decembra m. 1. v vinograd omenjene vdove, ter jej tu porezal 30 trt v vrednosti 61 gld. 68 kr. To njegovo hudodelstvo je videl gozdarski čuvaj Ivan Furlanič in sporočil vdovi. Radi hudobnega poškodovanja tuje imovine se je moral v četrtek zagovarjati pred c. kr. tribunalom. Sodišče ga spozna krivim in po izvenrednem olahčenju kazni, obsodi ga v petmesečno ostro ječo. Zdaj se gotovo spameti, ter vpozna, da pri nas ni prostora delovanju »Črne roke«, kakor na Španskem, kder je po vinogradih toliko £kode napravila. Stipendije. Na c. k. visokej šoli za poljedelstvo v Beču so za šolsko leto 1883—1884 razpisane tri Štipendije za poljedelstvo in Štiri štipendije za gozdarstvo, vsaka znaša 200 gld. Prosilci morajo svoje dokumentovane prošnje vlo žiti najdalje do 25. septembra 1883 pri vodstvu omenjenega ustava, ki jih odpošlje na visoko c. k. ministerstvo uka. Volitev. Na mesto gosp. namestnika barona Depreti«a so izvolili 14. t. m. Cei-vlnjan, Trž'č in Grad g. viteza Evaenija Ritter — Zahony v Podgori v goriški deželni zbor; Izola, Buzet in Miije pa g. Dr. Edvarda Strudthoffa v isterski deželni zbor. Deželni zlior soriški je bil včeraj onpitsč slovesno sv. mašo. Po maši so se dež. poslanci zbrali v dež. dvorani, kder je deželni glavar grof Goronini v krasnem govoru ooprl sesijo in i?ovor končal z vabilom, naj poslanci vskliknejo trikratni »živio« na cesarja, na kar so poslanci navdušeno zaklicali »živio« in »evviva«. Precej^včeraj je dež. zbor izvolil tudi nov deželni odhor in izvoljeni so: dr. Jos. Abiam, dr. Jos. Tonili, dr. Pajer in geometer Gasser; za namestnike: dr. Nikolaj Tonkli, dr. R. Roje, dr. Vercegnassi in Bernardelii. Iz Bolca se nam piše 16. t. m.: Danes popoludne razsajala je po BolŠkem strašanska nevihta s točo, katera je pro-vzročila veliko škode, kajti kamor je dosegla, je vse pobila. Nevihta pa je bila taka, da je vrgla pri Kluli (Flitscher-Klause) voz sč senom in 2 kravama v propad 150 inetiov globok.in en oreh in topol, koja sta bila tako debela, da ju največi mož objeti ne bi mogel, s koreninami zruvala. t V. č.jr Anton Spinčić župnik in dekan v Kastvi, bivši narodni poslanec v deželnem zboru, uzoren rodoljub in duhoven, umrl je 16. t. m. po kratkej bolezni. S tem možem zgube istrski Slovani trden steber in po vsej pravici srčno žalujemo na grobu moža, kakoršnjih imamo le malo. Bodi mu It bka zemljica I t Ignacij Doxat, posest, v Postojni, umrl je 16. t. rn. po dolgej in hudejjbol^zni v 43. letu. Kedo ne bi žaloval na grobu tako iskrenega rodoljuba, ki je ne le v svojej domovini, v Postojni, bil prvi izgled našemu narodu, temuč je tudi uže pred 15 in več leti budil v družbi z drugim za našo sveto stvar navdušenimi mladeniči narodno zavest v Trstu in okolici ter je bil mej tistimi, ki so tukaj na Adriji prvi orali zapuščeno narodno ledino. V pre-blagem spominu je torej rajnki prijatelj Nace vsem tržaškim Slovencem, posebno pa vsem onim okoličanom, ki so se uže dav no probudili in se denes uže krepko zavedajo. Postavil si je najlepši spomenik: spominek hvaležnosti v naših srcih I Letna šolska poročila 4 razrednih ljudskih šol Sežanske in Komenske v prav Mčnej obliki sta nam došla tedni. — V sežanskem letnem poročilu nahajamo kakor uvod sestavek gosp. nadnčitelja-vo-ditelja, Jos. Hrovatina, »Nekaj o šolskih vrti h«, iz statističnega pregleda pa je razvidno, da je ta Šola štela 238 obiskovalcev in sicer 117 učencev in 121 učenk. — V komenskein