LETO XIX. ŠTEV. 556.
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK. 8. OKTOBRA 1965
hPEl). IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933
Trst ne sme zaostajati za drugimi pristanišči
A ko razčlenimo podatke o tržaškem prometu v prvih osmih mesecih tega leta, moramo priti do zaključka, da je bil razvoj pravzaprav ugoden; saj se je promet, kakor nam kažejo številke, pomnožil. Ako pa te podatke primerjamo z razvojem v drugih velikih evropskih pristaniščih, postane slika že drugačna. Promet v tržaškem pristanišču napreduje v primeri s prometom v drugih pristaniščih, prepočasi. Poleg tega ni struktura letošnjega prometa prav nič ugodna. Napredoval je namreč promet z množičnim blagom, medtem ko smo (»lede lahkega blaga, ki prinaša več koristi trgovini, ostali pri starem razmerju. Napredoval je promet z rudninami in mineralnim oljem.
Prav to zaostajanje v napredku za drugimi konkurenčnimi pristanišči vznemirja tržaške gospodarstvenike. Kakor smo že v zadnji številki »Gosnotiarstva« ugotovili, opozarja tržaški poslanec Belci v svoji utemeljitvi zakonskega osnutka glede ustanovitve Ustanove tržaškega pristanišča na velikanski naore-dek, ki so ga bila deležna dru-
Pavcl VI pred OZN
Že sam nastop Pavla VI. pred OZN bo ne glede na vsebino njegovega govora pripomogel k utrditvi te gotovo najpomembnejše mednarodne organizacije ,v zgodovini človeštva. Papež je sicer vrhovni poglavar duhovne sile, ne torej politične, a vendar nastopa v imenu 450 milijonov ljudi, ki imajo po svojih predstavnikih v domačih in mednarodnih političnih in kulturnih organizacijah določen vpliv na mednarodni razplet.
Pavel VI. se je pojavil v New Yorku v trenutku, ko je Organizacija združenih narodov preživela gotovo najhujšo krizo, odkar obstoji; zaradi spora med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter še nekaterimi drugimi državami v zvezi s prispevkom za vzdrževanje čet OZN v spornih predelih, je eno leto skoraj popolnoma zamrlo delo OZN. Pač pa je OZN dosegla prav v zadnjem času velik uspeh, ko sta Indija in Pakistan na posredovanje njenega glavnega tajnika U Tanta zaključili premirje.
Pišejo, da sedanji papež rad posega v diplomacijo in da je še v času, preden je postal poglavar katoliške cerkve, veroval v njen uspeh. Njej bodi odmerjeno toliko bolj pomembno mesto ker je Cerkev že po svojem nauku nasprotna reševanjuu sporov z orožjem, a prav tako tudi za to, ker je spričo izuma atom skega orožja postalo reševanje mednarodnih sporov s silo smrtno nevarno za vse človeštvo. Že pogosti pozivi papeža državnikom in vsem odgovornim za svetovni red k miru, pa tudi njegova potovanja v tujino odkrivajo to posebno nagnjenje Pavla VI. k diplomatskemuu posredovanju. Po vsem tem je tudi naravno, da je bila vodilna nit njegovega govora na glavni skupščini OZN mir in zopet mir.
Glede na politično nevtralnost Vatikana ni bilo pričakovati, da bo papež naslovil svojo poslanico za mir združeno s poglavarjem katere koli države; to Johnsonovo željo je izrazil neki vodilni ameriški dnevnik že dober mesec pred papeževem obiskom. Kot gost ZDA papež pač ni mogel odbiti Johnsonove predloge za sestanek. Glede na okolnost, da živi v Ameriki ?k°li 45 milijonov katoličanov •le predsednik Johnson, čeprav ni katoličan, kakor je bil nje-gov predhodnik Kennedy, izkoristil to priložnost, da prido-i?1 simpatije ameriških katoličanov.
Očitni so tudi računi italijanske diplomacije, ki je papežev obisk pri OZN spretno izkoristila, da je svojega zunanjega ministra Fanfaniia potisnila na hiesto predsednika glavne skupščine OZN, kar predstavlja vsekakor velik uspeh glede na to, da se je Italija, ki je bila med Vojno v protidemokratskem taboru, ni mogla takoj pridružiti OZN. (Danes še ni mogoče presoditi, ali je položaj Avstrije, ki je pred OZN še vedno v spojni zaradi Južnega Tirola, po izvolitvi italijanskega zunanjega ministra za predsednika OZN Poslabšal.)
Ker je prvotno nameraval kandidirati za predsednika glavne skupščine zunanji minister one nevezanih držav, a je bila njegova kandidatura v določenih krogih v New Yorku prav zaradi napovedanega papeževega obiska nezaželjena, je treba ?b tej priložnosti naglasiti, da ■le bila utrditev OZN na vseh sestankih nevezanih držav vselej poglavitna točka dnevnega veda in da so prav predstavniki teh držav na skupščinah OZN Pogosto nastopili z izvirnimi in svežimi predlogi, ki so v delovanje OZN prinesli nove življenjske sile in novo vero v njeno bodočnost. Med njihovo zuna-Pjo politiko, ki je vselej težila a reševanjem mednarodnih soo-®y. 5 pogajanji in za mirnim nzitjem in nameni paoeževega
iška pri OZN ni moglo torej 111 mkakšnega nasprotja.
ga pristanišča tudi v Italiji v povojnih letih.
Glede prometnih zvez zaostaja Trst za drugimi pristanišči kakor npr. za Benetkami in Genovo tudi v tem, da so bile letališču v Ronkah postavljeni pravzaprav šele temelji; tako smo npr. v statistiki o zračnem prometu na ialijanskih letališčih v prvem polletju 1965 našli podatek, ki nam pove, da je tovorni promet čez to (tržaško) letališče dosegel 5 ton, v Benetkah pa 74 ton (potniški promet v Ronkah 1.038, v Benetkah pa 63.717).
PROMET V PRVIH
8 MESECIH
Pomorski promet čez tržaško pristanišče je v prvih 8 mesecih tega leta dosegel skupno 3 milijone 898.726 ton blaga (dovoz 2.812.615 ton in odvoz 1,088.111 ton) proti 3,526.046 ton (dovoz 2,683.908 in odvoz 842.138 tor.) v istem razdobju lanskega leta in proti 3,260.041 ton (dovoz 2,426.094 in-odvoz 833.947 ton) v času od januarja do konca avgusta 1963. Pristaniški promet je torej v omenjenem času precej napredoval v primerjavi z lanskim in predlanskim letom.
Nasproten je položaj v železniškem prometu, ki se je zmanjšal. Do konca avgusta letos je znašal namreč 1,065.160 ton (dovoz 475.309 in odvoz 589.851 ton), kar pomeni nad 200.000 ton manj kot v istem času leta 1964, ko so zabeležili vsega 1,280.215; razlika je še večja, če unoštevamo, da je dosegel v prvih 8 mesecih 1. 1963 ves železniški promet 1 milijon 358.660 ton.
Na drugi strani pa je spet napredoval promet po cesti. Ta je od januarja pa do konca avgusta letošnjega leta dosegel 1,144.147 ton (dovoz 137.806 in odvoz 1,006.341 ton) proti 1,059.645 ton in 1,026.507 ton v istem razdobju 1964. in 1963.
leta. Iz tega lahko sklepamo, da se je del prometa z zalednimi državami preusmeril z železnice na cesto.
Podrobnih podatkov o prometu v vseh prvih osmih mesecih tega leta še nimamo na voljo, zato se moramo pri razčlembi prometa med Trstom in zaledjem omejiti na promet v prvih sedmih mesecih. (Za cestni promet pa so na voljo doslej podrobni podatki samo za prvih pet mesecev, a ti so manj pozitivni kakor splošni podatki za vseh osem mesecev).
Promet po železnici z zaledjem
železniški blagovni promet med Trstom in njegovim zaledjem je dosegel v razdobju ja-nuar-julij 1965 samo 946.109 ton (dovoz 420.718, a odvoz 525.391), kar pomeni, da se je zmanjšal za 204.160 ton v primeri s prometom v prvih 7 mesecih laškega leta, ki se je povzpel do 1,150.269 ton (dovoz 439.189, odvoz 711.080). Nazadoval je zlasti odvoz blaga iz Trsta v zaledne države.
Med posameznimi zalednimi državami je Avstrija glede prometa čez tržaško luko še vedno daleč na prvem mestu, saj znaša njen delež pri prometu čez Trst do železnici 30,30 odsto, kar pomeni, da polagoma raste; v istem času lanskega leta je namreč znašal 27,60 odsto, a v vsem letu 1964 29,60 odsto. Vsekakor je mnogo nižji kakor pred leti, ko se je povzpel celo do 60 odsto. Na drugem mestu, ako izvzamemo promet z notranjostjo Italije — vštevši Tržaško ozemlje, je češkoslovaška (nien delež se je dvignil na 23.09 odsto), sledijo do vrsti Zahodna Nemčija (8,96 odsto), Švica (3,68 odsto), Jugoslaviia (3,49 odsto) in Madžarska (3,24 odsto). Na ostale države je odpadlo 1,67 odsto prometa.
Primanjkljaj nasproti Italiji zmanjšan
Potek trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo v prvih sedmih mesecih
Daši je čutiti pritisk reakcije na gospodarsko konjunkturo v obeh sosednjih državah, so italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave v prvih 7 mesecih letošnjega leta ostale na višini, o kateri se je mešani odbor, ki se je pred kratkim sestal v Zagrebu, izrazil, da je zadovoljiva. Italija je ohranila prvo mesto med naj večjimi jugoslovanskimi partnerji.
Po začasnih podatkih je celotna vrednost izmenjave od januarja do julija dosegla 101.4 milijarde lir, nasproti 119,3 mi lijarde v istem času lanskega leta. Razvoj je bil naslednji (v milijonih lir)
JUGOSL. IZVOZ 1934:	1965:
ITALIJO
Razlika:
52.725
49.229	— 3.493
JUGOSL. UVOZ IZ ITALIJE 66.608	52.172	— 14.436
119.333
101.401
— 17.932
Primanjkljaj za Jugoslavijo, ki je lani znašal 13,883 milijonov, se je znižal na 2.943 milijonov lir.
Pri pregledu posameznih komponent prometa je razvidno, da je najobčutnejši padec italijanskega izvoza v Jugoslavijo v kemičnih proizvodih (od 13 milijard v letu 1964 je ta promet padel na manj kot 10 milijard); polizdelki in reprodukcijsko blago (manj kot 2 in pol milijardi) stroji, napeljave in oprema (manj kot 6 milijard). V letošnjem letu ni bilo velikih naročil za industrijsko opremo, ki so lani znatno vplivala na izmenjavo, precej pa je bilo izvoza vozil, zlasti tovornjakov in pa nekaterih vrst jekla.
Majhen padec jugoslovanskega izvoza v Italijo zadeva najbolj surovine (zlasti les), poliz-
Promet z zalednimi državami po železnici
	(v prvih	sedmih	mesecih	1964 in	196J v	tonah)		
		1964				1965		
				Delež				Delež
DRŽAVE	Dovoz	Odvoz	Skupaj	v odst.	Dovoz	Odvoz	Skupaj	v odst.
Notranjost Italije								
(vštevši Trž..ozemlje) 120.159		175.861	296.020	25,73	126.783	114.772	241.555	25,53
Avstrija	166.607	150.905	317.512	27,60	176.066	111.032	287.098	30.34
češkoslovaška	54.377	175.978	230.355	20,03	23.895	191.483	218.378	23.09
Zah. Nemčija	37.669	60.586	98.255	8,55	27.916	56.762	84.678	8,96
Jugoslavija	28.258	23.506	51.764	4,50	20.179	12.917	33.096	3.49
Madžarska	9.763	96.334	106.097	9,23	19.700	10.937	30.637	3.24
Švica	11.959	22.613	34.572	3,00	11.557	23.252	34.809	3,63
Ostale države	10.397	5.297	15.694	1,36	11.622	4.236	15.858	1,67
SKUPAJ	439.189	711.080	1,150.269	100,—	420.718	525.391	946.109	100,—
delke in industrijsko proizvod njo (bombažno blago, bakreni in pločevinasti izdelki, steklo itd ' Nekaj napredka pa je zaznamovati pri hranilih, ki sama predstavljajo,83 odsto celotnega jugoslovanskega izvoza v Italijo.
Znaten padec pasive v tem letu se vključuje v gospodarsko reformo, ki je v teku v Jugoslaviji. Kot so se izrazili italijanski delegati, ki so bili v Zagrebu, gledajo ti na to reformo ugodno, če bo ta reforma zares izvedena, bo po nekem času umiritve jugoslovansko blago na svetovnih tržiščih imelo večjo težo. Dvignila se bo tudi izmenjava. Poleg dejstva, da se italijansko in jugoslovansko gospodarstvi dopolnjujeta, da bodo jugoslovanski proizvajalci lahko šli na italijanski trg s proizvodi, ki bodo laže absorbirani, ker bo njih cena svobodno določena, kvaliteta pa bo ustrezala zahtevam tržišča. Padla bo namreč odpornost proti uvozu jugoslovanskih industrijskih produktov. Beograjski predstavniki so namreč na tem srečanju poudarili tudi, da si jugoslovanska industrija prizadeva, zlasti v zadnjem času, da bi kvalitativno dvignila vrednost svojih izdelkov.
(Agencija «Italia»)
Težnja za stabilizacijo v jugoslovanskem gospodarstvu
Podpredsednik Kraigher o smernicah gospodarske preosnove
Povsem naravno je, da tržaški poslovni krogi in gospo-darstevniki — to lahko trdimo tudi o goriških in videmskih — s posebno pozornostjo sledijo gospodarskemu razpletu v Jugoslaviji, ki se je začel z u~ veljavljanjem gospodarske preosnove. K temu jih ne navaja samo gola radovednost ali sosedstvo samo, temveč njihove gospodarske koristi; saj so mnogi v tesnih stikih z jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami.
Prepričani smo. da jim bomo ustregli, ako iz dveh analiz novejšega gospodarskega razvoja, ki jih je podal podpredsednik izvršnega sveta Boris Kraigher navedemo vsaj nekaj najbolj značilnih mestt ki se nanašajo zlasti na zunanjo trgovino in utegnejo zato toliko bolj zanimati zunanje partnerje.
Boris Kraigher je spregovoril na seji predsedstva zvezne gospodarske zbornice, na kateri so obravnavali rezultate izvajanja gospodarske preosnove in naloge zbornice v tej zvezi. Najprej je naglasil, da je gospodarstvo sprejelo preosnovo kot nujnost in da so gospodarske organizacije takoj iz po-četka resno začele iskati notranje rezerve. Pripomnil pa je, da nekatera podjetja delajo to
Inflacijska mrzlica v ZDA popušča
Cestni premet v prvih petih mesecih
Glede cestnega prometa med tržaškim pristaniščem in zalednimi državami razpolagamo samo s podatki za prvih 5 mesecev tega leta. Tedaj je šlo čez Trst vsega 647.108 ton blaga, in sicer 85.368 ton v dovozu, ter 561.740 ton v odvozu, če primerjamo te podatke s cestnim blagovnim prometom v razdobju jahuar-maj 1964, ugotovimo, da se je celotni promet po cesti zmanjšal v prvih 5 mesecih letošnjega leta za 4.713 ton (lani 651.821 ton). Dovoz se je povečal za 652 (lani 84.716 ton), odvoz pa se je zmanjšal za 5.365 ton (567.105).
CESTNI PROMET
PO DRŽAVAH
Promet po cesti se je odvijal v prvi vrsti z Avstrijo in Jugoslavijo, manj z Zahodno Nemčijo, malo z ostalimi državami, precej pa seveda z notranjostjo Italije. Promet z Avstrijo je dosegel 122.5404 ton (dovoz iz Avstrije. 3.209 t., odvoz 119.331 t.), kar pomeni, da se je občutno skrčil, saj je lani ob istem času znašal 137.773 ton (dovoz 3.123, odvoz 134.650). Avstrijci so čez Trst izvažali predvsem surov in predelan les, uvažali pa derivate rudninskih olj. sveže in suho sad;e, agrume in sveže povrtnine. Promet z Jugoslavijo je znašal 8 099 ton (dovoz 7.354, odvoz 745), kar znači, da se je nekoliko povečal v primeri z istim razdobjem preteklem leta, ko ie doseeel samo 6.727
ton (dovoz 4.803, odvoz 1.924). Jugoslovani so čez Trst pretežno izvažali surov in predelan les. Promet z Zahodno Nemčijo je bil seveda mnogo nižji, dosegel je 4,052 ton (dovoz 440, odvoz 3.612) in je v primeri z ustreznim obdobjem lanskega leta napredoval: lani je znašal 3.557 ton (dovoz 434, odvoz 3.123). Nemci so zlasti mnogo uvažali, in sicer vina, likerjev in drugih pijač.
