791 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 26 · 2016 · 4 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 791–795 OCENE RECENSIONI REVIEWS Gherardo Ortalli & Ornella Pittarello (ur.) (2014): CRONICA JADRETINA. VENEZIA – ZARA, 1345–1346. Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, Venezia, 167 strani. Mesto Zadar je bilo zaradi svoje strateške lege v srednjem veku osrednje mesto Dalmacije. Zato so se zanj potegovale tako Benetke kot oblastniki zaledja: hrvaški bani in ogrski vladarji, mesto samo pa si je prizadevalo za čim bolj samostojno odločanje o lastni usodi. Pred sredo 14. stoletja je Zadar priznaval be- neško oblast, izpod katere pa se je skušal izviti. Na roko so mu šle politične okoliščine. Le malo za tem, ko je (1342) na Ogrskem zavladal Ludvik I. Veliki, je moč hrvaških gospodarjev dalmatinskega zaledja oslabela. Mesta pod Benetkami, tudi Zadar, so iskala zaslombe pri Ludviku. To je v pogledu Zadra sprožilo oster odziv Benetk. Nad Zadar so poslale kopno vojsko in mor- narico, ki sta obkolili mesto. Obleganje in spopadi so trajali od avgusta 1345 do konca decembra 1346, ko se je bil Zadar primoran vnovič pokoriti Benetkam. O dogajanju sta nastala dva komplementarna kronikalna zapisa, ki prikazujeta nasprotujoča si vidika zadrskega in beneškega dojemanja vojnih dogodkov, obojih poli- tičnih koncepcij in kulturno-literarnih usmeritev. Leta 2007 je v zbirki Monumenta spectantia his- toriam Slavorum Meridionalium Hrvaške akademije znanosti in umetnosti izšla znanstvenokritična, bogato komentirana izdaja opisa dogodkov izpod peresa anonimnega zadrskega kronista Obsidio Iadrensis. Ta objava je spodbudila že pred časom načrtovano izdajo beneškega spisa Cronica Jadretina, ohranjenega v latinskem in ljudskem (vulgarnem) jeziku. Oba roko- pisa, ki sta predmet pričujoče objave Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti izpod peres Ghirarda Ortallija in Ornelle Pittarello, hrani Biblioteca Nazionale Mar- ciana v Benetkah. Uvodno poglavje monografi je osvetljuje historiat zamisli in uresničitev edicije Cronica Jadretina. Sledi zanimivo razglabljanje o obeh omenjenih antagonis- tičnih kronikah – zadrski in beneški, ki povzema tudi več dejstev o zadrskem piscu, njegovem vpogledu v dogajanje in v z njim povezane dokumente ter o kako- vosti njegovega pisanja. Tudi pisec Cronice Jadretine je anonimen, zastopa probeneško stališče in predstavlja značilnosti tedanje beneške notarske kronistike. Avtor Ortalli v posebnem poglavju umešča dogajanje v ča- sovno in prostorsko širši kontekst Dalmacije in znotraj nje Zadra v razmerju do Benetk in ogrskih vladarjev s ključnimi prekretnicami: 1313 podreditev Benetkam, ki je bila po zatrtju zadrskega upora 1345–1346 vnovič potrjena 1348, prehod dalmatinske obale v roke ogrskega kralja Ludvika 1358 in končno odkup Dalmacije vključno s Zadrom s strani Benetk od šibke- ga pretendenta za ogrski prestol 1409. Isti avtor nato osvetli dogodke in njihovo dojemanje z beneškega in zadrskega zornega kota. Beneški pristop opravičuje vojaški poseg kot beneško pravico in božjo voljo proti tistim, ki se skušajo izmakniti beneškemu nadzoru. Hvali dobrohotnost doža in učinkovito družbeno po- vezanost vladajočih in podložnih v Benetkah, medtem ko naj bi v Zadru pod vplivom ogrskega vladarja prišlo do plemiškega zatiranja malih ljudi. Zadrski vidik pa zagovarja osvoboditev – svobodo proti beneški domi- naciji, uporablja besedo patria v smislu mestna skup- nost. Domovina, spodobnost in zvestoba naj bi bile identitetne, povezovalne vrednote Zadranov, čeprav je pri njih prihajalo do razhajanja stališč družbenih slojev. Benetke so spodbujale cepljenje interesov po- polarov in patriciata. Podpirale so prve in se v svojih prizadevanjih posluževale tudi podkupovanja. Več indicev kaže, da je Cronica Jadretina časovno nastala zelo blizu dogodkov 1345–1346. Njenemu anonimnemu avtorju so raziskovalci skušali nadeti ime z analizami jezika, fraz, citatov in posameznih besed. Dosedanjim domnevam o avtorstvu, ki izpostavljajo predvsem dva možna pisca, avtorica Pittarello argu- mentirano in prepričljivo postavlja ob bok tezo, da gre za neznanega avtorja – notarja, povezanega z beneško pisarno, ki pa je bil vsaj deloma prisoten v vojaškem konfl iktu pred Zadrom. Vojnim dogodkom namreč posveča večjo pozornost kot diplomatskim, ki so se odvijali daleč od vojaških spopadov. Podrobno opisuje beneško fl oto, premike kopne vojske, preskrbo vojske itd., medtem ko dogovore v Benetkah omenja le pav- šalno. Ista avtorica podrobneje formalno in vsebinsko predstavi latinski kodeks Cronica Jadretina in njegove dodatke na koncu. V besedilu so dogodki opisani v kronološkem zaporedju, porazdeljeni v neoštevilčena poglavja, katerih vsako ima ritmični zaključek. Nara- cija je jedrnata, ne sklicuje se na dokumente, pač pa vključuje svete zapise in antične pisce. Izraža beneško stališče, omenja