poročilu pa je g. nadučitelj-voditelj, Anton Leban, prijavil podučljiv spis »Postavne določbe in učni načrt«. Iz poročila je razvidno, daje komensko ljudsko šolo obiskavalo 374 otrok. Obe poročili ste prav lepo razvrščeni in ugledni. Električno razstavo na Dunaju je 16. avgusta slovesno odprl cesarjevič. K ljubu slabemu vremenu je bilo navzočih mnogo udov cesarske rodbine in nad 1000 osob, vsi povabljeni g03ti, mej njimi diplomatični k6r. Cesarjevič, o svojem prihodu pozdravijen s Živahnimi klici, s cesarsko pesmijo, po komiteju pa najponižnejše, šel je v »cesarski paviljon«, kuer ga je ogovoril predsednik komiteja, baron Erlanger, zahvaljevaje se cesarjevi Ču za sprejetje protektorata, cesarju in cesarjeviču za podporo razstave in vna-njim vladam za mnogoštevilno vdeleže-vanje; slednjič je prosil cesarjeviča, naj odpre eiektrično razstavo. Cesarjevič je odgovoril na ta ogovor, ter poudarjal važnost elektricitete za prihodnost; rekel je, da morda ni le primerljaj, da je tretja, K a največja električna razstava v gosto-„ubnem zidovji Dunaja in da kaže na važne, pomenljive, z Dunaja izhajajoča iznajdbe. Omenja dalje, da je razstava cesarstvu in Dunaju na čast in izreče prijateljskim državam hvalo za dragoceno vdel^Žbo. Cesarjevič za tem naznani v imenu cesarjevem, da je razstava odprta. Cesarjevičev govor so navzoči živahno pozdravljali in ko je potem cesarjevič ogledal si razstavo, skoraj z vsakim raz-stavljalcem je prijazno govoril in so posebno tujci občudovali simpatičnega in učenega nastopnika avstrijskega prestola. Kolera- Umrlo je od 13. do 15. t. m-osob: v Kahiri 16, Aleksandriji 84. Izmai" liji in Suecu 4, Rosetti 8, Helvani 1, v pro" vinciji Dakalieh 48, v prov. Minieh 42. v prov. Garbieh 26, v prov. Behera 110, v prov Charkieh 105, v prov. Assiout 38, T prov. Gbirgheh 62, v prov. Benisouev 151» v prov. Fayonm 23, v prov. Ghirzeb 47* Telegram iz Berutti, ali Beyrutha javlja, da je 7. in 11. avgusta umrl je eden za kolero v lazaretu in e len pa v mestu. Do sedaj ste umrli v lazaretu 2 osobi za kolero, v mestu pa 3. Zdravstveno stanje v mestu je hvalevredno. Mesto obdaja zdravstveni vojaški kordon. Smešnica. Učitelj v šoli pri računstvu : • No. Jakee, koliko ostane, Če odbiješ 20 od 20?« Jakec molči. Učitelj: »Na priliko, oče so ti dali dvajsetico, ti si jo del v žep, pa si jo zgubil, kaj imaš potem v žepu?« Jakec: »luknjo!« Telegram. Poreč, 16. avgusta. Deželni glavar po navadnem uvodu konstatuje hudo borbo, importirano od \unaj; a Ura starinske kulture in starih tradicij neče zapustiti. Vladni zastopnik obeča pomoči, kder bode korist vsem narodnostim. Za odobrenje so nasvetovani vsi izvoljeni, razen jednega Hrvata. — Lahonom gre za to, da ne bodo Slovani stavili predlogov. Seje se začno preenj jutri in bodo mulo čaca trajale. — Istrsko kmetijsko drultvo v Rovinji je razpuičeno, ker se je brigalo le z i Čez-moisko politiko, nič pa ne za kmetijstvo' Listnica upravniStva. Nekatere gosp. naročniku, ki so zadnji Čas poslali premalo naročnine, spominjamo pritazno, da »Edinost,« kar 2 krat na teden izhaja, velja za vse leto f> gld; za '/, leta 3 gli; za '/« leta 1 prid. 50 kr, za 1 mes>-c ;>0 kr. — in mć manj. Kur itak teŽKO shajamo, moramo skrbno pa/iti na vsako malenkost. Tržno poročilo. Kava. — Ugodna poročila o kupčiji v Braz liji, so na naš trg tiko uplivala, d i je bila tudi zadnji teden kupčija Živahna po trdnih in viših cenah. Prodalo se je 8000 