77 ITALIJANSKIH RIBI ŠKIH LADIJ NA ATLANTIKU-Na Atlantskem morju se na stalnem ribolovu nahaja 77 italijanskih ribiških čolnov v skupni tonaži 41.000 ton. V raznih ladjedelnicah gradijo zdaj še 16 večjih ribiških čolnov za 12.500 ton
V ZDA so gospodarstveniki, industrije! in navadni družinski poglavarji, odgovorni za družinske proračune desetin milijonov ameriških družin, kar živčno opazovali v letošnjih mesecih nihanje kazalca na do sedaj skozi sedem let relativno ustaljenem ameriškem življenjskem indeksu. Kaj vse jih ni razburjalo: Dviganje cen pri treh velikih čevljarskih družbah, ki so javljala povišanje cen od 4 odsto do 5 odsto. Podražilo se je vkrcevanje blaga v pristaniščih od 5 do 12 odsto. Cene steklenini so švignile navzgor ker za 3 odsto, ploščice za tla pa kar za 5 odsto.
Američani so že mislili, da plavajo v polni inflaciji, posebno, ker so jih ostrašili še poviški cen na' drugih področjih: pri papirju, sladkorju, kemikalijah. Veliki jeklarski kapetani so pretehtavali, kako naj reagirajo na nove delovne pogodbe z višjimi mezdami in kako nai bi to prevrgli na druga ramena.
Mnogi gospodarski čir.itelji so rdeče pobliskovali pred inflacijskimi vdori. Severno ameriške tovarne so bile navajene delati v mesecih največje zaposlenosti kar z 90 do 91 odsto zmogljivosti svojega strojnega parka, kar jim je prinašalo ne le hitro odplačevanje investicij za zelo drago opremo, ampak so jim še privabljale velika nova naročila in s tem seveda tudi skušnjavo, da bi privile cene. Brezposelni so v osemletnem nepretrganem gospodarskem razvoju skopneli na samo 4,5 odstotkov zaposlenega prebivalstva in ie iz tega vzraslo na raznih področjih ameriškega gospodarstva kar pomanikanie Primerne delovne sile zlasti v ključnih pozicijah. Sindikati delavcev so pravilno reagirali in zahtevali primerno visoke mezde. Izbruhnile so še stavke v marsikateri industriji: od premoga do prehrambenih artiklov.
Toda večino vodilnih krogov
še ni zajela inflacijska mrzlica. Prav cene živilom so dosegle v letošnjem juniju vrhunec po 34-mesečnem ravnotežju in se nikakor več niso premaknile, ker so jih omehčale dobre letine in lepa vremena. (Mislimo in pišemo o ZDA in ne o mokri Evropi!). Povpraševanju po ameriškem jeklu je potihnilo, ko je utihnil hrup delavskih stavk in ni uvoz zmanjšal trdnega nastopa zunanje konkurence. Zato se je tudi pomirilo življenje po dviganju cen v osnovnih jeklarskih izdelkih. Industrijske investicije bodo letos dosegle vrhunec v 50-milijard-nih dolarskih innvesticijan, ki bodo nujno pripeljale do razširitve tovarniških zmogljivosti in s tem do zmanjšanje pritiska na obrobna podjetja.
(«Time»)
Ameriške investicije v tujini rastejo
Po podatkih ameriškega ministrstva za zunanjo trgovino naj bi letošnje investicije tujih podružnic amer"ških družb dosegle 7.372 milijonov dolarjev, to je 1 300 milijonov ali 20 odsto več kakor v lanskem letu Gre za rekorden znesek, ki so ga in ga deloma še bodo podružnice vložile v zboljšanje strojev in opreme. Prihodnje leto na naj bi znašale investicije 7 323 milijonov dolarjev, in sicer manj kot so prvotno nredvidevali
Letošnje investicije evropskih podružnic bodo dosegle 2.659 milijonov dolarjev, podružnic v Latinski Ameriki 1.097 milijonov in ostale 1.773 milijonov dolarjev. Investicije bodo letos znatno večje od lanskih predvsem v Evropi in Kanadi, to se pravi, v najbolj industrializiranih deželah. Na drugi strani bodo znatno nižje investicije v deželah v razvoju, kakor npr. v La tinski Ameriki.
Vlak se ustavi le v Saalfeldu, da lahko izstopijo potniki, namenjeni v Vzhodno Nemčijo razen tistih, ki potujejo v vzh. Berlin. V vlaku so večinoma starejši potniki, medtem ko potujejo mlajši pretežno z letalom V zadnjem času se je poživil potniški promet med o-bema državama, ker lahko vzhodnonemški upokojenci potujejo k svojcem v Zapadno Nemčijo. Tako ste na povratku v Probstzelli dve bolniški sestri pomagali v vlak starejšima potnicama. Pred nekaj leti so vlak ob prehodu skoz: Vzhodno Nemčijo še zaklepali. To je sedaj odpadlo; vendar potnik ne sme nikjer zapustiti vlaka in je pač navezan na jedilnik, kjer lahko dobi (le za zapadne marke) celo dansko pivo, madžarsko in romunsko vino, obed pa že za 4,50 marke. Čeprav leži Probstzella na pol poti od Munchna do Berlina in se viak ne ustavlja načeloma nikjer, traja vožnja skozi Vzhodno Nemčijo neprimerno delj kot čez Bavarsko. Medtem ko vozijo na nekaterih drugih mednarodnih progah v Vzhodni Nemčiji vlaki prav hitro, ker so proge že obnovili, vozi na tej progi, ki je bila nekoč ena izmed dveh glavnih zvez Munchna z Berlinom, a je sedaj zgubila na pomenu, le nekaj brzih vlakov dnevno v obeh smereh pogosto s povprečno hitrostjo 30 km. Kakor marsikje drugje, sc pač vzdrževanje in obnavljanje železnic zanemarjali na račun obnove in širjenja industrije pa tudi stanovanjske izgradnje.
Proga je bila marsikje že obnovljena ali jo obnavljajo,
Prof. VI. Murko: S poti pO Nemčiji
tudi z modernimi stroji, kar zahteva znižanje hitrosti. Na že obnovljenih delih proge vozi vlak že z veliko hitrostjo, med Leunavverke, Halle jem in Bitterfeldom pa je proga že elektrificirana. Seveda vidiš še precej parnih lokomotiv, katere so v Zapadni Nemčiji redkost, poleg starih osebnih vagonov pa so zelo številni dvonadstropni moderni vagoni, ki imajo v prometu številne prednosti.
ŽENSKE NA ŽELEZNICI
Kmetijstvo je videti manj mehanizirano, kosci kosijo še s kosami, četudi najdeš v u-radni publikaciji «Willkommen in der DDR», katero najdeš v vlaku, precej podatkov o mehanizaciji v kmetijstvu, ki je spričo splošnega pomankanja delovne sile zaradi pobega kakih tren milijonov prebivalcev kljub izredno močni zaposlitvi žensk v najrazličnejših službah močno navezano na mehanizacijo Mnogo žensk najdeš tudi v železniški službi, npr. kot čuvaje. Zato je razumljivo, da žrtvuje DDR znatne zneske za jasli, otroške domove, itd., da bi omogočila materam zaposlitev. Bistven pogoj za zboljšanje kmetijskih donosov je uporaba umetnih gnojil; za njihovo proizvodnjo ima DDR vse pogoje; saj razpolaga z bogatimi nahajališči kalijeve soli in že od nekdaj močno razvito kemično industrijo, ki se vrsti tudi ob tej progi.
Potnik opazi sicer znatno število novozgrajenih stanovanjskih blokov in razmeroma malo vojnih razvalin, v večjih krajih pa vzbujajo tudi med zapadno-berlinskimi sopotniki posebno pozornost izredno številne televizijske antene, tako da v taki hiši ne more biti stanovanja brez televizorja Nespretno pa pogrešamo osebne avtomobile, ki jih sicer proizvaja tudi DDR (Wartburg), vendar v razmeroma neznatnem številu. Podoben položaj je tudi v drugih državah vzhodnega bloka, Kjer pač dajejo prednost težki industriji, v zadnjem času pa zaradi dviga življenjske ravni tudi raznim oblikam lahke industrije za široko potroš njo.
KRAJEVNA IMEN
SLOVANSKEGA IZVORA
Zgodovinarju mora pasti v oči znatno število krajevnih imen, ki so nedvomno slovanskega izvora in kažejo na to, da so tod pred davnimi stoletji bivali najbrže redko naseljem slovanski narodi. Že blizu Bamberga je kraj Schesslitz, vše več znanih imen pa se vrsti med vožnjo skozi Turinško tja do Berlina. Tod najdemo imena kot Unter Loquitz (Lokovica), Remschnitz, Jessnitz, tik pred Berlinom pa Beehtz. Nedaleč od Berlina (pri Kottbusu) in od Dresdena je še ostalo okrog 100.009 lužiskih Srbov, ki so bili prej razdeljeni v dve deželi — Prusko z Dolnjo in Saksonsko z Gornjo Lužico z dvema
jezikoma (dolnjeiužiškim in gornj elužiškim) in dvema verama (protestantsko in katoii ško), kar je vse otežkočalo nji hovo kulturno življenje. Danes uživajo široko kulturno avtonomijo z lastnimi šolami in tiskom, njihovi poslanci so v krajevnih ljudskih predstavništvih. V Dolnji Lužici so se izredno močno razvili rudnik: rjavega premoga z elektrarnami itd. Sicer se ukvarjajo vzhodnonemški slavisti v velikem obsegu s proučevanjem krajevnih imen slovanskega izvora.
ULRIK IZ
ORLAMUNDA
Ob progi, ki sledi vse do Halleja mnogo opevani reki Saab, se vrsti več znanih krajev. Rudolstadt spominja potnika nekdanjega turinskega partiku-larizma: saj je tu do revolucije leta 1918 vladal knez države Schwarzburg—Rudolstadt s svojo vlado eni izmed 8 t urinskih dežel, ki so štele tedaj vsega 11.754 kv. km z 1,624.000 prebivalcev ali približno toliko kot Slovenija. Na njo spominjajo tudi vinogradi, ki se vrstijo ob Saab približno od Jene do Naumburga in so torej edini vzhodnonemški vinogradi (poleg nekaterih saksonskih). Ob izlivu reke Orla leži Orlamun-de, okod je izviral Ulrik iz Grlamunde, ki je upravljal Kranjsko v 1. 1058-1078, njegov naslednik Popon iz Orlamiinde (umrl 1. 1101) pa je kot kranj-sko-istrski krajišnik bil tudi lastnik zemlje med reko Dra-
gonjo in Mirno ter dosegel »združitev slovanskega juga« tja do Reke
Nato sledi več industrijskih krajev s porcelansko in cementno industrijo ter industrijo u-rnetnih vlaken, kmalu pa staro ■univerzitetno mesto JENA z Zeissovimi optičnimi tovarnami.
Za Bad Kcesenom (solni vrelci) sledi Naumburg z znamenito gotsko katedralo, nato pa kraji z močno kemično industrijo, najprej Bunawerke za izdelavo umetnega kavčuka; za Korbetho, kjer se odcepi proga proti Leipzigu, nekdanjemu središču nemškega knjigotrštva in po zaslugi starodavnih velesejmov zelo pomembnem tržišču ne le za socialistične, marveč tudi za druge države (((Leipzig ist Goldes wert») ter sedežu velike univerze. Sledijo kemične tovarne Leunavverke, ki so bile med vojno skoraj povsem uničene, pa zaposlujejo danes zopet okrog 30.000 delavcev. V predmestju Halleja Ammendor-fu vidiš veliko število novoiz-delanih (širokotirmh) železni ških vagonov za Sovjetsko zvezo. V Halleju so ugotovili, da je nemogoče prilagoditi pretesno starinsko mestno središče potrebam modernega prometa, in so se zato odločili za izgradnjo povsem novega ((satelitskega« mesta. Ogromni dimniki kemičnih tovarn se pokažejo tudi pri Bitterfeldu, kmalu za njim pa filmske tovarne Wol-fen (<(Orwo»-film).
(Dalje sledi)
POPRAVEK: V prejšnjem nadaljevanju podlistka se je v začetku vrinil zgrešen datum: Berlin, septembra, medtem ko je potopis nekoliko starejšega datuma.
preveč preprosto in pogosto po nepotrebnem izvajajo pritisk na delovno silo ter odpuščajo delavstvo. V resnici ne sme pomeniti preosnova pritiska na življenjsko raven ter se izvajati na račun delavca
ZA EKONOMSKO GOSPODARJENJE IN PROTI AVTARKIZMU
Ni slučajno, da preosnova predvsem zastavlja podjetjem vprašanje o prodaji proizvedenega blaga; modernizacija proizvodnje je pogoj za nadaljnji razvoj gospodarstva. Kajti na vprašanje, ali proizvedeno blago in oprema ustrezata zahtevam domačih in tujih kupcev, daje odgovor trg. »Mislim, da je preosnova prinesla revolucionarne spremembe v razmerah gospodarjenja in da je usmerila naše gospodarstvo v iskanje ekonomskih rešitev. Odpraviti smo morali razmere gospodarjenja, ki so vodile k avtarkizmu in zaostriti vprašanje v zvezi z izvajanjem novih sprejetih načrtov. Zlasti je o-pazno zaostrovanje na področju ukrepov kreditne politike, kjer se moramo vsi skupaj bojevati proti slehernemu poizkusu, katerega namen je nadaljevati prejšnjo prakso dajanja kreditov iz emisije«.
SOSEDNJE DRŽAVE IZVAŽAJO VEČ
V svojih nadaljnjih izavaja-njih se je govornik dotaknil vprašanja sodelovanja med jugoslovanskimi podjetji, da bi laže premagali avtarkizem, in glede uresničevanja gospodarske preosnove pripomnil, da se je treba izogibati naglih reorganizacij, ki bi omejile varnost poslovanja tistih ustanov, na katerih je treba izvajati preosnovo. »To zlasti poudarjam, da je področje zunanje trgovine, ki mora v tem položaju revolucionarno preobraziti naše gospodarstvo. Zdaj izvažamo približno 9 odstotkov, sosednje države pa okrog 40 do 50 odstotkov svojih proizvodov. Če hočemo doseči cilje gospodarske preosnove, moramo približno doseči tolikšen izvoz in uvoz, kot ga poznajo sosednje države. To ne pomeni, da moramo toliko prodati na domačem trggi, temveč, da se moramo specializirati in z manjšim številom izdelkov iti ako na domači trg, manjše ševilo izdelkov pa moramo poslati tudi na tuje tržišče, vendar takšne proizvode, s katerimi bomo mogli konkurirati v svetovni delitvi dela».
STALNI POGOJI GOSPODARJENJA
Nič manj zanimiva ni bila druga analiza današnjega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji, ki jo je podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta na tiskovni konferenci v Beogradu. če je v prvem svojem govoru svaril pred naglimi reorganizacijami, je toliko bolj v* svojih izvajanjih pred jugo slovanskimi novinarji naglasil da teži gospodarska preosnova za tem, da se ustvarijo stalm pogoji gospodarjenja, s katerimi bodo lahko podjetja raču nala in mirno delala zaključke Poročevalec ljubljanskega »Dela« pravi v uvodu k daljšemu poročilu iz Beograda o izvajanjih Borisa Kraigherja: »Iz podatkov, ki jih je posredo val Boris Kraigher je razvidno da je prišlo v osmih mesecih 1965 do procesov, ki najznačil ne j e opozarjajo na ustalitev (stabilizacijo) materialnih gibanj : gibanje proizvodnje in vseh oblik potrošnje ter zaposlovanja je bolj umirjeno; prišlo je do povečanja zalog blaga, izvoz je hitreje doraščai kot uvoz, zmanjšal se je globalni primanjkljaj v plačilni bilanci. Po vsem sodeč je moč pričakovati tudi v prihodnjih mesecih zmanjšano stopnjo rasti proizvodnje in investicij. Boris Kraigher sodi, da je za to več razlogov in da to nikakor ne more biti razlog za kakršno koli nervoznost in negotovost. Sodi pa, da je zdaj treba čim hitreje sprejeti vse tiste ukrepe, ki bodo v delovnih organizacijah odpravili dvome in uganke v zvezi s pogoji gospodarjenja v letu 1966 in v prihodnjih letih. Za delovne organizacije je namreč posebno pomembno, da iz teh dokumentov jasno zaznajo, da se pogoji gospodarjenja, zastavljeni z "gospodarsko preosnovo, ne bodo menjali in da bodo stabilni. Čimprej je treba za to pripraviti ter sprejeti dokumente in instrumente o gospodarski politiki za leto 1966 in srednjeročni plan. Prav tako bo treba razrešiti z vso potrebno previdnostjo nekatera odprta vprašanja v razširjeni reprodukciji in kreditni politiki. Pri vsem tem pa je treba odločno paziti, da bi ne prišlo do kakršnih koli ukrepov, ki bi pod pirali težnjo za dodatno emisijo denarja.
