TI 7936
DRAGA 11
Težiti k preprostosti in jasnosti je moralna dolžnost intelektualcev; pomanjkanje jasnosti je greh in domišljavost je zločin.
Popper
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA -giugno 1991. Sped. inabb. post. Gr. III/70. - Aut. Dir. PT di Triesle. Priloga št. 5/6 MLADIKE. Odg, ur. Marij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.
PO 25 LETIH
Na petindvajseti DRA Gl smo lani pozdravili prve korake demokracije v Sloveniji in bili deležni tudi kančka evforije, ki je bila popolnoma na mestu in razumljiva, saj so se uresničile sanje, ki so se dolga desetletja odmikale toliko bolj, kolikor bolj utemeljena so bila pričakovanja in težnje po odpravi partijskega monopola, ki je načrtno hromil razvoj slovenskega človeka in slovenske družbe ter jo peha! v tretjerazredno st.
Naslednji meseci pa so nam pokazali, kako nepopolna je bila zmaga demokracije, kako težko je bilo vzpostaviti dialog sprave, kako utrujajoče je bilo sožitje in sodelovanje z ljudmi starega režima v parlamentu, kako naporno je bilo znajti se v mreži institucij, pravilnikov in zakonov, ki jih je bil napredel prejšnji sistem, daje lahko iz partije nadzoroval in vodil vse politično, gospodarsko in družbeno dogajanje. Spoznali smo, da rdeči in levo usmerjeni na svojih mestih v podjetjih, bankah, šolah in predvsem pri časopisih in časnikih širijo črv nezaupanja v novo vlado, v večinsko koalicijo in njene predstavnike ter tako usodno zavirajo razvoj slovenske družbe v smer hitrejše normalizacije in večje kvalitete življenja.
Prav tako pa smo kmalu razumeli, da ob spremembah v domovini ne bomo manjšinci nič prej deležni tistih pravic, ki jih desetletja terjamo od oblasti v državah, v katerih živimo. Vse simpatije, ki jih iz Rima, Dunaja in drugod izražajo demokratičnim strankam v Sloveniji, ne vplivajo na odnose večina-manjšina. Tako smo bili potrjeni v prepričanju, da Draga še ni izčrpala svoje funkcije, da mora še naprej živeti in prispevati k skladnejšemu razvoju slovenskega naroda v skladu z ideali, ki so jih ustanovitelji DRA GE postavili pred 25-imi leti.
XXVI. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 91«
DSt - TRST - 30., 31. AVGUSTA, 1. SEPTEMBRA 1991
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 30. avgusta 1991
Ob 17.00: predstavitev predavateljev na letošnji Dragi Ob 17.30: Justin Stanovnik: LECTIO DIFFICILIOR
Izraz, vzet iz filološke znanosti, namiguje na načelo, naj težnja po resnici gre preko videzov: o tem bo govoril intelektualec, angažiran s sodobno slovensko problematiko.
Sobota, 31. avgusta 1991
Ob 16.00: Vlado Gotovac:
HRVATSKA MED MEDITERANOM IN SREDNJO EVROPO Prominenten hrvaški kulturnik, ki je iz titovskih zaporov prišel na čelo »Hrvaške matice«, bo spregovoril tehtno evropsko besedo izpod hrvaško-slovenskega obnebja.
Ob 18.00: Peter Tancig: PERSPEKTIVE SLOVENSKE ZNANOSTI
Slovenski znanstvenik, član demokratične slovenske vlade, bo razgrnil svoje poglede na panoramo slovenskega znanstvenega prizadevanja.
Nedelja, 1. septembra 1991
Ob 10.30: Marko Rupnik: VIZIJA IZ KAOSA
Iz kaosa proti smislu, iz toge tradicionalnosti v novo svežo duhovnost, iz črkarstva v tokove duha...
Ob 16.00: Okrogla miza na temo:
SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA Širši krog predstavnikov slovenskega političnega življenja bo pretresel sedanji osamosvojitveni trenutek.
Po vseh predavanjih diskusija in družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
Nedelja, 2. sept. 1990: slovesen trenutek ob petindvajsetletnici Drage.
Mladinski odbor, ki deluje v okviru Slovenske prosvete, vabi vse mlade na
MLADINSKI TABOR —
SLOVENSKI DIOGEN PO EVROPSKEM BABILONU,
ki bo'v parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Trst) od 28. avgusta zvečer do 30. avgusta opoldne. Mladi s Tržaškega, Goriškega, Koroške, Slovenije in tudi iz zdomstva bodo skupaj preživeli 48 ur, med katerimi bodo poslušali dve predavanji:
Politični in socialni problemi Evrope ob propadu starih ideologij
in
Dinamika in mehanizmi demokracije
ter pričevanja znanih javnih delavcev z naslovom:
Osebnosti pod drobnogledom.
Informacije, ki jih bodo predavanja nudila, bodo mladi prenesli v svojo konkretno stvarnost med diskusijami in okroglimi mizami. Delovni program bodo popestrile tudi kulturne točke in družabnost.