vreč Hio po i»0 do 58 gld., okoio 2000 vreč Santos po 53 do Gi gld., Java velja zdaj 70 do 78 gld.. Portoricco % do 112 gld.. Ceylon,plant 9S do 135 gld. Sladkor. — Se prec?j živahna kupčija, cene trdne, z nagibom, iia poskočijo Prodalo se je 6000 vreč sladkorja po 29'/, do 3ls/4 gld. Sadje — malo na toče h, zarad tena cene šilike. Pomeranče in limoni :» do G gold., mandlji najfinejši liK) do 103 gol!., rožiči 67, do 7 gold'., fi^e v vencin 18 gold., opasa 22 yol I., cvebe Elemč 23 do 26 gol i., Sultanina 23 do 38 gold. Olje. — Ker poinanjkuje blaga, je kupčija neznatna; a cene so trdne in nespremenjene; namizno 62 do 78 gld., jedilno 38 do 45 gld. Petrolje. — Gena jako trdna, ker je le malo prodajalcev; denes velja 10 gld. do 10 gold. 15 kr. DomaČi 'pridelki. — Maslo dobro naravno 92 do 98 gold. Špeh in mast. — Prodalo se je nekaj špeha domačega in odrskega po 69 do 70 gold. — Mast Bancroft velja 66 gold., ogrska s certifikatom pi 69 do 70 gold. Borano porodilo. Ker so na Dnnaji papirji padli, so včeraj kur/i tudi v Trstu Rlabši postali, a proti koncu borse so se uŽe zboljŠali; sicer pa vlada neka neodločnost v špekulaciji. Dunajska Itorta dne 41. avgusta. Snotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru *9 » 40 » Zlata renta......99 » 80 » 5°/0 avst. renta . ... 93 » 50 • Delnice narodno banke . 838 ■ — « Kreditne delnice .... 296 » 30 « London 10 lir sterlin . .119 » 80 i Napoleon.......9 » 59l|t* C. kr. cekini......5 » 65 » 100 državnih mark ... 58 » 35 ■ Poslano.*) Gospod Franjo Pelizon, učitelj v Sv. Križu. Na Vaše »Poslano« v zadnjej Št "Edinosti« mi je sklepati, da Vam je silno vroče, posebno v glavi. Obžalujem! Da boste pa vedeli, koj-liko Vas cenim, čast mi je prvič in zadnjič odgovoriti na vsako Vašo javno tirjatev, ali drugi Članek, s tem zgubljati zlati čas. Janko Košuta, c. k. učitelj. l»o*lano. Opozarja se na denalnji inserat gospoda Filipa Frorniii-it. Kraljica vsih lekov. Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči. je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak tudi na inostran-sk»jm. Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v človeškem trpljenju in se nah.ja v kajŽicl ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Spremi j evana po priporočbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem Številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimizdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Frant'sche Esse>tz, napravljena po Gahriolu Ploco-li-ti, lekarničarju v ljubi Jani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. G. Piccolt, lekarničar v Ljubljani. Podpisani spričuj* čisto resnico, da je tinktura Franz'sche EBsenz spoštovanega gosp. Piccoli-a, lekarničaria v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proaa kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona 3. oktobra 1882. Anton Wlassich. župnik-kanonik. Uže mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom lo s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznonja brez da bi kaj dražih črevesje. Trst v oktobru 1882. Zaloga v Trstu v lekarnah: Fo'aboschi (Corso), Leitenhurg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Mo-dello). 20—13 Dr. Pardo, praktični zdravnik. *) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon Vozni red železnice za Trst. 0d I. ju ija 1883 naprej. O cl vo z iz Trsta. oludiie (omn.frii. vlak) 11., m.