UGODNEJŠA TRGOVINSKA BILANCA
Podpredsednik Kraigher je navedel naslednje podatke o gibanju trgovinske bilance v prvih osmih mesecih:	izvoz
znaša 824 milijard dinarjev, kar je za 17 odstotkov več kot
v istem razdobju leta 1964 ter več kot je bilo predvideno; vrednost uvoza je dosegla 1.080 milijard oziroma 4 odsto manj kot v istem razdobju lani. Primanjkljaj v zunanje trgovinski bilanci se je skrčil za 40 odsto. Izvoz je bil dober tudi v septembru. Govornik se je dotaknil nujnosti boljšega izkoriščanja zmogljivosti v industriji. Začasno zaostajanje stopnje naraščanja je deloma tudi posledica gospodarske preosnove. Cilj reforme je namreč moderna velikoserijska proiz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
relije
ITT
Svojevrsten cerkveni rop
Na naših krizantemah, ki jih varujeta pred vetrom kraški zid, zidan seveda v suho, in košati bor, sem že opazil cvetne popke. Bliža se torej že jesen in z njo dan mrtvih. Pa sem se ozrl po topolu, ki je v dvanajstih letih že prerasel hišo, a še nisem opazil, da bi odpadalo porumenelo listje. Sonce je še pripekalo in naši vinogradniki se ga letos bolj veselijo kot kdaj. Ni še jesenskega razpoloženja torej. Videl sem tudi, da so se nekatere krizanteme potegnile tako visoko, da segajo čez mlado figovo drevo. Kakšna življenjska sila je morala biti, da jih je pognala tako visoko za soncem?
čemu bi torej pisal o jeseni, o dežju in bližnjem prazniku mrtvih? Poslušajte rajši tole nenavadno zgodbico, ki sem jo iztaknil v nekem nemškem listu pod naslovom: «Cerkveni ropu.
V neki vasi v Švici je nekoč prišel človek k župniku in mu razkril, da je nedavno nekaj vzel z oltarja. Tega se kesa. Rad bi vedel, ali mora to vrniti. Duhovnik mu je seveda napravil strogo vridigo in ga o-pozoril, naj ukradeni predmet takoj vrne. »Dobro«, je dejal mož, »to sem vzel pred očmi vse občine in vrniti hočem predmet pred njenimi očmi. Računajte s tem, da bom to storil prihodnjo nedeljo.»
In res se je to tudi zgodilo. Mož je stopil s svojo ženo pred oltar in naglas dejal: «Ni dolgo, kar sem tu na tem mestu vzel to ženo; toda bil sem javno opeharjen. Zahteval sem pošteno žensko, a dobil sem mlado prepirljivko. Vzemite si jo torej drage volje nazaj, sicer vas bom zatožil pri vseh božjih in posvetnih sodiščih!«.
Poteza našega junaka spominja na muslimanske navade. Pravijo, da mohamedanec — Koran dopušča mohamedavcu po več žena — ko se naveliča žene. jo pelje k muftiju (duhovniku) in izpregovori takole: «Zadosti je imam, zgarala se je tudi. dai mi drugo — mlajšo/» Beseda bolj podjetnega mohamedanca je nekoliko drugačna: «V imenu Alaha. Ta ima že 50 let. dai mi dve ■po 25 let. da bodo računi točni!*
Ali ne vdira danes ta mohamedanska navada, seveda v nekoliko drugačni in sodobni obliki tudi med «krščanske» pare?
— Ib —
Smisel decentralizacije in položaj delavca
Med razpravo o osnutku 13 (pod naslovom »Cerkev in položaj človeka«) je rrsgr EIchin-ger koadjutor v Strasbourgu, tudi dejal: »Današnji ljudje zahtevajo od Cerkve pravo svobodo, globoko iskrenost, možnost biti bratovski na delu in izmenjavo idej. Eden izmed načinov za pospeševanje spoštovanja človeške dostojanstvenosti in za učinkovit razvoj smisla za osebno svobodo bi vsekakor bil krepak napor za povečanjem decentralizacije v organizaciji gospodarskega in socialnega življenja, pa tudi cerkvenega, in to na vseh stopnjah hieararhije. Ta decentralizacija bi namreč omogočila raznim o-sebam, da se izražajo svobodno in da prevzamejo na raznih področjih tisto stopnjo odgovornosti, ki pripada odraslemu človeku — ne da bi pri tem hoteli oporekati potrebi in vrednosti višje avtoritete.
Msgr. Himmer, škof v Tour-inaiu (Belgija) je dejal- »Delav ' ci niso na pravem mestu v o-snutku, ko vendar sestavljajo naj večji del človeštva Oni so lahko pod vplivom marksistične ideologije, vendar je treba z njimi navezati razgovor Postavljanje delavskega vprašanja v ospredje, predstavlja resnični napredek za človeštvo Povejmo to jasno. Delavstvo čedalje bolj ceni poklicne sposobnosti kakor denar. Denar je vedno bolj smatran kot plod dela, a ne kot proizvod kapitala.«
MEDNARODNA TRGOVINA
O INDIJSKI PREDSEDNIK IZ BEOGRADA V PRAGO. Pretekli četrtek je prispel v Beograd indijski predsednik dr. S. Rada-krišnan v spremstvu ministra za vojaško proizvodnjo A.N. Tho. masa in drugih indijskih osebnosti ter je po razgovorih s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki (med temi sta bila tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in tajnik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Miha Marinko) na Brionskih otokih v ponedeljek odletel v Prago. Med svojim obiskom v Jugoslaviji je obiska! tudi Dubrovnik. Uradno sporočilo o razgovorih med jugoslovanskimi in indijskimi državniki pravi, da Jugoslavija podpira prizadevanje . Indije, da bi se spor s Pakistanom rešil mirno in brez vmešavanja drugih držav. Predsednik Tito meni, da je vmešavanje drugih držav s pretnjami in ultimatumi (Kitajske) nevarna zadeva. Oba predsednika sta prepričana, da je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom prav zaradi vmešavanja v indijske notranje zadeve od zunaj, da bi s silo re šili notranje zadeve Indije. Pred sednik Tito ie sorejel vabilo indijskega predsednika, nai obišče s svojo soprogo Indijo. Med svojim bivanjem na češkoslovaškem se bo dn Radakrišnan se stal tudi s predstavniki slovaškega narodnega sveta v Bratislavi.
•	TITO ZBOLEL ZA GRIPO Predsednik Josip Broz Tito je zbolel za gripo. Potek bolezni je bil normalen, tako da je Tito že okreval tik pred prihodom indijskega predsednika dr. Ra-dakrišnana. Prvi tajnik centralnega komiteja Poljske združene delavske stranke Vladislav Go-mulka je brzojavno sporočil Titu najprisrčnejšo željo za čimprejšnje ozdravljenje.
•	■ DVA NAPADA NA JUŽNEM TIROLSKEM. V nedeljo so neznanci streljali s planinskih vrhov na meji v občini Brenner na alpinsko vojašnico, ki stoji 2050 metrov visoko nad morjem Pri tem je bil lahko ranien en alninec. — V torek porVči je bilo oddanih več strelov na karabinjersko vojašnico v vasi Falzes, 10 km zapadno od Brune cka. Napadalci so ranili samo psa-čuvaja. Italijanski varnostni organi domnevajo, da ne gre za skupino Steger, Forer, Oberleiter ir.- Oberlechner, ki organizira napade, temveč za druge organizirane napadalce. Julija 1982 so streljali ti na isto vojašnico v vaif.S"dtees ter, tedaj težko ranili enega karabinjerja.
•	PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD RAVNATELJI PODJETIJ. Italijanska liberalna stranka je predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, ki določa, da mora vlada zaprositi za pristanek posebnega parlamentarnega odbora za imenovanje ravnateljev velikih javnih podjetij in ustanov. Tako bi vlada brez pristanka tega odbora ne smela imenovati ravnateljev Blagajne za obnovo Juga, Zavoda za socialno skrbstvo INPS Vsedržavne zavarovalnice INA. emisijskega zavoda Bar.ca dlta. lia, Istituto Mobiliare Italiano drugih bank in denarnih zavodov, TRI. ENI, ENEL. Alitalia CIT, Ente risi. CONI. ENAL. CRT in sploh javnih zavodov, ki'se uveljavljajo na področju gospodarstva, zavarovanja in kmetij stva.
Z uspehom zaključena milanska razstava pohištva
Na milanskem razstavišču je bila od 19. do 26. septembra 5. razstava italijanskega pohištva. Na površini 70.000 kv. metrov je razstavljalo 1.100 proizvajalcev pohištva. Razstavo si je ogledalo 27.122 operaterjev, od tega 2.456 tujcev iz 42 držav, med temi Bolgarije, Jugoslavije, Kanade, Japonske, Indije, Poljske, Kitajske in Sovjetske zveze. Na obisk je prispel tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella, ki je splošno pohvalil italijanske ustvarjalce pohištva, ki jim je uspelo združiti funkcionalnost in lepoto. Izrazil je mnenje, da "oi bilo treba povečati izvoz v tujino. Pohištvena proizvodnja že presega potrebe notranjega trga, a zato je ne kaže skrčiti, oač pa kvečjemu še povečati m ji najti primernih trgov širom sveta. Vrednost izvoza pohištva ie znašala 1. 1960 okrog 6 mili-iard lir, konec tega leta na naj bi dosegla po najprevidnejših uredvidevanjih že 15 milijard lir. Italija je danes tretja najvažnejša izvoznica pohištva na svetu. Minister Mattarella je naglasil, da bo njegovo ministrstvo tudi finančno pomagalo domačim ustvarjalcem in izvoznikom pohištva, ako se bo pokazalo, da bi taka pomoč prispevala k lažjemu prodoru na tujih trgih.
Novo pohištvo na razstavi v Lissoneu
V prostorih cCentra za pohištvom v mestecu Lissone bo od 17. oktobra do 30. novembra v okviru takoimenovanega TEDNA LISSONEA pohištvena razstava pod geslom «Novo pohištvo za današnje stanovanje».
Na razstavi bo 31 različnih
vino je določenih 5 minut.
V	svojem komentarju dela na londoski kovinski borzi ugotavlja «The Financial Times«, da podjetja, ki operirajo na tej borzi (London Metal Exchange) širijo čedalje bolj svoj vpliv v Evropo. Prvo njihovo skupno skladišče je bilo konec leta 1983 odprto v Rotterdamu, maja letošnjega leta pa drugo skladišče v Antvverpenu. Ta angleška skladišča na evropski celini se do zdaj omejujejo na baker in cin, kmalu pa bodo svojo dejavnost razširila tudi na svinec in cink
V	zadnjih 18 mesecih so do bave londonske kovinske borze dosegle v Veliki Britaniji in Evropi velik obseg. Okoli 45.700 ton bakra je bilo dobavljenega lansko leto, do junija 1965 je bila ta količina prekoračena že za 7.500 ton. Približno tako se razvijajo dobave londonske kovinske borze tudi ostalih barvastih kovin, če izvzamemo cin, dcbave londonske kovinske borze presežejo raven razvoja 1935-1938, dobave cina pa so znašale 82.300 ton ter so bile samo nekoliko nižje kakor v omenjenem predvojnem razdobju. Okoli 70 odsto prometa londonske kovinske borze ima mednarodni znač/j.
JAPONCI BODO IMELI
NAJVEČJI SVETOVNI
VELESEJEM
V	naj večjem industrijskem središču Japonske Osaki bo leta 1970 Svetovni velesejem. Guverner Osake, ki je bil imenovan za predsednika pripravljalne komisije za velesejem je novinarjem povedal, da bo velesejem v Osaki večji od svetovnega velesejma v New Torku in velesejma, ki bo leta 1967 v Montrealu. Samo za u-reditev sejemske površine bodo potrošili Japonci 120 mili jard jenov ali 333,333.000 dolar jev.
stanovanjskih prostorov, opremljenih s pohištvom, ustvarjenim na osnovi najsodobnejših tehničnih meril in zahtevah sodobnega odjemalca po funkcionalnosti, lepoti in, seveda, nrimer-nih cenah. Pohištvo bo delo domačih izdelovalcev.
Pred zaključkom razstave «Tramag 65» v Padovi
Dne 3. oktobra so na pado-vanskem sejmišču odprli III. mednarodno razstavo strojev in opreme za notranje prevoze in skladiščenje pod geslom TRA-MAG 65. Otvoritvi je v imenu vlade prisostvoval državni podtajnik za zunanje zadeve dr. F. Storchi. Razstave (na površini nad 25.000 kv. m), ki se zaključi 10. oktobra, se udele-žujeLtiekaj 'nad 209 '■podjetij1, "od1 tega- SMdifcj -80 iz tujine (Danske, Francije, Zah. Nemčije, V. Britanije, Nizozemske, Švice in ZDA). Vsak dan beležijo prireditelji velik obisk in si obetajo velik obseg kupčij med tovarnami in podjetniki.
Že tri angleška skladišča barvastih kovin v Evropi
Na londonski kovinski borzi se sestajajo vsak dan predstavniki okoli 30 velikih angleških podjetij, ki se bavijo s trgovino neželeznih kovin, in sicer bakra, cina, svinca in cinka. Na teh sestankih se sporazumevajo glede tečajev teh kovin, ki potem veljajo za kupčije skoraj po vsem svetu. Sestajajo se dvakrat na dan in za vsako ko-
Združitev slovenskih železniških podjetij
Republiški izvršni svet je dovolil spojitev železniških prevoznih podjetij v Sloveniji, in sicer pripojitev železniškega transportnega podjetja Nova Gorica k železniškemu transportnemu podjetju Postojna in železniškega transportnega podjetja Novo mesto k železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana. Obenem je bila dovoljena spojitev železniških transportnih podjetij Ljubljana, Maribor in Postojna v združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Na progi Beograd - Munchen bodo od 15. oktobra uvedli vagone z ležišči (couehetVr ki bodo priključeni -vlaku : '«'Tugoslavija-ekspres».
Sestanek predstavnikov ustavnih sodišč
V poslopju zveznega izvršnega sveta v Beogradu so bili več dni uradni pogovori med delegacijama ustavnega sodišča I-talije in ustavnega sodišča Jugoslavije. Italijansko delegacijo je vodil predsednik ustavnega sodišča Gaspare Ambrosi-ni, jugoslovansko pa predsednik ustavnega sodišča Blažo Jovanovič. Predsednik Ambrosini je podaril ustavnemu sodišču Jugoslavije zbirko zakonov, ki so jih natisnili v Florenci leta 1553. Razgovori so se nanašali na določbe o poslovanju ustavnih sodišč v obeh državah.
Na elektronski razstavi
V Ljubljani strokovnjaki iz vse Evrope
•	PROGRAM ZAHODNONEM-ŠKE ZUNANJE POLITIKE. Pred odborom, ki sta mu krščansko demokratska unija (CDU) in bavarska krščansko-socialna stranka zaupali nalogo, da sestavi politični program, je kancler Er-hard začrtal smernice zunanje politike bodoče vlade. Ta ostane v bistvu neizpremenjena. Od nosi med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo so se poslabšali. To se da sklepati po izjavah Brežnjeva v Moskvi in zunanjega ministra Gromika pred Organizacijo združenih narodov. Zahodna Nemčija ne bo nič po pustila nasproti Vzhodni Nemčiji, pač pa bo pazila, da bodo štiri velike sile izpolnile svojo obvezo glede združitve Nemčije Nova vlada bo sicer skušala zboljšati svoje odnose nasproti drugim vzhodnim državam (so cialistrčnim). Ako se čim prej ne reši kriza v Evropski gospodarski skupnosti, naj se sestanejo predstavniki vlad ali sami predsedniki držav, ki naj se lotijo tega vprašanja.
« DELNA REHABILITACIJA MOLOTOVA? Nekateri zahodni listi poročajo, da je prišlo do stika med bivšim zunanjim ministrom Molotovom, ki mu je 75 let, in predstavniki sedanjih političnih oblasti v Moskvi. Pred tedni so Molotova vprašali za mnenje glede odprave regiona! nih gospodarskih svetov (sov narhozov). Na tiho se priprav Ija delna rehabilitacija Moloto va, ki ea je leta 1957 odstranil Nikita Hruščov nod obtožbo, da vodi cprotipartijsko skupino«.
•	KRVAV POSKUS PREVRATA V INDONEZIJI. Pod vodstvom polkovnika Untunga so skrajni levičarji v Indoneziji izvršili državni udar. Njihovi nameni niso bili novsem jasni. Nekatera poročila trdijo, da so bili pod vplivom Kitajske. Udar naj bi bil sprožil Sukarnov zdravnik, ki je po rodu Kitajec ter je raznesel glas, da je Sukamo nevarno bolan. Med državnim udarom je bilo ubitih šest generalov, med njimi tudi
Glavni ravnatelj Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Karel Kušar je na dolgo našteval, kateri zastopniki oblasti in gospodarskih združenj, predstavniki znanstvenih institucij in konzularnih uradov v bližnjih mestnih središčih so se znašli z nekaj sto gospodarskimi operaterji pri odprtju 12. mednarodne razstave sodobne elektronike. Slovensko ljudsko skupščino je zastopal podpredsednik Janko Rudolf, zvezni izvršni svet pa 'Nikola Djuverovič, sekretar za zunanjo trgovino.