Najvažnejši cilj tega srečanja pa je navezovanje prijateljskih vezi, zato organizatorji priporočajo, da se, kdor želi od srečanja največ odnesti, na tabor tudi formalno vpiše. Kdor se vpiše, ima prenočevanje in hrano preskrbljeno (vpisnino lahko poravnate ob prihodu na Tabor). Število mest je omejeno!
Za podrobnejše informacije:	SLOVENSKA PROSVETA,
ul. Donizetti, 3 - TRST - Italija
Slovenec iz Trsta 27. junija, na prvi dan Svetovnega slovenskega kon-. gresa, ne bo stopil v Cankarjev dom z občutkom odkritja Amerike. Za sabo ima namreč že 25 — čeprav miniaturnih — Svetovnih slovenskih kongresov, namreč Drag. S predavatelji in poslušalci vseh nazorov, čeprav so med enimi in drugimi prevladovali katoličani. Z udeleženci od vsepovsod, celo iz obeh Amerik in iz Avstralije. Z diskusijami, ki jih je natisnjenih že za knjižno polico. Iz njih bo zgodovinar lahko razvidel, kdo je v tistih letih zganjal »emocionalnost« in kdo je stal na racionalnih tleh narodne zavesti in narodne zvestobe.	Alojz Rebula, Družina 25-26-1991
Prijatelj Maks Šah
Vsaka Draga je zgrajena na živih ljudeh: na tistih, ki jo pripravijo, na onih, ki ji dajo vsebino in sporočilo, in na vseh, ki jo obiščejo in s tem potrdijo.
Vsaka Draga pa ima v svojih nosilnih stebrih tudi spomin na ljudi, ki so ji tako ali drugače pomagali živeti, pa jih zdaj ni več med nami.
Letos prvič ne bo v Dragi prof. Maksa Šaha. Spominjali se ga bomo kot aktivnega soudeleženca za predavateljsko mizo v minulih letih. Hvaležna bo naša misel na vse, kar nam je radodarno nudil iz svojih bogatih izkustev organizatorja in globoko zavednega slovenskega kulturnega delavca.
Ob tem pa bomo še najbolj pogrešali njegovo prijetno, prijateljsko in radoživo človeško navzočnost. Manjkal nam bo ljubeznivi človek in dragi prijatelj, kije bistveno pomagal pri oblikovanju tiste dragocene dimenzije Drage, ki se ji pravi toplina ob veselih slovenskih srečanjih na bližine in daljave.
Srečni smo, da je lani še lahko učakal srebrni jubilej Drage, predvsem pa, da je tista naša prazničnost sovpadala z nastajanjem nove, svobodne Slovenije, kateri je bil prof. Šah predan vse življenje.
TIK PRED IZIDOM
DRAGA 90
Jubilejni zbornik
XXVI. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 30. in 31. avgusta ter 1. septembra 1991 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 (tel. 040/211-113). POJASNILA IN PRIJA VE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija; po telefonu na št. 040/370-846. PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
Teme in predavatelji Drage 1966/90
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5. - 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu In stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost In odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu In zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonomskl položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot Izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7. - 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar In slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči In sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2. - 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija In demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnlcl: Komlnform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnicl neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
stran 4 ||||^
Teme in predavatelji Drage 1966/90
pilili stran 3
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2. - 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revlalnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Prvi (in osrednji) iniciativni odbor za Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen na lanskih srečanjih v Dragi, kjer se že desetletja zbirajo Slovenci iz domovine in tujine. V Dragi se je dogajalo tisto, kar bi se moralo v matični domovini: srečevanje različno mislečih — Slovencev. Čas bi že bil, da bi bila zato ta srečanja in seveda ljudje, ki so jih vsa ta leta organizirali in negovali, deležni javnega in zasluženega priznanja.
Spomenka Hribar, NOVA REVIJA 95, marec 1990
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30.	avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska cerkev med Bogom in cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo In državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudoiph M. Sussel: God bless Slovenla Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2. - 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Cosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31.	avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Dr. Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Dr. Janez Pogačnik: Slovenska cerkev pred novimi nalogami
Dr. Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, dr. Karel Smolle in dr. Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij.
Umrl
dr. Roman Tominec
»... Karizmatičen duhovnik in intelektualec... Srečati se danes z matičnim Slovencem je srečati se z zagrenjenostjo. Dr. Tominec pa ko da prihaja v oblaku peloda iz cvetočega Frančiškovega vrta...«
Tako je zapisal eden od avtorjev knjige SLEDOVI DRAGE, ko je leta 1968 znani slovenski frančiškanski pater nastopil v Dragi. Bila je šele 2. Draga, še odmaknjena v zeleno zatišje pod Bazovico, samo še ne-zaupno opazovana od matičnega režima. Dr. Roman Tominec je govoril na temo: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati? In govoril je, kakor je ta duhovni aristokrat znal, iz polnosti frančiškanske topline in evropske kulturnosti.
Ko se Draga s hvaležnostjo poslavlja od njega, je ponosna, da je imela p. dr. Romana Tominca, tega apostola Ljubljane, za svojega prijatelja in predavatelja.
»Draga ni bila nikoli na robu slovenstva. S tem, kar je delala, je bila vedno v njegovi sredini.«
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na Dragi 90