| v Nabrciiiio, Videm, Benetke, Milan, Rim popoludne (pottni vlak) n» fliiimj, zrez i z R^o p,.ftto B uokom, Buljukom, Zagrebom, Karlovem Siskom, Celovcem, Bol/anom. z voSer (k tiri j i vlak) |I„ II., m.) na Dunaj, zveza ti PfSto, Kaiiifn. Hruckom. zvefier (TOrBm c'ok) (I., II., JU.) v Ljubljano, Polo, Bru 'k, Beljak, Al >, zveffer (m«a^n »rak) v Nabrejfino, Videm, Benetke, Milan. Dolaz v Trst. zjutraj (m*s,in vlak) (II., III.) iz Ljubljano, Beljaka, Celovca, Pole zjutraj \nmnib"a tfak) iz Milan«, Benetk, (k •• - »dki vlak) t L, II., III.) iz P^Stu. Dunaja. (poflni vlak) (I., II., III./ U Dunaj., H ke, Siakn, Z groba P Ste. omni'i«đ-r'ak) iz Rimu Milana Cez NibreHino. zveCer (poB/ni vlak) (L, II., III.) Iz Dunja, Hrvat-HkeRft, Ogr.-tkoga. zvečer (omnffcMs t>tak) z Kormlna Cez NabieJino. zv«Per (*rm»fak) iz Italije Cez Nar>re*ino. zvn?er (ftritoi/fak) (L, II III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza z Reko. v no6i (»niiirffcuA-ffak! it Italije Bez NabreHino. P.00 O.O,'i 10 05 5.00 0,— 8.— 8.15 9.— 0.3- 7.30 8.1" 10.u8 11.ao 0.23 7.4?) 9.15 10.— 18.56 veleva Ured. Ine jeđenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovioo prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. mm •O S On&aj. Vollkan^ka razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washingtonske Šepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno eleeantno gravirane in giijoširane ter so amerikatiskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter jja-rantujemo za vsako uro pet let V dokaz gotovega jamstva in stroge so-lldnostl, prevzamemo s tem dolžnost javno, da vsako nepristoječo uro nazaj vzamemo in z nruao zamenjamo iOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico. medaljonom itd., fireje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10 20 OOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden okmad gl. 21, zdaj le gl. 7.25. 1000 komadov ur na valje (cilinder-ur) v giljoširiinih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in barŽunastim etuijem preje gl 16 daj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega l31otnega srebra, odobrenega odo. kr denarnega urada, tekočih na 1(> rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld 27, zdaj pa samo gl 11 40 650 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega ori C kr. denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najlineje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samo gl 15. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega l31otnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij tr. ba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16 lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vanc, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri na očilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Ntislov: d!) !h (ftaoTj=A s^/ort si r? der 12-6 Uhrenfabrik FROMM, Wifin. Obere Donaustrasse 107. Nid kavarno »aH' antica Torre« v II. nadstropju hiše St. 27 v ulici Riborgo. vbod natanjčno nasproti loterije, se |e od-prlfi dne 6, t m. I07A BANKA, pravilno dovoljena po visokej namestnijiz odlokom fct. 18401 in po slavnem inest-neni magistratu z odlokom št. 855'\ in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsalco-vr-dnp j t vne vrednostne listine in na listke od tržaške zastavnice (Monte di pieta Da }.ode slav. občinstvo vodno točno postiež^no, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer. 8—4 Čuda obrtstva. L.e 4 gold. Nova tiskarna ena « patentom previđena ura k nlhalom In bitjem, k i l>l|o ure In po* luure v najfin-jše pobranem <>kviru iz orehovine, z broncirariimi uteži za nihalo. Razen t-h prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči patentirano kazali^e sveti v zelo čudovitej višnjevej čaralno lepej svitlobi in se lO let Jnmjtfl za lepo MVitlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so začarani o tej še nezaslišano nlzkej eeni. Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bral<*a opozoriti na to, da kar se sploh nahajajo ure, da kaj tacega, tako praktičnega i neverjetno cenega še nikoli ni biio in morebiti tudi v 100 letih ne bode. SVA It IT 13 "V. Te od mene naznanjene uro — 4 gld. — Imajo na kuzaliŠči v zlatih črtah napis Ne manj pozora vredne so spodaj stoječe cene za ž^pne ure, katerih ceni se je čuditi, k«jr uže Skrinjica in pa te&ka veriga iz double-zl.ita, katero dobi vsak naročnik, toliko stane, kolikor se terja za vse ; vsled tega ravna tisti, kat,i ri naroči tako uro, le v svojem lastnem int-r^su. 3300 žepnih ur na eilindea* iz tiajlim-jšefta d<>ubl—zlata ali z močno po-srebrneno Skrinjico iz mkel-a; okusno gravirano in gllosirano 7, plošnato šipo in kazalištem iz t maila, kakor tudi močno pozlačeno verižico, da se od zlata ne razloči, na minuto vrejene. — Vse skupaj le gld. 4 90; ist ■ iz pravega 13 lotnega srebra, punciranega po dot c. k. uradu in močno pozlačena, le gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz težkega 14 kar. zlat:* poskušimega po c k puncirarskim uradu, poprej gl 45 —, zdaj za nicevo ceno od le gl. 16. 3050 I4.0tk.nii1 ur, iz najfinejšega double zlata ali z močno po-s ebrnenili Skrinjicah iz nikel-a, okusno gra-viranih in giloširanih tekočih na 15rubinah na-tanjčno na minuto vrejenih, z plošnato šipo, emaili^anem kazališčem in prekrasno verižico, nuji) iljŠe repasiranih le 7 gld. Iste kotkne ure iz tegkega 13 lotnega srebrn, punciranega po dot •v k. uradu in močno pozlačenih le II gld. 1500 WaMhinKtonc*klh remont varni h ur i/, močno posrebrnenena nikel-a ali double-zlute, brez ključa se navijajo z mehanično napravo za kazala, plošnato' šipo, kazališSe iz emuila in kazalom za sekunde, urejenih na s kundo, z preciznim kolesjem, najboljša ura sv ti. cena s prekrasno verižico vred le gld. 8.30. lOOO srebernih remontvar-nih ur iz pristnega 13 lotnega punciranega srebra, navija se brez ključa, s kanalno pripravo in pristnim privilegnem, plošnata šipa, kazališče iz emuila, kazalo za sekunde, ua minute urejeno, neVi-rj tno, še nikoli kuj tacega, nizka cena, popruj 25 gld. zda] le v>d- 13. — . Da pre dobro jamčim & let. 'IV Naročila po poŠti, ali po brzojavu, katera se izvršujejo po poStneni povzetji ali poprej poslanem denarji, se imajo plašiti: 3—g F1. SCHAPIRA. Glavno zaloSiiče patentnih fabrliklh ur z nihali Ouna i, Leopo ldstadt III. Schiffamtsgasse 20 Via Torrente št 2 priporoča se si. uradnijam, druŠtvnm, č. du-nnvščini, odvetnikom, notarjem, it i. ?a naročbe vsakovrstnih uradnih in privatnih tiskovin, posebno v slovenskem jeziku, k-.t-re izdeluje jako okusno in po najriiŽjej ceni — MO vizit-nio od 40 do 00 soldov. Hiša na prodaj. V Verdeli blizo cerkve sv. Ivana p oda se hi-a 314 prostovoljno, k:,Wa obstoji pritličja, dveh kuhinj, ene sobo in kleti. V prvem nodstropji 3 sobe in hodnik; zraven hiše jf lep vrt, dvorišča z vodnjakom. v katerem nikdar vode ne zma n jka. Več o tem sp poizve pri s arem cerkovniku pri sv. Ivanu. 