Zvezni poslanec in predsednik prireditvenega odbora Silvo Hrast, ki je bil pred leti tudi ravnatelj največjega slovenskega podjetja z največjo elektronsko proizvodnjo «Iskra» v Kranju, je zgoščeno podal smeri, katerih šo se letos držali organizatorji letošnje elektronske razstave:
«Letošnja razstava je mednarodna manifestacija dosežkov na področju elektronike, telekomunikacije in avtomatike. Letošnji sejem je prilagojen spoznavanju s tekočimi in novimi izdelki industrije ter aplikacijam teh izdelkov. Iz razstave smo izločili kar največ že znanih proizvodov, hkrati pa zožili komercialno noto razstave. Omogočena bo obsežnejša primerjava med tem, kar ie dosegla domača elektronnska industrija s tistim, kar so dosegle tuje industrije. Izredna pestrost potreb in velik asor-
vojaški poveljnik glavnega mesta Džakarte. Lporniki so za nekaj dni zavladali v glavnem mestu, toda kmalu je vojaštvo, ki je ostalo zvesto Sukarnu, zatrlo upor. Skrajna desnica zahteva, naj se komunistična stranka, ki šteje 3 milijone članov, razpusti. Sukamo ni naklonjen tako radikalnemu ukrepu, ker se boji da bi bil potem popolnoma od visen od desnice in vojske.
timan zahtevata proizvodnjo v velikih serijah teamsko (skupinsko) razvojno delo in tesno sodelovanje na področju tehnologije. To pomeni sodelovanje gospodarskih organizacij znotraj jugoslovanske ekonomike in vključevanje v mednarodno delitev dela, ali sodelovanja s tujino. Razstava s tolikerimi u-deležer.ci, vrhunskimi eksponati, številnimi strokovnimi posvetovanji kaže, da je dozorel čas, ko so takšne strokovne manifestacije postale sodobne industrijske proizvodnje«.
Zvezni tajnik Nikola Djuverovič je nato prerezal trak v veliko kupolno razstavno dvorano, kamor se je vsul dolgi sprevod zastopnikov oblasti in strokovnjakov. Navaden obiskovalec naleti na tej razstavi na razstavljalce, ki so navadno redki na razstavah: Nuklearni inštitut «Jožef Štefan« v Ljubljani, atomski reaktor «Triga Mark«, ki je vsaj po zunanjem videzu že pod streho onstran Save pri Ljubljani blizu Sv. Jakoba. Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani. Tu sta s svojimi številnimi aparati dva velika tekmeca v elektronski industriji in hkrati velikana v jugoslovanskem merilu: «Iskra» v Kranju in »Elektronska industrija« iz Niša. Merilne naprave in računalniki v najsodobnejši elektronski izvedbi, naprave za električno tehtanje in globinsko upravljanje peči se vrte druga za drugo in tako naprej.
Precej obiska je bila deležna razstava že v soboto popoldne in v nedeljo, v ponedeljek je pa začela prihajati iz inozemstva in vseh krajev Jugoslavije tista posebna publika, ki bo kritično primerjala razstavljene elektronske aparature in predavanja strokovnjakov z raznih fakultet za elektronsko preučevanje v evropskem in zahodnem svetu.
(ar)
Manjši primanjkljaj v italijanski zunanji trgovini
V zadnjem času se italijanska trgovinska bilanca odvija razmeroma ugodno. Konec letošnjega junija je znašal n j er.- primanjkljaj samo 59 milijard in 732 milijonov lir, dočim je konec prvega polletja 1964 dosegel 753 milijard in 431 milijonov lir. Ako se bo trgovinska bilanca gibala tako ugodno vse do konca letošnjega leta, ne bo pri-manjkljjaj presegel nekaj sto milijard lir.
Kljub opaznemu zboljšanju nekateri vendar trdijo, da se za njim skriva negativen gospodarski činitelj, in sicer pretirano skrčenje uvoza surovin. Po količini je italijanski uvoz iz inozemstva vedno precej višji od izvoza. To je umevno, saj uvaža Italija velike količine surovin skromne skupne vrednosti, dočim izvaža prvenstveno po-trošne dobrine visoke vrednosti, kakor na primer oblačila, sadje, povrtnine idr. Pri vsej kritiki, da se uvoz preveč krči, drži, da se Po količini dviga. V zadnjih letih se je uvoz po kolčini močno povečal, in sicer od 77 milijonov ton v 1. 1961 na več kot 88 mil. ton v 1. 1982, na 101 mil. ton v 1. 1963 in na. nekaj nad 104 mil. ton v lanskem letu.
Zaradi primerjave navajamo, da je Italija v prvih 6 mesecih preteklega leta uvozila 53,5 milijona ton blaga, v letošnjem prvem polletju pa že nad 59 milijonov ton blaga. Uvoz se ie torej po količini letos večal ter se po vrednosti skrčil. Tako se je njegova vrednost znižala od 2.498 milijard lir v nrvi polovici lanskega leta na 2.220 milijard v prvem letošnjem polletju. Istočasno se je znatr.o povečala vrednost izvoza, m sicer od 1.744 milijard lir *an; na 2.160 milijard letos.
Med najvažnejšimi vrstami blaga je bilo uvoženih v prvi polovici tega leta 24,5 mibjona stotov koruze (v istem času lanskega leta 20 milijonov stotov), dalje 3.267.000 stotov oljnatih semen (4.287.000), 319.000 glav goveda (281.000), l.SOo.OOO “stotov svežega in zamrznjenega mesa (1.682.000) in 25z.000 stotov mleka in masla (353.000).
Med surovinami je bilo uvoženih 994.000 stotov oo.nbaža (1 milijon 484.000) — v hudem nazadovanju bombaževega uvoza se odraža kriza, v katero 'e zašla tekstilna industrija. — dalje
540.000	stotov volne (684.000),
1.119.000	stotov starih cunj (1 milijon 286.000): 10.155 000 stotov navadnega lesa (10 163.000), samo 7.472.000 stotov rezanega lesa (10 milijonov), 4.214.009 stotov surovin za izdelovanje papirja (3.932.000) — tu je torej uvoz napredoval, kot sicer tudi pri papirju in lepenki —
1.391.000	stotov (1.378.000) ter
610.000	stotov celuloze za tekstilno industrijo (665.000).
Povečal se ie uvoz železne rude in to na 37 milijonov stotov (v prvi polovici lanskega leta 21,5 mil. stotov); uvoženih je bilo nadalje okrog 22 mil. stotov odpadkov navadnega in litega železa ter jekla (blizu 17 milijonov lani) in 20 milijonov stotov nekovinskih rud (22 milijonov stotov).
Uvoz petroleja je narasel na skoraj 33 mil. ton (lani 27 mil. ton); spričo tega povečanja, lahko razumemo skrčenje uvoza navadnega premoga na 5 mil. ton (od lanskih 5.615.000); dvignil se je tudi uvoz gorilnega olja, in sicer na 917.000 ton (741 tisoč).
Poglavje zase tvori zunanja trgovina s stroji in aparati. Uvoz teh se manjša, a to otež-koča uresničitev načrtov za modernizacijo industrijske opreme malone v vseh industrijskih strokah. Uvoz strojev in aparatov je zdrknil od 2.243.000 stotov v nrvi polovici lanskega leta na 1.220.000 stotov v prvem letošnjem polletju. Izvoz je občutno napredoval. Povzpel se je namreč od 2.036.000 stotov v prvih 6 mesecih 1964 na 2.734.000 stotov v prvi polovici tega leta. Primerjava po vrednosti med uvoženimi in izvoženimi stroji ni mogoča, kajti Italijani pač uvažajo take stroje in aparate, katerih sami ne proizvajajo, izvažajo pa povsem drugačne. Vsekakor je spodbudna okolnost, da v tem primeru izvoz znatno prekaša količino uvoza.
RAZVESELJIVA PLAČILNA BILANCA V enem izmed svojih zadnjih govorov je minister za zunanjo trgovino Mattarella navedel podatke o gibanju italijanske plačilne bilance. Ta je še vedno ugodna. Konec meseca julija je znašala njena aktiva (upoštevajoč uvoz in izvoz, zaslužke italijanske mornarice, dohodke od turizma, denarne pošiljke izseljencev in investicije) 786.5 milijona dolarjev (491,6 milijarde lir). V mesecu avgustu se je prebitek povečal za 320 milijonov dolarjev; tako lahko računamo, da je aktiva plačilne bilance v prvih mesecih tega leta dosegla 1 milijardo 100 milijonov dolarjev (687 milijard lir). Ker je v mesecu septembru dotok turistov še vednno velik, lahko računamo, da bo prebitek v prvih devetih mesecih znaten.
PRETIRANO ZMANJŠANJE UVOZA NI DOBER ZNAK Italijanski gospodarstveniki In finančniki so s tem razvojem zadovoljni in pripominjajo, da so se italijanski predstavniki na glavni skupščini Mednarodnega denarnega sklada lahko predstavili z močno postojanko italijanske valute. Računsko je zadovoljiv tudi potek trgovinske bilance; saj je njen primanj-
kljaj izredno nizek, ako tiupo-števarno da italijansko gospodarstvo vedno računa z močnim primanjkljajem v sami zunanjetrgovinski izmenjavi in običajno s prebitkom v plačilni bilanci. Ravnovesje v trgovinski bilanci ni po mnenju italijanskih gospodarstvenikov dobro znamenje, pač pa kaže zmanjšanje uvoza na nekaterih sektorjih na krizo v industriji. Tako so ugotovili, da je treba zmanjšanje uvoza tekstilnih surovin pripisati krizi, ki je zajela tekstilne tovarne. Zmanjšanje uvoza surovin odkriva torej neugoden položaj industrije; tako se tudi manjšajo možnosti zaposlitve in na-daljnega razvoja.
Po začasnih podatkih je Italija do konca junija 1965 uvozila za 2.200 milijard lir blaga, izvozila pa za 2.160. Julija je uvoz dosegel okoli 398 milijard, izvoz pa 395 milijard. Tako računajo, da je v prvih sedmih mesecih Italija uvozila za 2.600 milijard lir blaga, izvozila pa za 2.560 milijard. Tako je trgovinska bilanca skoraj dosegla ravnovesje.
V EGS SE BO SVINJINA
ŠE BOLJ PRODAJALA
Dohodki od prašičereje v deželah Evropske gospodarske skupnosti rastejo, tako so se povzpeli od 10.790 milijonov nemških mark 1. 1958 na 14.205 milijonov mark. v letu 1963 (tu niso všteti podatki za Luksemburg). Za letošnje leto predvidevajo strokovnjaki EGS naslednjo proizvodnjo prašičjega mesa: v Belgiji 2,95 milijona glav, v Nemčiji 4,10, Luksemburg 0,15 in na Nizozemskem 6,6. V prihodnjih 12 mesecih naj bi se povnraševanje po svinjini v deželah šesterice znatno povečalo. V sezoni 1965-66 naj bi prekosilo za 6 odsto novpraševanje v prejšnji sezoni.
KAJ SE DOGAJA V TRŽAŠKEM ZALEDJU
Vse ostrejša konkurenca na Donavi
Po drugi svetovni vojni se večal konkurenčnost plovnih
je položaj ob Donavi močno spremenil. Velike zahodnoevropske države (Anglija, Francija in Italija), ki so bile poprej zastopane v Mednarodni donavski komisiji in so tako lahko odločujoče vplivale na ureditev plovbe po Donavi, so morale pod pritiskom Sovjetske zveze, ki si je priključila Besarabijo ter je tako postala donavska obrežna država, zapustiti Donavsko komisijo in se odreči svoji dotedanji vlogi. Sprejeto je bilo načelo, da bodo glede plovbe po Donavi imele besedo samo obrežne države.
To načelo je bilo tudi izvedeno, vendar se je Avstrija lahko priključila k Donavski konferenci (komisiji) šele leta 1960, medtem ko še ni bilo dokončano rešeno vprašanje pristopa Zahodne Nemčije.
Podonavske plovne družbe Bratislavske konvencije, katere članice so Sovjetska zveza, Romunija, Bolgarija, Madžarska in Češkoslovaška, so se na svojem nedavnem zborovanju v Budimpešti dogovorile glede naj ožjega sodelovanja na Donavi. Plovne družbe Jugoslavije in Avstrije, ki sodelujeta v stalni Donavski komisiji skupno z omenjenimi državami, so na to zborovanje poslale svoje opazovalce. Sklepi plovnih družb omenjene konvencije v Budimpešti so za plovbo po Donavi nedvomno velikega pomena. Družbe Bratislavske konvencije so se namreč dogovorile, da bodo njihove ladje v primeru potrebe deležne pomoči v vseh ladjedelnicah petih članic včlanjenih dežel; v pristanišču teh se bodo preskrbovale z gorivom. S sporazumom je bilo uvedeno tud: enotno zavarovanje ladij. Vsekakor bo ta sporazum po-
Iskanje notranjih rezerv neodložljiva nujnost
Iskanje notranjih rezerv je ena bistvenih postavk sedanje jugoslovanske gospodarske pre-osnove. Verjetno je, da je v zamejstvu malokomu jasno, v čem se te notranje rezerve, ki naj bi bistveno pomagale izboljšati gospodarski položaj države. Njihov kompleks je precejšen in izvira iz raznih vzrokov, ki so nastali v prvi vrsti zaradi nagle, cesto prenagle rasti industrijske,, kmetijske in vse ostale proizvodnje, ki ji ni vedno botrovalo čisto gospodarsko na črtovanje. Tu so bili tudi krajevni in socialni nagibi, ki so premalo upoštevali vprašanje
Težnja za stabilizacijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
vodnja, katere rezultat v prehodnem razdobju mora biti tak, da se odpravi »drobnjakarstvo«.
SLABA LETINA
Naraščanje zalog je treba o-ceniti ko pozitivni pojav, ker so prvič po desetih letih nastale večje rezerve blaga, ki bodo vplivale na ustalitev (stabilizacijo); vendar se morajo industrijska podjetja bolj u-smeriti na proizvodnjo blaga, ki ga ni dovolj na trgu. Resnejši so problemi na kmetijskem trgu. »Pridelali smo manj pšenice kot lani, tudi položaj s koruzo ni ugoden. Problemi so tudi v živinoreji poleg tega pa bomo pridelali manj sladkorne pese. Cenijo, da je letos približno za 20 odsto manj povrtnin in za 30 do 40 odstotkov manj sadja kot lani. Od tod tudi problemi, ki se kažejo v manjši potrošnji in v izredno visokih cenah sadja in povrtnine!« Boris Kraigher je poudaril, da so bili na kmetijskem trgu že izvedeni ukrepi, ki bodo v naslednjem razdobju pripomogli k boljši preskrbljenosti s kmetijskimi pridelki.
USTALJENI POGOJI
GOSPODARJENJA
Govornik je naglasil, da je zlasti pomembna gotovost, da se pogoji gospodarjenja v bistvu. ne bodo spreminjali. Treba je poudariti, da se instrumenti za leto 1966 ne bodo spremenili v odnosu do tistih, ki so bili sprejeti z ukrepi preosnove; seveda se bodo lahko izpopolnjevali.
Da bi dosegli čim boljše rezultate v izvozu, je potrebno, še nadalje izboljšati sistem povezovanja uvoza in izvoza. Zdaj ko ima Jugoslavija še zunanje trgovinski primanjkljaj, je ta sistem tudi najboljša rešitev, ki ustreza celotnemu jugoslovanskemu sistemu. Treba je samo poudariti, da je ta sistem prehodne narave.
Boris Kraigher meni, da je odhod delavcev v tujino vsekakor izguba za domače gospodarstvo, vendar se to vprašanje upravno ne da urejati; ni ga bilo mogoče rešiti niti v dvajsetih povojnih letih v razmerah dinamičnega razvoja. Vsekakor bi bilo napačno, če bi pretirano ocenjevali koristi, ki jih ima Jugoslavija od dotoka deviz zaposlenih v tujini. Devizna reforma je nekoliko spodbudila odhajanje v tujino, vendar gre za spremljajoč pojav, za problem, ki ga bo treba reševati hkrati s tem, ko bodo odpravljali strukturne neskladnosti v jugoslovanskem gospodarstvu.
reprodukcijskega materiala, kvalificiranih vodilnih ljudi in delavcev ter potreb domačega in tujega trga.