beneške zasluge in legitimira beneški poseg, ki potrjuje pravico in moč Benetk. Besedilo Cronice Jadretine na koncu vključuje: pesnitev v čast dožu Andreu Dandolu, katere vsebina je zadrska vojna, akt predaje Zadranov beneškemu gospostvu, molitev devici Mariji, posmrtni napis poveljniku beneških galej v heksametrih po antičnem vzoru ter doževo pismo istemu poveljniku z navodili in zadolžitvami pri oble- ganju Zadra. Latinsko besedilo Cronice Jadretine je bilo kasneje prevedeno tudi v ljudski jezik. Med presojo odvisnih rokopisov in razvejanih prepisov ter objave iz 1796, avtor Ortalli utemeljeno pokaže na zapis, ki je najbliže prvotnemu prevodu Cronice Jadretine, vključen pa je v kroniko Pseudo-Zancaruola v hrambi Biblioteca Nazionale Marciana v Benetkah. Naslov rokopisa 792 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 26 · 2016 · 4 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 791–795 je Como la cità de Zara revellò ala cità signoria de Venesia. Ohranjena latinska in prevedena verzija pa nista neposredno odvisni, ker se v nekaterih podatkih razhajata. V prevedeni verziji manjkata dve poglavji latinske in končni dodatki, ki jih vsebuje ohranjena la- tinska inačica, odstopanja pa so tudi v samem besedilu. Primerjava obeh besedil kaže, da prevedena inačica skoraj ničesar ne dodaja k latinski, le nepomembne drobne pripombe, ki častijo Benetke in grajajo Zadar. V prevodu so izostale posamezne besede in celo vrste, v njem se pojavljajo banalne pomote in bistvene na- pake, v nekaterih primerih celi stavki niso razumljivi. Imenitno pomagalo k razumevanju vira je poglavje, ki v kratkem povzema vsebino vseh 41 poglavij Cronice Jadretine z dopolnili o kraju in času dogajanja in o akterjih, ki jih izvirnik ne omenja. Pojasnilu kriterijev edicij latinskega in ljudskega besedila sledita drug ob drugem oba prepisa. V obeh so označeni listi izvirnika, poglavja pa so oštevilčena s strani izdajateljev obeh rokopisov. Prepisoma sledi še prepis dodatkov latinske Cronice Jadrensis. Knjigo zaključujejo seznami ob- javljenih in neobjavljenih virov, seznam literature, ter seznama pojmov ter osebnih in krajevnih imen. Tako pri objavi Obsidio Iadrensis kot Cronica Jadre- tina imamo opraviti z odličnima izdelkoma, čeprav se po sestavnih delih nekoliko razlikujeta. Obsežni uvod, opremljen s podrobno kronologijo dogodkov in analizo jezika, je pri objavi Obsidio Iadrensis preveden tudi v angleščino, samo besedilo izvirnika pa v hrvaški jezik. Objavi je dodan faksimile rokopisa. Cronica Jadretina je glede prevodov in ponazoril skromnejša, zato pa v spremnih poglavjih k objavi prinaša dragocena in prepričljiva razmišljanja in analize: vsebinske in ide- ološke primerjave beneškega in zadrskega dojemanja dogodkov, razmišljanje o avtorstvu latinskega vira, opis tradicije besedila v ljudskem jeziku in še marsikaj. Darja Mihelič Zdenka Bonin & Deborah Rogoznica (2016): KOPRSKA RODBINA GRISONI IN NJENE SORODSTVENE POVEZAVE. Koper, Pokrajinski arhiv Koper, 123 strani. Po predstavitvi fonda rodbine Gravisi (1440–1933) v dvojezičnem katalogu iz leta 2012, sta Z. Bonin in D. Rogoznica uspeli v razmeroma kratkem času obdelati in predstaviti nič manj obsežen in dragocen fond rodbine Grisoni, ki je ob fi nančni podpori Ministrstva za kul- turo Republike Slovenije, izšel pod naslovom »Koprska rodbina Grisoni in njene sorodstvene povezave«, Koper, Pokrajinski arhiv Koper, 2016. Njun izbor rodbine Grisoni ni bil naključen, saj se je Pokrajinski arhiv Koper na določen način že leta 2013/14 vključil v projekt »Vloga in pomen plemiške družine Grisoni in njihove knjižne zbirke v kulturni dediščini Kopra« (projekt raziskav in objava arhivskega in knjižnič- nega gradiva Osrednje knjižnice Koper in Pokrajinskega arhiva Koper), ki je strnil okrog sebe vrsto strokovnjakov različnih profi lov s področja humanističnih ved, tako z obalnega kot širšega slovenskega prostora. Po srečnem naključju je namreč po izumrtju rodbine (1841) v Kopru ostala njihova dragocena knjižnica, ki jo od leta 1952 hranijo v Domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Koper, arhivsko gradivo pa v fondu Sabini-Grisoni predstavlja nadvse pomemben vir za spoznavanje zgodovine Kopra, kakor tudi širšega istr- skega prostora. Raziskave knjižnega in arhivskega gradiva, ki se si- cer zrcalijo v izdanem katalogu obeh avtoric, naj bi tako strokovni kot širši javnosti predstavile ta izredno dra- gocen segment koprske kulturne dediščine, kakor tudi osebnost zadnjega potomca – grofa Francesca Grisonija – v kontekstu razsvetljenskih nagibov, svetovljanstva in erudicije, ki sta oplajala tedanji intelektualni in kulturni- ški krog koprskega plemstva in bogatega meščanstva na prehodu med 18. in 19. stoletjem. Rodbinski fond Sabini-Grisoni je bil po podatkih iz leta 1949, kot pojasnjujeta avtorici, po vsej verjetnosti hranjen v prostorih Ubožne ustanove (Pio Istituto