3—2 Nujni oklic! Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunz-scbmidt v seji dne 1 junija t 1. sklenoli, da dajo v najem dosedanje prostore s t septembrom 1883 in proiajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dot'čnih izdelkov, torejj skoro KantonJ, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. septembra. To le blngo je še v zalopi; 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega šlfona s pravimi švicarskimi ve-zeninimi ušltkl, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld 16.50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste haže, firav dolgih in s po vsej dolžini všl-imi Švicarskimi vezeninami, najele-gantnejŠe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gli. I 50, tucat Ko gld. 16.50. — Isti iz težkega bar-enta komad gld 1 00 5600 spodnjih kitelj Iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. - Iste iz rndečega kretona, komad gl. l.r>0, tucat gl. 16.50. iz težke klobučevinu komad gld. 1.75. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16»50 tucat. 1500 tucatov preErhijalnlh garnitur Iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd. obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo. po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških briualnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld 3.75 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz liujfineje berolinske volne z d'>]giml franŽami v raznih barvah, kakor belih, rujitvih, drapanih, kariranih, turških, komad gld. 1 20, tucat 12.50 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljlvi kot najlepša oblaka še cel6 po 20 letnej rabi, poprej gld. 12.-, zdaj le gld. 4 85 komad 500 svilnatih odej (koltrov) iz najtežje jonske svile, z višnjevimi, belimi, rudečimi in rumenimi progami po gld. 4. komad, čudno nizka cena. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh ppsteljskih pogr'.njal in enega pregrinjala za miro z kravatami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50,. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.85. tucat 15. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.- na enkrat dobi remunera-cijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz franci skei/a pozlačenega brona. Plastika z dolgo verigo ; ?a natanjčnost se jamči 2 l ti. Naročbe proti gotovem denaru (po pošt-nej nakaznici ali pa s novzi tjem po c k. pošti) je treba pošiljati na 3-3 Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20. Mirodilnica (drogerija) o. s -tovarno šopkov odlikovana na kmetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1882. Velika zaloga ^ barv m ljeti h na olje in naravnih, fnnežev vsakovrstnih angleških, francoskih ■ in domačih, povlaka amerikanska za či-titi parkete, da se precej svitlć, kakor tudi 3 12—12 barvenih firnežev za sobna tla. J Zastopstvo in zalogi J čije od A. LEFRA a imenitnega flrneža za lco-NC iz Pariza in Florence. Stiskalnice za vino najnovejše sisteme, trebajo le malo prostora. odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, nepo poprešnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene, 10—7 (Prešanje.) se izdelujejo v vsili velikostih za pri- vatne, kakor tudi za veče producente, kakor posf bnost. Poroštvo, spričevala nad 1COO uže oddanih tlskalnic. Narise in cenike na vsnko piafanje brezplačno i/i franko. Grozdne mline, nainovejfte koiiftiukcije. Naročbe o pravem času zaželene. PH. MAYFAKTH