Zaradi tega zajemajo notranje rezerve celo vrst zadev. Notranje rezerve so že v upravi gospodarskih podjetij, ki se je sčasoma (v precejšnji meri zaradi raznih birokratskih formalnosti) močno razbohotila in obremenila Kbnčni saldo finančne realizacije. Potem preštevilno delavstvo, ki se je množilo zaradi nezadostne kvalifikacije in ponekod še obrtnega načina obratovanja. Nizka storilnost, ki je imela svoje korenine v prej navedenem, deloma pa tudi v nestimulativnem nagrajevanju za opravljeno delo. Zaposlovanje delavcev, ki so ostali še dalje vezani na kmetije in je bila zato njihova delovna vnema deljena med zanoslitvijo m kmetijo. Slabo izkoriščanje reprodukcijskega materiala, veliko odpadkov in škarta ali vsaj izdelkov z napakami. Nezadostno izkoriščanje strojev ali celotne zmogljivosti podjetja. Pomanjkanje specializacije in proizvajanje vseh mogočih artiklov, ka»r ni pospeševalo serijske izdelave. Pomanjkanje sodelovanja. Premajhno poznavanje domačega in tujega trga. Iskanje dobičkov v višanju cen, namesto v večji storilnosti in boljšem izkoriščanju naprav itd.
Vse to vsebuje notranje rezerve, ki bi pravilno izkoriščene mogle temeljito spremeniti značaj in rentabilnost industrijske in druge proizvodnje. Preosnova je kolektive prisilila, da jih iščiščejo in izkoristijo. Naloga ni ne preprosta ne lahka in zahteva neizprosno doslednost pri nadaljnjem poslovanju, zakaj prav od take doslednosti — ne glede na levo in desno — bo odvisen dokončni uspeh ali neuspeh namenov preosnove.
R.G.
RUSKA RAKETA PROTI LUNI
V ponedeljek, ob osmi obletnici prvega sovjetskega vesoljskega poleta so v Sovjetski zvezi izstrelili proti luni raketo »Luna VII.». V noči med četrtkom in petkom bi morala zadeti luno.
družb glede prevoza tovora in potnikov.
Vprašanje je zdaj, kakšno stališče bodo zavzele ostale države, ki so včlanjene v Donavski komisiji, a niso sprejele Bratislavske konvencije, kakor Jugoslavije in Avstrije. Leta 1949 si je Sovjetska zveza z Donavsko konvencijo zagotovila razne prednosti na Donavi. Tedaj je bila Jugoslavija zaradi sklepov Kominforma izpostavljena gospodarskemu bojkotu Sovjetske zveze i ni mogla niti na Donavi uveljaviti svojih pravic v skladu s svojim dejanskim položajem ob Donavi. Donava teče skozi obsežne predele Jugoslavije in ta je vselej vzdrževala rečno ladjevje na reki. Brez sodelova nja Jugoslavije ni spričo tega njenega položaja možna trajna ureditev plovbe po Donavi.
Z nastopom Hruščova in začetkom nove sovjetske politike nasproti Jugoslaviji je tudi ob Donavi nastopilo veliko olajšanje in plovbo po reki je bilo mogoče urediti z dogovori brez vsakega političnega pritiska.
V zadnjem času prihaja čedalje bolj pogosto na dnevni red vprašanje pristopa Zahodne Nemčije k Donavski komisiji. Zahodnonemška vlada se zaveda velikega pomena Donave kot srednjeevropske in balkanske prometne žile. Donava je važna tudi za promet med Vzhodom in Zahodom, v zadnjem času pridobiva čedalje bolj tudi v prometu iz Podonavja na Bližnji vzhod; saj se vedno bolj dviga število ladij dvoživk, ki plovejo po Donavi in tudi po morju. Ne gre samo za problem gospodarske narave', temveč tudi politične. Za pristop Zah. Nemčije k Donavski konvenciji je potreben pristanek vseh dosedanjih podpisnikov konvencije. To vprašanje pristopa Zah. Nemčije v komisijo pride na dnevni red 24. zasedanja komisije, ki bo junija 1966. Upajo, da bodo lahko do takrat uspešno zaključili zadevna pogajanja, ki so precej težavna zlasti tudi zaradi tega, ker Bonn s petimi
od sedmih držav članic nima diplomatskih odnosov.
V korist Bonna govorijo pri tem tri okoliščine. Dobre u-sluge avstrijske vlade, želja po finančni pomoči vseh podonavskih dežel za načrtovano elektrarno v Železnih vratih, ker bi ta samo pri jugoslovanski in romunski udeležbi zahtevala od teh dežel prevelike žrtve, in končno še dejstvo, da je Zahodna Nemčija pripravljena priznati nedeljene suverene pravice za plovbo po prekopu REN - MENA (Main) - DONAVA, ki se še gradi in ki bo omogočil neposredno zvezo med Severnim in Črnim morjem. Ta prekop daje vsem podonavskim deželam velike obete in odpira gospodarstvu teh dežel nove perspektive.
Prva 100.000-tonska ladja v Evroportu
Pristanišče Rotterdam - Euro-port je te dni svečano pozdravilo prvo 100-000-tonsko petrolejsko ladjo. Bila je to 101.500 ton obsegajoča »Golar Nor« plovne družbe Gotsan Larsen iz Nev, Yorka, ki je pripeljala 97 tisoč 250 ton nafte za čistilnico «Caltex» v Rotterdam - Pernisu po plovbi okoli Rta dobre nade. Pristanišče Europort lahko sedaj sprejema ladje do 130.000 ton, leta 1937 pa bo lahko sprejel tudi ladje do 167.000 ton.
Razvoj področja Europorta je vprav neverjeten. Leta 1961 je v njem pristalo 58 ladij, ki so izkrcale ali naložile 2.524 tisočev ton, a leto 1965 cenijo to količino na 22.000 tisočev ton in za leto 1970 na 75.000 tisočev ton.
Mesto Rotterdam je do sedaj samo poleg nabavnih cen za zemljišča vložilo v področje Europorta okoli 190 milijonov goldinarjev, dosedanje investicije zasebnega gospodarstva pa presegajo ta znesek za večkrat.
Prvotni, načrt je predvideval izkop pristaniškega dna do globine 15,65 metra ob oseki. Stalno naraščajoča velikost pristajajočih ladij pa napravlja za potrebno povečanje te globine na 17,65 metra, (n)
ZAVEDAJTE SE,
da vam je na voljo doma
namreč v TRSTU ena najlepših
POHIŠTVENIH
RAZSTAV
luiir
Naše cene so neizpodbitno najnižje v vsej deželi
Obiščite
RAZSTAVO POHIŠTVA
ZERIAL
Ulica Settefontane 62 ob delavnikih; 8-20 ob praznikih; 9-13
Oglejte si tudi razstavi
na Korzu telefon 37-838 in v Ul. Madonnina tel. 94-061
KERZE
TRST
Trg. S. Giovanni, 1
Tel. 35-019
peči na kerozen, plin, tekoči plin in elektriko pralni stroji hišne in kuhinjske pritikline
JffOBILI MADALOSS«
TRST . TR1ESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrcbianra, tele!. 35-740
P 0 st hi m t>	Pohištva dnevne soba oprema
za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
BAN C A Dl CREDITO Dl TRIESTE
S, P. A> * D. Di
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G LAVNI GA LIR 600:000.000 • VPLAČANIH L l*R 180.0004300
TRS-T - ULICA FABIO FILZI ŠT, TO telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
V« političnem obzorju
ZA HITREJŠE PODELJEVANJE POKOJNIN. Poslanka Manja Bernetič je med proračunsko razpravo v parlamentu naslovila s podporo drugih komunističnih poslancev na vlado interpelacijo, naj se vprašanje priznavanja vojnih pokojnin rešuje hitreje; interpelacija je zadevala tudi razne zadeve v zvezi
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-i. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOD\RSKF,GA ZDRUŽENJA
Nekaj podrobnosti o pokojnini za trgovce
Pokojnine za trgovce se bo izplačevala že od prihodnjega 1. januarja 1965. V poštev bo prišlo približno 150.000 oseb, ki
s poslovanjem Italijanskega av-1 so že dosegle 65. leto starosti tomobilskega kluba.	S (za moške) in 60. leto (za
KAJ BO S CESTO VIDEM— i ženske) in ki so plačali vsaj TRBIŽ. Ker so se razširili gla-112 mesečnih prispevkov, sovi, da je vlada potisnila vi Minister za delo in socialno ozadje graditev avtomobilske ce-l skrbstvo je predložil parlamen-ste Videm—Trbiž in da je bolj 1 tu zakonski osnutek, ki pred-postalo aktualno vprašanje gra-S videva zavarovanje v primeru ditve ceste Benetke—Toblach— I invalidnosti in starosti za tr-Muenchen, je senator Vidali na- \ govce in njihove družinske čla-
slovil na vlado vprašanje, kaj je resnice na vsem tem. Drugo njegovo vprašanje, naslovljeno na ministra za turizem in prireditve, se je nanašalo na delovanje gledališča »Teatro Stabile» v Trstu.
PRISTANIŠKE TARIFE IN JAVNA SKLADIŠČA. Med proračunsko. razpravo v senatu je tržaški senator Vidali spregovoril o položaju tržaškega pristanišča glede na prednosti, ki so bile dovoljene z&hodnonem-škim pristaniščem (kakor Hamburgu) v zadevi pristaniških ta rif. Iste prednosti bi bilo treba priznati tudi Trstu. Sen. Vidali je tudi načel vprašanje kritičnega finančnega položaja Javnih skladišč. Ta morajo vzdrževati tudi železniško omrežje v pristanišču, namesto da bi to nalogo prevzela uprava državnih železnic. V drugi zvezi je sen. Vidali zahteval graditev ceste Trst - Benetke - Palmanova-Videm in Videm - Trbiž ter do-vršitev krožne proge okoli Trsta.
UGODNI ODMEVI ZBLIŽEVA-NJA OB MEJI TUDI NA KOROŠKEM. Spričo občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem so organizirani katoliško misleči Slovenci, u-gotavl-ja predsednik dr. Valentin Inzko, da Narodni svet so deluje z Zvezo slovenskih organizacij, v kateri so organizirani napredni Slovenci. To sodelovanje v boju za izvajanje člena 7 državne pogodbe, ki govori o narodnostnih skupinah, je rodilo uspehe. Uspehi doseženi na podlagi razgovorov z zunanjim ministrom dr. Kreiskyjem in vladnimi predstavniki so plod skupnih gledanj in prizadevanj. Av strijsko - jugoslovanska meja je postala meja miru. Med Avstrijo in Jugoslavijo je prišlo do tesnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Obe strani priznavata vlogo manjšine kot mosta med 6 narodoma sosedoma. Dr. Inzko * meni- da bi po uradnem obisku avstrijskega kanclerja dr. Klausa, zunanjega ministra dr. Krei-skyja in deželnih glavarjev Koroške in štajerske v Beogradu ter prijateljskem obisku koroškega deželnega glavarja. Sime v Ljubljani pomenil obisk pred stavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na povabilo predsednika izvršnega sveta Slovenije sosedni deželi nadaljnji korak na poti utrjevanja dobrih sosedskih odnosov med Koroško in Slovenijo pod Avstrijo in Jugoslavijo.
ne, ki jim pomagajo pri delu. Predlog zajema približno 1 milijon 200 tisoč trgovcev; verjetno ga bo parlament odobril čimprej, tako da bo prišel v veljavo 1. januarja 1988. V poštev pridejo vsi tisti trgovci in družinski člani — sodelavci, ki so vpisani v bolniško blagajno za trgovce. Družinski člani — sodelavci so: zakonci, zakonski sinovi ali posinovljene! in nečaki v neposredni sorodstveni črti, starši, bratje in sestre — če stalno delujejo v trgovinski stroki in če niso podvrženi obveznemu zavarovanju za pokojnine kot uslužbenci.
Stroške za pokojnine in invalidnine bodo krili prizadeti z naslednjimi prispevki:
a)	osnovni prispevek bo znašal mesečno 44 lir;
b)	mesečni prispevek lir 1.420, če se bo zakon o pokojninah izvajal v prvih petih letih po odobritvi. Vendar bo lahko minister za delo in socialno skrbstvo sporazumno z zakladnim ministrom po zaslišanju odbora
za upravljanje pokojnin spremenil gornji prispevek, če bo to zahteval obračun za trgovske pokojnine. Delodajalec in lastnik trgovinskega obrata mora plačevati tudi prispevke za družinske člane — sodelavce. Prispevke bo izterjal Zavod za socialno skrbstvo preko davkarije.
Kakor že omenjeno bodo dosegli pravico do pokojnine moški s 65. letom in ženske s 60. letom; vendar bodo morali pred tem plačati vsaj 12 mesečnih prispevkov do konca leta 1986, dalje pa tako:
do konca leta 1967 plačanih 24 prispevkov; do konca leta 1988 plačanih 36 prispevkov in do konca leta 1969 plačanih 48 prispevkov ter do leta 1979 ko bodo morali imeti plačanih 168 prispevkov. Nadalje morajo biti zainteresirani nepretrgoma vpisani v sezname tistih, ki izvajajo trgovinske dejavnosti, na podlagi izjave, ki je bila izročena pred 31. decembrom 1963 do datuma upokojitve, to je do 60. oziroma 65. leta.
Najnižja predvidena pokojnina bo znašala 12.000— lir. Po pridobitvi pravice do minimalne pokojnine se mesečni pokojninski prejemek zviša za vsak nadaljnji mesečni prispevek.
V primeru, da so prizadeti že plačevali ali pa bodo plačevali Zavodu za socialno zavarovanje prostovoljne ali obvezne prispevke za pokojnino, bodo ti prispevki prišteti tistim, ki se bodo plačevali za pokojnino samostojnim trgovcem.
(conglobazione).
Važna je tudi določba, predvideva prostovoljno zavarovanje za pokojnino in invalid-
nost za preostale družinske člane (superstiti) za tiste samostojne trgovce, ki so bili izključeni iz seznamov pokojninskega zavarovanja zaradi previsokih dohodkov.
«Alpe-Adria» in Trst
Socialisti predlagajo «malo razporoko»
Od združitve Italije pa- do danes je bilo osrednjim italijanskim vladnim oblastem predloženih že kar 10 zakonskih osnutkov za uvedbo razporoke, ki pa so bili vsi odbiti. Prvi zakonski osnutek je iz 1. 1878, zadnji pa je še svež, saj ga je šele pred dnevi predložil poslanski zbornici socialistični poslanec Fortuna. Po njegovem mnenju je sodobnem življenju razporoka ob določenih okoliščinah neob-hodno potrebna in jo «opravi čuje moralna gotovost, da zakon ne more več doseči svojega na-mena, potem ko se je vez med zakoncema v bistvu pretrgala*. Značilno je, da je bil zakonski 9snutek poslanca Fortune iznesen v trenutku, ko je vikar e-giptovskih melhitov na vatikanskem koncilu razpravljal o morebitni uveljavitvi takoimeno-vane «vzhodne razrporoke« s strani katoliške cerkve.
Po osnutku socialističnega poslanca naj bi sodišče dovolilo «malo razporoko» v tehle primerih: a) če je bil eden od zakoncev dokončno obsojen na 5 ali več let zaporne kazni zaradi namernega zločina; če je bil obsojen na kakršnokoli zaporno kazen zaradi krvoskrunstva, spolnih zločinov nasproti lastnim otrokom in hujskanju žene ali hčere k prostituciji; če je bil obsojen na več kot leto dni zapora zaradi grdega ravnanja z zakonskim drogom ali otroki; b) če je zakrivil enega ali več omenjenih zločinov v stanju slaboumnosti; c) če le za 5 ali več let zapustil trajno družino ali bil odsoten isto dobo, ker se je legalno ločil; č) če je bil vsaj 5 let zaprt v umobolnici; d) če je tuj državljan m je tako izven Italije dosegel razporoko ali vsaj razveljavljenje poroke, sklenjene v Italiji.
Glede sodnega postopka na-glaša poslanec Fortuna, da bi morala biti ta enaka kakor pri legalni ali soglasni ločitvi zakoncev. Predsednik sodišča bi, Preden izroči sodne akte preiskovalnemu sodniku, poskusil doseči od zakoncev, da se pobotata. Eden od zakoncev bi moral preživljati, vzgajati in šolali otroke do morebitne ponovne noroke; mladoletne otroke m moral ohraniti tudi v tem Primeru.
Z ZN SPOMENIK PADLIM V ZGONIKU. Zgoniška občina je sprožila nabiralno akcijo za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Doslej so v zgoniških občinah nabrali že okoli 176.250 lir. V Saležu so nabrali 85.250 lir, v Zgoniku 75.000, v Gabrovcu 16 tisoč, v Repniču 2.500, v Devin-ščici 22.500 in v Briščikih 2.000 lir.
Z PEKI SO STAVKALI. Včeraj je bila vsedržavna stavka pekov. Proglasila jo je Zveza pekov, ki zahteva ukinitev stalnih cen nekaterim vrstam kruha, dalje znižanje davkov, razveljavljenje nekaterih predpisov o peki, o lastnosti kruha, in drugo. Stavka je tudi v našem mestu precej prizadela odjemalce, ki so morali uživati kruh od prejšnjega dne, kakor so k temu tudi sicer prisiljeni ob nedeljah.
V SOVODNJAH bodo v ponedeljek, 11. oktobra, pobirali oktobrski obrok občinskih in državnih davkov od 8. do 12. ure
Z DOBERDOBSKA OBČINA in dežela bosta prispevali 2,044.000 lir za podporo 48 dijakom do-iberdobske občine, ki bodo letos posečali tamkajšnjo enotno srednjo šolo. Ker ima dober-dobska občina malo denarja, je zelo verjetno, da bo kar blizu 90 odsto omenjenega zneska prispevala dežela
Z NOVA IMENOVANJA. Dosedanja ravnateljica višjega nad-zoiništva za spomenike in galerije v našem mestu prof. Ga-brielli je bila premeščena na enako mesto v Vidmu in je bila tudi imenovana za tehnične ga svetovalca pri višjem nad-zorništvu za starodavnost v Padovi. Za novega ravnatelja tržaškega višjega nadzorništva za spomenike in galerije je bil i-menovan arh. Arrigo Buonomo, ki je bil doslej uslužfoen v Bologni.
Z NAPOVEDANA STAVKA. Sin-diKalne organizacije nameščen-ceTv električnih podjetij CISL-FLAEI, CGIL-FID.AE in UIL-UILSP s0
povezala Trst z Avstrijo, bo stala 63,5 milijarde lir.
Družabni večer pri Sv. Ivanu
člani bivših mladinskih društev na Tržaškem prirejajo soboto, 9. oktobra v dvorani na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu družabni večer. Na prireditev vabijo tudi svojce. Začetek bo ob 20.30. Namen tega večera je, da bi se bivši člani mladinskih društev, ki so na Tržaškem spešno delovala od leta 1920 do 1927, ko so jih fašistične oblasti razpustile, po tolikih letih zopet sestali ter pogovorili o preteklosti pa tudi bodočnosti. Radi bi po svojih močeh .prav zaradi svojih izkušenj vsaj z nasveti pripomogli k obujanju prosvetnega in mladinskega delovanja sploh. V nekdanja mladinska društva so zahajali tudi bazoviški junaki. Na sobotnem sestanku se bodo tudi pogovorili, kako bi pričeli zbirati razno gradivo in dokumentacijo o delovanju mladinskih društev.
proglasile 48:urno stavko uslužbencev ustanove ENEL, občinskih električnih podjetij in avtonomnih elektrarn, ki bo dne 13. in 14, oktobra. Delodajalci menda nočejo pristati na pogajanja o izboljšanju plač in raznih normativnih pogojev.,
Z ZN UREDITEV INDUSTRIJSKE CONE v Tržiču bodo po računih zadevnega konzorcija potrošili skoro 9 milijard lir. Poleg drugega bodo uredili nad 3 milijone kv. m zemlje, postavili nove železniške tire, zgradili ceste (celotno cestno omrežje bo obsegalo okrog 30 km), kanale, vodovode, plinovode, e-lektrične vode, namestili telefonsko mrežo itd.
Z V GLAVNI BOLNIŠNICI. Pokrajinski odbor za javno skrbstvo in socialno podporo je o-dobri'1 sklep upravnega sveta tržaških bolnišnic o poimenovanju radiološke sekcije nevrokirurškega oddelga Glavne bolnišnice po prof. M. Gopcevichu in okulističnega oddelka po profesorju R. Camposu.
ODOBREN NAČRT ZA IZ GRADNJO CESTE VIDEM-TRBIŽ. Izvršni odbor družbe »Au-tovie Venete« je odobril načrt za gradnjo avto ceste od Vidma do Trbiža. Cesta, ki bo dolga 97 km, bo povezala avto cesto Trst - Benetke s cestnim omrežjem srednje in severnoevropskega zaledja. Gradnja odsekov Videm - Carnia in Car-nia - Coccau (Kokovo), ki bosta
IXA SE SOŽALJE
Dr. Fr. Gruden počiva v objemu krimskih gozdov
Dr. Franček Gruden iz trdne kraške, in kar je za nas tržaške Slovence še posebej pomembno, zelo številne družine, je odšel za vedno počivat zemljo pod krimskimi gozdovi v Borovnici, kamor je rad zahajal na oddih iz Nabrežine in Beograda, a poprej tudi iz Trsta, kjer je kmalu po prvi vojni odprl svojo ambulanto: Ta družina je dala tudi pesnika Iga in pesnico Doro.
Najrajši so ga imeli ljudje v Beogradu, ker je bil tam najdlje, kjer se je vsega izdai v svojem trdem poklicu (zobnega zdravnika), kjer so ga vsi poznali posebno v veliki emigrantski koloniji Istranov in Primorcev iz Italije ter številni beograjski Slovenci. Priljubljen je bil tudi pri Srbih, ki jim je živahnejša primorska različica Slovencev nekoliko bližja od resnejše zadržanih srednjih Slovencev.
Dr. Franček je živel v času dveh svetovnih vojn na ozemlju, kjer se je rodil in delal, ter moral zato uporabiti dvojno mero vnetosti, da še je zakoreninil.
Praznino za njim čutijo ljudje v Beogradu, Ljubljani, Nabrežini in Trstu, hudo bolečino pa vsi, ki so z njim tesno u-pali, delali in bili deležni njegove prisrčne družbe. Vsem Grudnovim naše izkreno sočustvovanje!
(ar)
UMRLI SO: na Tržaškem 78-letna Frančiška Kraininger por. Purič, Jožefa Šušteršič vd. Dor-bež iz Praprota, 81-letni Franc Cetin, 65-letni Josip Krmec, 73-letna Marija Gantar, 80-letna Marija Kocjančič por. Juraga, Marij Batič (ki se je kot izseljenec vrnil iz Argentine na o-bisk domov), Marija Martelanc roj. Ferluga, 57-letni Josip Koren; na Goriškem 26-letni Bruno Lavrenčič iz Doberdoba, 22-letni Jožko Marlič iz Ažle, 55-letni Ivan Černigoj, 72-letna A-malija Šuligoj por. Culot, 74-letna Cecilija Pertot por. Schal-ler in naj starejši vaščan Pod-gore 87-letni Jožef Pušnar.
V LJUBLJANSKI BOLNICI je podlegla hudim poškodbam, zadobljenim pri trčenju med avtobusom in tovornjakom pri Senadolici (o nesreči smo že poročali) tudi 17-letna Slavica Tavčar iz Krepelj pri Sežani. Tako se je število smrtnih žrtev dvignilo na pet.
Znižane cene mesu v Kopru
S 1. oktobrom so začele veljati v Kopru in v koprskih občinah nove cene mesa.
VOLI. Prvovrstno meso brez kosti:	ledvična pečenka in
roast-beef 1.880 dinarjev za kg, stegno 1.760, ramena in zrezki 1.600. Drugovrstno brez kosti: mišice in vrat 1.080, trebuh 1.000. Drugovrstno s kostmi: prsi in rebra 720, kosti 120, maščoba 50.
JUNCI (do 36 mesecev stari). Prvovrstno meso brez kosti: ledvična pečenka in roast-beef 2.120, stegno 2.000, ramena in zrezki 1.800. Drugovrstno brez kosti: mišice in vrat 1.060, trebuh 1.000. Drugovrstno s kostmi: prsi in rebra 720, kosti 120, maščoba 50.
TELETA. Prvovrstno meso brez kosti: stegno in ra mena 2.300. Drugovrstno brez kosti: mišice 1.800, trebuh 1.560. Prvovrstno s kostmi: rebrna pečenka 1.560. Drugovrstno s kostmi: prsi in vrat 960,' kost 120 dinarjev za kg.
ZNIŽANE CENE
V	BEOGRADU
V	80 prodajalnah beograjske klavnice je bila od 1. oktobra znižana cena govejega mesa m mesa mlajše živine povprečno za 104 oziroma 64 dinarjev. Tako je bila cena mesa po 26. juliju (ko se je začela izvajati gospodarska preosnova) drugič znižana.
Goveje meso II. vrste s kostmi stane zdaj 1.090 dinarjev kg (do 1. oktobra 1230), brez kosti pa 1.360 (poprej 1.520).
Odlok o znižanju cene je sprejel upravni odbor beograjske klavnice, in sicer ker se je ponudba goveje živine še posebno planinske povečala. Odbor je tudi mnenja, da bo znižanje pripomoglo k povečanju porabe mesa. Meseca avgusta so prodajalne beograjske klavnice prodale za 50 odsto več mesa kakor druga podjetja, ker je klavnica znižala cene.
Z TEATRO NUOVO. Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep tržaške občine o prispevku 16 milijonov lir za gledališče Teatro Nuovo,
Te dni so se v prostorih tržaške trgovinske zbornice sestali predstavniki tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Sestanku je predsedoval pred sednik dr. E. Vatta, prisostvovali pa so predsednik Dušan Košuta in tajnik delegacije dr. Maurel in še drugi člani odbora. Predsednik dr. Vatta je poročal o stikih z novim ravnateljem zunanjetrgovinskega oddelka na generalnem vladnem komisariatu dr. Scaparrom ter pripomnil, da je novi ravnatelj dobro poučen o gospodarskih razmerah na obmejnem pod ročju. Na sestanku so govorili zlasti o pripravah za bodoči sejem »Alpe-Adria«. Ko je razgovor nanesel na razne ovire, ki so še na poti za brezhibno odvijanje poslov v okviru teg: sejma, je prevladalo mnenje, da bi se kupčije (oziroma njihova izvršitev) morale odvijati neodvisno od deviznih oblasti, se pravi avtomatično po načelu vezanih poslov. Z jugoslovanske srani ne bi smeli namreč zahtevati za dovolitev uvoza še posebej deviznega kritja. Tržaška delegacija namerava posredovati v tej zadevi tudi pri jugoslovanskih oblasteh.
Premalo kave pijemo
V tržaškem tiskovnem krožku i Korzu je bilo pred dnevi prvo zasedanje o kavi Priredilo ga je Združenje junijskega tiska s sodelovanjem Centra za gospodarski razvoj Trsta. Prof. Luz-zatto Fegiz, docent statistične vede na rimskem vseučilišču, je v svojem predavanju o gibanju potrošnje kave poudaril, da popijejo v Italiji vsak dan 70 milijonov skodelic kave, in sicer 50 milijonov skodelic »kapuci-na» in 20 milijonov skodelic »ekspresov«. Največ kave pijejo ljudje v starosti pod 35. leti. Med razpravo, ki je sledila predavanju ravnatelja tržaškega zavoda za higieno dr. Dora o zakonskih določbah za trgovino, uvoz in potrošnjo kave v Italiji, pa je prišlo na dan, da prejme potrošnik v baru namesto pet gramov samo štiri grame kavne mešanice v skodelici in da tihotapljenje kave v Italijo danes kar cvete: kar štiri četrtine vse kave, ki jo porabijo Italijani, namreč pritihotapijo, in to navzlic strogemu carinskemu nadzorstvu. Menda pride na nezakonit način čez mejo 200.000 stotov kave letno, pri čemer utrpi državna blagajna za 14 milijard lir škode. Včeraj sta bili na sporedu predavanji predsednika mednarodnega znanstvenega združenja za kavo dr. Illyja in ekonometričnega svetovalca dr. Bertocca.
= kultura in žrvtjenje
Novo šolsko leto - novo šolsko poslopje
poiBorgfr®
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» se je 3. oktobra zasidrala v Genovi, od koder je nadaljevala plovbo proti Tarantu, Anconi, Trstu in Reki. Ladja »Bočna« odpluje te dni iz Conakryja proti Tako-radiju in Abidjanu. »Bohinj« je pristala 3. oktobra v Anconi »Dubrovnik« je priplula 6. oktobra v Warre, nakar je nadaljevala plovbo proti Lagosu, Lo-meju in Temi. »Pohorje« pluje proti Temi, Lagcsu-Apapi in Fort Harcourtu. »Zelengora« se zasidra 14. oktobra v Takoradi-ju, od koder bo nadaljevala plovbo proti Temi in Lomeju. »Bovec« je te dni zapustila Rio de Janeiro, namenjena proti Salvadorju, Recife-u in jadranskim lukam. »Ljubljana« je odplula 1. oktobra iz Genove proti Benetkam, Trstu, Kopru in Reki.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Ivan Mažuranič« 13. oktobra, »Bratstvo« 18. oktobra;
Proga Jadransko morje-Severna Amerika: »Novi Vinodolski« 21. oktobra;
Proga Jadransko morje-Južna Amerika: »Ljubljana« 7 oktobra;
Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael: »Labin« 10.-15. oktobra;
Proga Jadransko morje-perzij-ski zaliv: »Uljanik« konec oktobra ali v začetku novembra; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Romani j a« 6. oktobra, »Dinara« 25.-30. oktobra; Proga Jadransko morje-Daljni vzhod: »Velebit« 5. oktobra, »Jesenice« 6.-7. oktobra.
NOVE LADJE »JUGOSLOVANSKE OCEANSKE PLOVID-BE». Te dni bo Jugoslovenska oceanska plovidba (Kotor), s katero sodelujejo Splošna plovba (Piran) pri vzdrževanju proge okoli sveta, prevzela na Japonskem dve novi veliki tovorni ladji (za razsuti tovor) po 35.000 ton nosilnosti. Ta družba je na Japonskem naročila štiri takšne ladje. Tako po tonaži svojega ladjevja družba zasedla za Jugolinijo drugo mesto med jugoslovanskimi plovnimi družbami.
V LADJEDELNICI V TRŽIČU bodo kmalu pričeli graditi veliko petrolejsko ladjo z nosilnost-80.000 ton; dolga bo 252 m, motor bo razvijal 21.000 KS, plu-pa bo s hitrostjo 16,3 vozla na uro. Cisterna bo imela iste značilnosti ostalih štirih petrolejskih ladij, ki jih že gradijo na lasten račun.
- ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA bo kupila v Združenih a-meriških državah dve letalonosilki v skupni vrednosti okrog 60 milijonov funtov šterlingov (približno 105 milijard lir).
SPLAVITEV NA REKI. V re-ški ladjedelnici «3. maj« so splavili motorno ladjo za prevoz razsutega tovora »Vishva Kau-shal«, ki jo je naročila indijska plovna družba Shipping Corporation of India Ltd iz Bombaja. To je prva od štirih popolnoma enakih ladij, ki so jih naročili Indijci. S tem so Indijci tudi prvič naročili izgradnjo kake ladje Jugoslovanom. Nosilnost nove ladje znaša 13.400 ton Omenjena indijska družba je reški ladjedelnici naročila t-u di gradnjo treh «bulk - carrie-rov« z nosilnostjo 35.000 ton.
KOLIKO IMA ITALIJA TRGOVINSKIH LADIJ. Po podatkih italijanskega ministrstva za trgovinsko mornarico je znašala tonaža vseh italijanskih tovornih ladij konec prvega polletja 1935 natanko 5,735.520 BRT; to pomeni 2,2 odsto več kot 31. decembra 1964, ko je znašala 5,611.574 BRT, Značilno je, da se je število ladij zmanjšalo v prvi polovici tega leta za 26 in to znači, da gradi Italija vedno večje ladje.
SPLAVITEV V GENOVI. V ladjedelnici Ansaldo di Sestri Ponente v Genovi so te dni splavili 23.725-tonsko motorno tovorno ladjo «Mare sereno«. Dol-ga je 189 m, široka 23 in visoka 14. To je tretja ladja v seriji enakih ladij, ki jih gradijo v Genovi na lasten račun, da jih potem prodajajo najboljšim ponudnikom.
Novo šolsko leto 1965-66 je zelo važno in pomembno za državni trgovski tehnični zavod (trgovsko akademijo) s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ne samo da letos v oktobru praznuje 20. obletnico njegovega, temveč tudi, ker se je zavod preselil v novo šolsko poslopje, ki ga je v ta namen zgradila pokrajinska uprava. Dvajset let je za nas zamejske Slovence dolga doba, vsa povojna doba, ki nam je leta 1945 ponovno odprla slovenske šole.
V tem času je državni trgovski tehnični zavod rastel in se razvijal, kolikor so mu prilike dovoljevale in iz stare stanovanjske hiše, kjer je i-mel svoje prve prostore, prav nič ustrezne, se je leta 1954 preselil v nove pri Sv. Ivanu. Razen prostorov, ki so bili novi, ne pa ustrezni, s preselitvijo ni zavod pridobil prav nobenih ugodnosti. Manjkali so prostori za kabinete, knjižnice, stroj episnica, lastna profesorska zbornica in toliko drugega.
Po dolgem boju za primerne prostore smo vendar dočakali, da je pokrajinska uprava v štirih letih postavila pod streho poslopje, v katero se je te dni preselila trgovska akademija in kjer se je 1. oktobra začel pouk. Resnici na ljubo je treba priznati, da je čakanje vendar prineslo, kar smo si želeli. Novo poslopje, lepe, četudi majhne, racionalno opremljene učilnice, moderen fizikalni kabinet, sodobno urejen blagoznanstveni kabinet, stroj episnico, učilnico z računskimi in knjigovodskimi stroji, poseben prostor za knjižnico, čakalnico za stranke itd., so iz stavbe ustvarili res skoro vsem ustrezno šolsko poslopje za našo trgovsko akademijo.
S precejšnjo dotacijo učnih pripomočkov, učil, pisalnih, računskih in knjigovodskih strojev, od katerih so skoro vsi e-lektrioni, blagoznanstveno in fizikalno zbirko ter drugim, smo lahko prepričani, da bodo naši profesorji z lahkoto obdelali zahtevni učni načrt v veselje naših staršev in učeče se mladine.
šola mora iti, kolikor je le mogoče, z razvojem življenja. Šola, razvoj in dom morajo korakati čim bolj tesno. Dolžnost je profesorjev, da se tega držijo in primemo času pripravijo in vzgojijo šolsko mladino. Letos nam bo vse to mnogo lažje. Novi dijaki se bodo učili in vzgajali v novih pro štorih, starejših bodo opazili spremembe med prejšnjim in sedanjim položajem in gotovo je, da uspeh ne bo manjkal Prostori, oprema, učila in vse kar šola zahteva, če je na raz polago dijakom, pomeni da živijo in delajo v prijetnejšem okolju in se bolj zanimajo za šolsko delo in svoje šolske dolžnosti.
V letošnjem letu je na zavodu nekaj čez 170 dijakov, ki so zaradi pretesnih učilnic porazdeljeni na devet razredov, vsak razred razen tretjega s svojo vzporednico.
Pod novo šolsko streho, vi dijaki in profesorji, bodite zadovoljni in resno na delo! Kar še manjka, se bo izpopolnilo. Ministrstvo za šolstvo je razumelo naš položaj in naše potrebe, zato ni štedilo s sredstvi in prepričani smo, da nas bo razumelo tudi v bodoče; saj gre čas naprej in zahteva svoje. Isto si želimo tudi od pokrajinske uprave. Vsem veliko u-speha!	RADO	LAUTIN
Zakaj se ne postavljajo šolski ravnatelji?
Pri šolskem skrbniku Tavelli se je v petek zglasila delegacija predstavnikov odbora za slovensko šolo v spremstvu predstavnikov političnih strank, v katerih so organizirani Slovenci; v- delegaciji je bil tudi župan devinsko-nabrežinske občine. Odposlanstvo se je pritožilo, da šolske oblasti odlašajo z imenovanjem didaktičnih ravnateljev za slovenske šole, tako tudi z imenovanjem novega didaktičnega ravnatelja za nabrežinski okoliš. Mesta didaktičnih ravnateljev ostajajo nezasedena, ker se v zadnjem času uvaja praksa, da posa mezni ravnatelji »začasno« prevzemajo nezasedena mesta. Zaradi tega trpi šola, pa tudi slovenski šolniki so prizadeti. V kregu slovenskih šolnikov se je po sprejemu delegacije razširi! glas, da ni pokazal šol-
ski skrbnik posebnega razumevanja za želje, ki jih je izrazila delegacija.
Natečaj za izvirne slovenske novele
V	ponedeljek je ravnatelj deža RAI dr. inž. Guido Can-dussi umestil komisijo za natečaj Italijanske radiotelevizije za izvirne novele v slovenskem jeziku. Komisija, kateri predseduje poverjeni profesor za slovenščino na padovanski univerzi prof. Martin Jevnikar m katere člana sta pisatelj prof. Alojz Rebula ter šef programskega odseka radia Trst A dr. Boris Sancin, je ugotovila zelo razveseljiv odziv na natečaj ter je na svoji današnji seji določila postopek za oceno štiridesetih del, ki tekmujejo za 10 nagrad po 50.C00 lir.
Pesnik
Anion Vodnik umrl
V	Ljubljasni je umrl v 65. letu starosti pesnik dr. Anton Vodnik, eden najvidnejših predstavnikov slovenskega pesniškega rodu. Rojen je bil v Podutiku pri Ljubljani. Po dovršeni gimnaziji je doštudiral umetnostno zgodovino, štiri leta je bil urednik revije »Križ na go ri», kasneje pa nekaj časa tudi sourednik »Doma in sveta«. Leta 1933 je sestavil obsežno antologijo »Slovenska sodobna lirika«. Njegovi prvi dve pesniški zbirki sta bili »žalostne roke« (1922) in »Vigilije« (1923), tik pred drugo svetovno vojno je izdal zbirko »Skozi vrtove« (leta 1941). Leta 1948 je sledila zbirka »Srebrni rog«. Ob pokojnikovi 50. obletnici mu je Matica Slovenska izdala izbor iz prejšnjih zbirk »Zlati krogi« (leta 1952). Pesmi iz naslednjih 7 let je Vodnik zbral v zbirki «Glas tišine« (1959), zadnja njegova zbirka pa je bila »Sončni mlini« (1964).
Dr. A. Vodnik je bil izrazit predstavnik slovenskega religioznega ekspresionizma. Marsikdo mu je očital odmaknjenost od vsakdanje resničnosti, v resnici je bil njegov odnos do narave silno tesen, pravzaprav ljubezenski m v njegovih zbirkah prihaja do izraza velika ljubezen do rodne zemlje. Zbirke erotične narave, ugotavlja sodelavec »Dela«, sodijo med vrhove slovenske ljubezenske poezije. Splošno se Vodnikove pesmi odlikujejo po m el odi ozkosti in čistosti pesniškega izražanja. Pesnik si je s svojim obsežnim delom zagotovil trajno mesto v slovenski poeziji.
Po Ifs k e k nji ge v tujih jezikih
Janina Wilgat je zbrala podatke .o poljskih knjigah, ki so bile prevedene v tuje jezike od leta 1945 do 1961 ter ta spisek objavlja S podporo Bibliografskega inštituta Poljske narodne knjižnice pod naslovom 'Poljska literatura po svetu’. Takšnih knjig, ki so bile namreč pre-
vedene v tuje jezike, je 2237; prevedene so bile v 59 jezikov iz 42 držav. Najštevilnejši so češki prevodi (450), sledijo jim nemški (370 v obeh Nemčijah), ruski (okoli 300), angleški (100, od tega 54 v Združenih ameriških državah), italijanski (76), hebrejski (70), španski (57), francoski (nad 50) in kitajski (37).
«Poljske cvetke»
V veliki dvorani konservatorija v Moskvi je moskovska filharmonija pod vodstvom Kirila Kondrašina izvedla simfonijo sovjetskega skladatelja M. Wain-berga. Skladatelj je izjavil, da je zložil to simfonijo potem, ko je prečital delo poljskega pesnika Julijana Tuwina »Poljske cvetke«, ki ga je prevedla v ruščino M. Pavlova. Dodal je, da je bil rojen v Varšavi, kjer je živel do 18. leta. Več let se je premišljal, je povedal M. Wain-berg, kako bi ustvaril delo, ki bi izražalo vojne okrutnosti in vero globoko vero v zmago svobode, pravice in humanizma«.
UMETNOST JE RES
MEDNARODNA
Britanski teden — veliko razstavo angleških izdelkov v Milanu — spremljajo tudi kulturne prireditve, ki naj no veča j o zanimanje za vse, kar je angleškega. «Royal Ballet« nastopi v Scali v soboto s Prokofievovim delom »Romeo in Julija«. Slovita plesalka Margot Fonteyn in plesalec Rudolf Nurejev sta prevzela vodilno vlogo. Royal Ballet je pravzaprav angleški bolj po imenu: ima namreč 125 plesalk, a gojenke in gojenci njene šole prihajajo iz 25 držav. Prokofievo delo »Romeo in Julija« je nedavno z velikim uspehom izvajal v Londonu in drugih angleških mestih Bolšoj teater iz Moskve.
URAMA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
AVT0PREV0ZNIŠK0
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pr» voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne
lin	In f> plnninel
BLET) vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov. ribolov.
• Prometne zveze ugodne •
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah ________________Dvigalo — Centralna kurjava
TRANSTRIESTB
TRST . TRIESTE, Via Donota 3 . Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane industrije.
in produkte gozdne
IZVAZA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Grand Hotel Togilice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozj vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in medna-rodna kuhinja, odlična vina.
Hotel «ADRIA» Ankaran

vam nudi sonce m morje, udi j no bivanje v voeekend hišici okusne jedi, priznana vina mnogo zabave!
»KONVENT« je odprt skozj celo leto.
OBIŠČITE
f
.
;Park-flotel»-Gorica .
V Novi Gorici • Tei. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo
urejen vrt s plesom vsak večer, razen___________
so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni »Pri hrastu« in »Zvezda
ponedeljkih — Na izbiro
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
italijanski trg z žitaricami je zelo živahen in posebno za mehko pšenico vlada precej zanimanja. Nasplošno so se cene vsem vrstam žitaric precej dvignile. Zelenjavni trg je še posebno dobro založen s povrtnino zaradi precejšnjega deževja. Cene grozdju so zmerne. Na živinskem trgu prevladuje ponudba klavne živine kakor tudi živine za rejo. Povpraševanje po prašičih je živo in cene rastejo. Kupčije z maslom so živahne in cene težijo navzgor. Isto velja tudi za sir. Na trgu z oljčnim oljem so že skoro pošle	lanske	zaloge	in	ker so
predvidevanja za novo oljčno letino	precej	nestalna,	so pre-
kupčevalci v tem pogledu previdni. Ker so obeti za letošnjo vinsko	letino	slabi,	so	trgovci
toliko	bolj previdni	v	ponuja
nju vina.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 130-200, pesa 48-95, rdeča pesa 50-100, korenje 48-84, cvetača 84-120, zelje 36-72, cikorija 38-88, čebula 42-60, dišeča zelišča 200-300, svež fižol 156-240, droben fižol 300 do 360, sveže gobe 800-2200, solata endivija 1CC-188, solata 120 do 188, radič 188-313, melancane 60 do 103, krompir Bintje 60-65, uvožen krompir 54-55, paprika 48-78, paradižniki 72-168, peteršilj 150-275, repa 48-84, zelena 60414, špinača 100-163, bučice 60 do 120, buče 37-70; banane 198 do 308, navaden kostanj 70 do 150, fige 60-144, jabolka deli-cious 60-108, hruške 144-216, belo grozdje 120-204, črno grozdje
96rl44, pomaranče 480-576, limone 120-180 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6800-7100, dobra mer-kantile 6600-6800, fina trda domača pšenica 9600-9800, mer-kantile 9200-9400, fina domača koruza 6200-6300, navadna 4500 do 4600, uvožena koruza 4750-4800, neoluščen riž Arborio 8800 do 9300 Vialone 7800-8100, Car-naroli 7900-8400, Vercelli 7200-7700, R. B. 8100-9500, Rizzotto 7700-8000; oluščen riž Arborio 17.900-18.600, Vialone 17.500 do 18.100, Carnaroli 18.300-18.400, Vercelli 15.800-16.100, R. B. 14.800 do 15.100, Rizzotto 14.700-15.000, domač ječmen 5300-5500, uvožen ječmen 4700-4850, domač o-ves 4700-5400, uvožen 4750 do 4850, domača rž 5900-6000, pšenična moka tipa «00» 10.200 do 10.800, tipa «0» 9700-9800, tipa «1» 9200-9300, koruzna moka 6100-6300 lir za stot.
MLEŽNl IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 940-950, uvoženo maslo 930 do 950. lombardsko maslo 890-900, emilijsko 880-890; sir grana proizv. 1984	.1320-1380, proizv.
1963 1480-1520, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 960 990, uležan (30 do 60 dni) 10401070, sbrinz svež 820-850, uležan 900-930, Em-menthal svež 780-800, uležan 830 do 870, originalen švicarski Em-menthal 1000-1030, avstrijski Emmenthal 800830, nemški 770 do 790, provolone svež 880-910, uležan 950-990, italico svež 610-630, uležan 710-740, crescenza svež 530-550, uležan 590-620, gorgonzola svež 630-650, uležan 820 do 850, taleggio svež 660-680, uležan 720-760 lir za kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			21.9.65 156 Vi	28.9.65 162,— 116 li	5.10.65 161 1/2
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	.	k	126,-		115 1/2
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . .	k	t	58,—	58,50	60,—
Cin (stot. dol. za funt) ....	•		193,—	191,75	187,50
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	*		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . .	•		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .	•		24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	•	%	79 —	77,—	77,75
Antimon (stot. dol. za funt) . .	•		44,-	44 —	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .	4		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)			635,—	635,—	640,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .			29,25	29,25	29,25
Volna (stot. dol. za funt) .			171,-	170,—	171,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)			43 :,/4	44,—	44,—
Kakao (stot. dol. za funt) . . .			15,87	16,10	16,55
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	•		2,28	2,24	2,30
LONDON					
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)			420,—	425,—	435,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1542,—	1525,—	1742,10
Cink (funt šter za d. tono)		•	109,15	109,10	109,5
Svinec (funt šter. za d. tono) .			iii,— 20 7«	108,—	107,15
Kavčuk (penijev za funt) . . .	i			19 i/2	19 1/2
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
5.900,— 5800,— 6100,—
Pretekli teden so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili napredek cene bakra, svinca, živega srebra, volne, jute, kakava in sladkorja. Tečaj je nekoliko popustil činu, kavčuku, kavi, pšenici in koruzi, dočim se činu, aluminiju, litemu železu in bombažu ni v bistvu spremenil.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi le malenkostno spremenila. Svetovna proizvodnja rafimranega bakra se je v prvih 8 mesecih letošnjega leta povzpela na 2,632.781 ton. kar zmači 8 odsto več kakor v istem razdobju lanskega leta. Svetovna poraba rdeče kovine se je znatno povečala, zaloge pa so narasle samo za 41.026 ton. Preskrba z bakrom je v Združenih ameriških državah mrzlična. Neko veliko izvozno podjetje bo lahko prodalo v Evropo samo 25 odsto vsega bakra, prvotno namenjenega evropskim deželam. Tečaj cina se je na skoraj vseh mednarodnih borzah rahlo znižal, to pomeni, da ni kriza v Indoneziji niti najmanj prizadela trga s činom. V londonskih zalogah je sedaj 1.040 ton cina ali 13 ton manj kot prejšnji teden. Cena cink:z se v Londonu polagoma uravnoveša. V bližnjem bodo Američani postavili na trg 150.000 ton cinka iz domačih zalog.
KAVČUK
Kavčuk se je na vseh trgin
VALUTE V	MILANU	
	28.9.65	5.10.65
Amer. dolar	622,75	622,70
Kanad. dolar	572,—	572,—
Nem. marka	155,35	155,35
Francoski fr.	127,25	127,15
švicarski fr	144,30	144,35
Avstrijski šil.	24.15	24,15
Avstral funt	1380,-	1380,—
Egipt funt	739,—	739,—
Funt št pap	1743,50	1744,—
Funt št zlat	6375,—	6375,—
Napoleon	6300,—	6300,—
Zlato (gram)	716,—	716,—
Dinar (100)	Trst	
drobni 40-42	debeli 4042	
BANKOVCI	V CURIHU	
5. oktobra 1965		
ZDA (1 dolar)		4,29
Anglija (1 funt št.)		12,-
Francija (100 n	fr.)	87—
Italija (100 lir)		0,69
Avstrija (100 šil.)		16,60
ČSSR (100 kr.)		11,—
Nemčija (100 DM)		106,75
Belgija (100 b fr.)		8,50
švedska (100 kr.)		82,50
Nizozemska (100 sold.)		119,—
Španija (100 pezet)		7,-
Argentina (100 pezov)		1,35
Egipt (1 eg funt)		5,-
Jugoslavija (100 din)		0,28
Avstralija (1 av	funt)	9,47 y2
nekoliko pocenil. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je dvignila v prvi polovici tega leta za 28.000 ton na 1 milijon
80.000	ton. Iz strateških zalog je bilo prodanih v tem času
60.000	ton ali 25 odsto kot v prvem polletju lani. Svetovna poraba kavčuka je dosegla konec letošnjega junija 1,152.000 ton proti 1,092.500 ton v istem času preteklega leta. Dne 30 junija so znašale svetovne zaloge 757.000 ton, to pomeni, da so se v 6 mesecih skrčile za
500.000	ton.
VOLNA
Tečaj volne se je v New Yorku rahlo povzpel. Svetovna potrošnja tega vlakna (v 8 najvažnejših državah) se je v drugem tromesečju letošnjega leta povečala za 5 odsto v primerjavi s prvim tromesečjem.
ŽIVILA
Sladkor se je tako na londonski kot tudi na newyoršti živilski borzi nekoliko podražil. V Ženevi se nadaljuje konferenca mednarodnega sveta za sladkor. Razgovarjali so se že o vprašanju določitve osnovne cene sladkorja. Strokovnjaki računajo, da bo dosege! evropski pridelek sladkorne pese v sezoni 1965-66 okrog 21,5 milijona ton proti 24 mil. ton v prejšnji sezoni. Cena kakava se v
rri premaknila. V Gani so o5 -Pčetka sezone pa do konca avgusta razpečali že 140 tisoč ton kakava proti 65.000 t. v istem razdobju lanskega leta. Po predvidevanju izvedencev se bo svetovna potrošnja kakava letos, kakor tudi v prihodnjem letu povzpela za okrog 10 odsto. Do ravnovesja med proizvodnjo in potrošnjo naj bi prišlo proti koncu leta 1966. Kava se je splošno nekoliko pocenila. Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva bodo v sezoni 1965-66 pridelali na vsem svetu 76,845.000 vreč kave, od tega naj bi bilo 61,954.000 vreč namenjenih izvozu (konec junija pa so predvidevali, da bo dosege! pridelek 75 milijonov
470.000	vreč, od tega bi namenili izvozu 60,779.000 vreč). Novi pridelek naj bi bil najvišji od leta 1960 sem. V sezoni 1964 65 je znašal le 51,788.000 vreč, od tega je bilo 37,180.000 vreč namenjenih izvozu.
ŽITARICE
Na svetovnih žitnih trgih ni bilo v preteklem tednu kdove kako živahno. Operaterji zahodnega sveta se zelo zanimajo za sovjetsko preskrbo z žitom; kaže namreč, da lahko Sovjeti pokrijejo potrebe notranjega trga le z uvozom nadaljnjih 300 mi' lijonov stotov žita. Tečaj pšeni ce in koruze se je nekoliko znižal, ker je bilo povsod povpraševanje slabo.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Klavna živina; voli I. 410-430, II. 320-400, krave I. 330 do 350, II. 220-290, biki I. 420 do 460, II. 350-400, junci I. 420-470, II. 370-410, neodstavljena teleta I. 620-670, II. 600-630; živina za rejo: voli za vprego 480-520.000 lir za par, krave mlekarice 280-310.000 lir za glavo, navadne krave 170-200.000, junice 6-12 mesecev stare 90-120.000, necdstavljene telice do 1 meseca stare 50-70.000, telice do o mesecev stare 60-90.000 lir za glavo; konji I. 290-330 II. 230 do 250, neodstavljena žrebeta 470-490 lir za kg; neodstavljem prašiči 700-760, suhi prašiči 28 35 kg težki 620-660, 36-50 kg testi 530-580, debeli prašiči 125-145 kg težki 391-395, čez 180 kg težki 380-395 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 230-250, žive uvožene kokoši 400 480, zaklane pegatke 900-1000, zaklani golobi 1400-1500, zaklane domače pure 650-680, uvožene pure 450-500, zaklani domači purani 580-650, uvoženi purani 450 do 700, žive domače gosi 500 do 750, zaklane domače gosi 400-420, zaklani domači zajci s kožo 600-680, brez kože 680-790, u-voženi zajci 650-700 lir za kg. Divjačina: uvoženi fazani 990 do 1100, uvoženi divji zajci 400 do 550 lir za kg. Sveža domača jajca 29-33 lir za kos, uvožena jajca 25-27 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 710-810, Barbera superior 13 stop. 1080-1130, Ol-trepo pavese 10-11 stop. 710-810, mantovansko rdeče vino 9-10 stop. 680-7C0, Valpolicella Bar-dolino 9-11 stop. 790-840, Soave belo 9-11 stop. 670-840, Raboso 10 stop. 675-695, Merlot 10-12 stop. 685-855, Reggiano 9-10 stop. 710-730, modensko vino 11 stop. 710-780, belo vino iz Ro-magne 10 stop. 680-700, rdeče 10 stop. 680-700, klasični toskanski Chianti 10-11 stop. 680-730, Are-tino belo 10 stop. 660-680, belo vino iz Mark 9-10 stop. 690-710, rdeče 9-10 stop. 680-710, belo vino iz Sardinije 12 stop. 615-635, rdeče 13-15 stop. 675-695 lir za stop-stot.
GRADIVO
FIRENCE. Polna opeka 26X13X6 cm 12.500-14.000 lir za 1000 kosov, votlati za notranje stene 26X26X8 25-27.000, votla-ki za zunanje stene 26X23X13 34.-36.000, šestprekratni votlaki 26X13X8	12-12.500, strešniki
marsejskega tipa 30-33.000 lir za 1000 kosov.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200-210 lir za kg, v škatlah no Va kg 230-250, v tubah 58-70 lir za tubo, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220 do230, v škatlah po Va kg 250 do 270, v tubah po 200 gr 75-85 lir za tubo, olupljeni paradižniki v škatlah po 300 gr 440-480 lir za škatlo, grah v škatlah po 1 kg 150-160 lir za kg, v škatlah po Vz kg 165-180, droben fižol v škatlah po 1 kg 230 250, zelene oljke 440-470, gobe v oljčnem olju 850-950, čebulice v ki su 280-300, kumarice v kisu 310-340, paprika v kisu 190-210, mar melada v škatlah po 5 kg 230 240, breskve v sirupu 200-215, marelice 240-260, češnje 240-250, tuna v oljčnem olju 1050-1350, tunina 770-850, slana polenovka tipa A 340-360, tipa B 330 do 340 lir za kg.
Italijani uživajo premalo masla
Potrošnja jedilnih maščob se po svojem ustroju v Italiji precej razlikuje od porabe maščob v ostalih deželah Evropske gospodarske skupnosti. Italijani uživajo največ rastlinskih maščob in olj, namreč 80 odsto celotne potrošnje maščob, mnogo manj pa živalskih maščob — komaj II odsto in masla — 9 odsto. S tem je Italija glede potrošnje masla r,a zadnjem mestu med deželami šesterice. Povprečna letna potrošnja maščob na posameznega prebivalca v deželah EGS je naslednja: 12 kg rastlinskih maščob in olj, 5 kg živalskih maščob, 1 kg maščob morskih živali in 5 kg masla.
/CStnik KMEČKE ZVEZE
Tržaški naftovod in zemljiški posestniki
Nihče naj se ne prenagli
Odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda obvešča svoje člane in vse prizadete zaradi služnosti, da so se oglasili pri njem pooblaščeni predstavniki geometrov, ki urejujejo služnost.
Predstavniki Konzorcija so zahtevali in geometri sprejeli, da se izvrši ob vsej trasi naftovoda, od Ricmanj do Medje vasi, opis zemljišč (verbale delto Stat o di Consistenza) in obenem takoj izplača odškodnino za škodo, ki so jo povzročili že pred nekaj meseci, ko so začrtali traso in pri tem posekali drevesa in grme, poteptali travnike itd.
Pogoj je seveda, da prizadete obvestijo vsaj 3 dni prej o prihodu geometrov, ki bodo ob navzočnosti lastnikov ali njihovih predstavnikov sestavili opis zemljišč in na mestu izplačali odškodnino za staro škodo.
Pogodbe za uvedbo služnosti so seveda vprašanje zase, ki se ne more rešiti nreden se ne
Če so bile m so zapreke za pravično	in sporazumno	rešitev,	jih	ni	prav gotovo	pripi-
sati pomanjkanju dobre volje prizadetih lastnikov, ne tega Konzorcija, ki jih v veliki meri ščiti. Njegovi predstavniki so namreč že marca t. 1. opozorili SIOT na posebnosti našega področja, kjer se lahko ob tako	velikem	naseljenem	središču	in	ob	tako majhni	raz-
sežnosti pokrajine se vsa zemljišča smatrajo za gradbena, kjer ni praktično mogoče na kraških tleh po opravljenih delih vzpostaviti prejšnjega sta-
nja. Predstavniki konzorcija so tudi zaradi vsega tega opozorili na potrebo poprejšnje proučitve in rešitve načelnih vprašanj, nakar bi podrobnosti laže rešili.
Da se SIOT, potem ko so se ji zdeli ti predlogi preuranjeni in ko si je zapravila naklonjenost in zaupanje prizadetih s tem, da je že ob času začetnih del stopila na zasebne lastnine brez predhodnega od-vestila, prezirajoč točna določila zakona, znajde pred težavami, ko se ji mudi rešiti vprašanje, prav gotovo ne more povzzročlti začudenja.
Toliko ne zaradi polemike, ampak zaradi točne obveščenosti javnosti.
Kako pripravljamo vinsko posodo
Pri popravljanju pokvarjene posode si moramo zapomniti pravilo:	najprej	uporabljamo
hladno vodo in šele nato vročo, kar pomeni, da moramo najprej odstraniti nesnago na notranji površini soda s strganjem, pomivanjem itd. in šele potem, ko smo to odstranili, smemo sod izpariti ali zakuhati. če je na površini dog nesnaga in je prej ne odstra-
srasMi” ™ p°- štfrs-n s s%
nudi pravičnejša cena.
Zato je potrebno posvetovanje odbora Konzorcija s člani in prizadetimi, da se zavzame enotno stališče in bodo zato v kratkem sestanki po vaseh.
Do tedaj naj se nihče ne prenagli in ne podpiše nobene pogodbe, ampak samo dovoli geometrom, če bo tri dni prej obveščen, da stopijo na njegovo zemljišče in sestavijo opis, zaznamujejo traso in mu izplačajo prejšnjo škodo.
Kdo je kriv?
«11 Piccolo» je 30. septembra objavil članek z naslovom »Pospešena dela za zgraditev naftovoda)).
Beroč ta članek, predvsem del odstavka... «Največje težave so še vedno na nekaterih področjih, koder bo speljan naftovod od Doline do Medje vasi. Italijanska družba za čez-alpski naftovod smatra, da so zahteve posameznih lastnikov zemljišč pretirane, in (družba) je pripravljena pogajati se na podlagi pravičnosti in pravice, ne pa priznati kake neutemeljene zanteve«. ...bi bilo javno mnenje lahko zavedeno v zmoto in bi sklepalo, da gre na eni strani za »italijansko« družbo (čeprav je pri njej 90 odsto tujega kapitala), ki hoče v blagor mestnega gospodarstva čim-prej zgraditi naftovod, medtem ko posamezni lastniki zemljišč iz same kljubovalnosti in sebičnosti ovirajo «z neutemelji-timi zahtevami, to dobrodelno podjetje.
Resnica je pa precej drugačna, zlasti če se upoštevajo ponudbe, ki jih je SIOT po svojih pooblaščencih sporočila posameznim lastnikom ali njihovemu konzorciju.
Iz tega izhaja, da hoče SIOT obremeniti zemljišča za večno služnostjo proti plačilu skrajno majhne odškodnine — komaj 30 lir za kvadratni meter. To naj bi bila pravična odškodnina, ki jo ponuja SIOT? In pri tem je treba upoštevati, da bodo mnoga zemljišča zaradi te služnosti izgubila mogoče tudi več kot polovico današnje vrednosti.
Niso torej lastniki, ki postavljajo zahteve (ker ne zahtevajo prav nič, kvečjemu SIOT nekaj od njih zahteva), ki povzročajo zastoj
Nihče, pa niti lastniki prizadetih zemljišč, ne oporeka vlogi, ki jo bo lahko imel čezalpski naftovod za izboljšanje nerožnatih gospodarskih razmer.
Toda bilo bi pa tudi zgrešeno — vsega upoštevanja vredni zaključki Konference za tržaško gospodarstvo — mu lahko priznavajo vlogo vseleka — pripisovati mu tako veliko vsesplošno korist, in popolnoma prezreti upravičene interese stotin državljanov, ki ne zahtevajo ničesar razen, da se z njimi ravna korektno in se jim izplača pravična odškodnina.
Podražitev čevljev v Nemčiji
Nemška zvezna republika je imela že pred ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti najnižje carine za čevlje v Evropi. Ker odpade v čevljarski industriji okoli 30 odsto stroškov na delavske mezde, vplivajo nizke mezde v drugih deželah močno na cene. Mezde italijanske čevljarske industrije so na primer za okoli 30 odsto nižje kot v Zahodni Nemčiji. Avtomatizacija je na temu odseku industrije, ti zaposluje v Zahodni Nemčiji okoli 100.000 ljudi, med temi 60 odsto žen, možna le do določene meje in zato vpliva dviganje mezd v veliki meri na cene. Uma mezda od 3,62 marke v aprilu 1965 je za 13 odsto višja kot lani. Tud; cene boljših vrst usnja so se letos poleti v Nemčiji dvignile za 4 odsto. Tako so jesenske cene za čevlje za 1 do 1,5 odsto višje kot so bile lanske. Običajno pomladansko znižanje cen bo letos izostalo.
Zahodnonemška čevljarska industrija je v prvih sedmih me-
secih letošnjega leta proti istemu času lanskega leta povečala proizvodnjo za 3 odsto na 86 mil. parov. Kljub povečanemu uvozu je bila prodaja boljših domačih čevljev zadovoljiva.
Uvoz čevljev v vrednosti od 432 mil. mark se nanaša veči del na cenene čevlje. Približno ena četrtina od 31 mil. parov, ki so jih v teh sedmih mesecih uvozili v Zah. Nemčijo, prihaja iz vzhodnoazijskih dežel. Povprečna cena za uvožene čevlje je 11 mark (1.700 lir). Izvozna cena za nemške čevlje pa je povprečno 18 mark (2.800 lir). Nemški izvoz čevljev ni dosegel s 70 milijoni mark niti ene tretjine vrednosti uvoza. Za leto 1965 pričakuje zahodnonemška čevljarska industrija povečanje proizvodnje za 4 odsto, zmogljivosti so dobro izkoriščene.
Jesenski čevlji kažejo v modnem pogledu, da nimajo barve in modeli nobenih nemških posebnosti več. Prevladujejo čevlji nižjimi in- šifšimi petami in zaokroženim sprednjim delom.
(n)
potem sploh težko odstranimo.
SOD OD ČRNEGA VINA
ZA BELO
Dogodi se, da bi radi uporabili sod od črnega vina za belo vino. Ker se je rdeče vinsko barvilo globoko vpilo v les, moramo sod razbarvati. Hladna voda, pa tudi vroča, ne topi barvila. Sod razbarvamo tako, da ga pomivamo z vročo vodo, kateri smo dodali solne kisline, in sicer na 10 litrov vroče vode četrt litra solne kisline; nato izpiramo z 2 do 3 odst. sode in čiste vode tako dolgo, dokler ni sod brezbarven Sode od črnega vina lahko uspešno razbarvamo tudi ■: živim apnom. V večini primerov je najbolje sod od črnega vina prepojiti (impregnirati) ali parafinirati.
Vinsko posodo od žganja in raznih drugih pijač moremo usposobiti za vino na eden od omenjenih načinov, najbolje pa je take sode parafinirati ali impregnirati.
VAROVANJE ZUNANJOSTI
SODA
Vinska posoda mora biti čista ne samo znotraj, ampak tudi zunaj. V ta namen jo moramo često, v vlažni kleti vsak teden, dobro obrisati ali umiti z vodo. Ponekod namakajo v vodi orehovo listje in lubje in s tem operejo sod. Sod dobi lepo ru-menkastvo barvo in ne plesni. Lesene dele soda lahko tudi konserviramc s 6 odst. modre galice brez apna. Za zunanjo nego sodov uporabljamo še razna sredstva, kot so: 20 odst. mentanina, 15-20 odst. imuzo-na, d ek rol a itd.
Da ne bi železni obroči rjaveli, jih prepleskamo z mini-jem in potem z dobrim loščem, asfaltnim, loščem ali ličilom za železo.
PREPAJANJE ALI
IMPREGNIRANJE SODOV
Prednost lesene vinske posode je v tem, da so v hrastovem lesu drobne luknjice (pore), ki prepuščajo zrak v sod Zaradi tega tudi vino nekako diha, namreč jemlje kisik iz zraka vase in z njim se vino spreminja. čisti, zori in se vedno bolj stara. Skozi te luknjice seveda vino tudi izhlapeva.
Če želimo uničiti luknjičavost hrastovega lesa, t. j. preprečiti hitrejše dozorevanje vina, večje izhlapevanje skozi luknjice lesa in podobno, namažemo notranje stene soda s sredstvi, ki zapro vse luknjice v lesu. Temi. pravimo prepajanje ali
impregniran)e ali parafiniranje sodov.
Tako prepojen sod je po svojem vplivu enak cementni cisterni, jeklenemu tanku ali pa steklenici. Negospodarno je zaradi tega, če velike vinske sode v kleteh impregniramo, če pa jih že imamo hranimo v njih dozorela in starejša vina ter vina, ki vsebujejo velike količine ogljikovega dvokisa. V takih sodih ostanejo vina dalj časa sveža.
Po navadi impregniramo prevozno vinsko posodo (tudi pokvarjeno, ciknjeno, plesnivo, od rdečega vina, žganja itd.; tako jo najlaže usposobimo za ponovno rabo), ker je kalo v takem sodu manjši, se sodi laže obvarujejo pred raznimi boleznimi in napakami, plesnijo, cikom itd.
Sodov, ki jih želimo impregnirati ali parafinirati, ni nujno potrebno prej oviniti, dobro pa je, če to storimo. Za parafiniranje moramo sod poprej segreti.
Za 1 kvadratni meter površine zadostuje 6 dkg čistega, trdega, lepo belega parafina, ki se topi šele pri najmanj 60 stopinjah Celzija. Tak parafin lahko segrejemo na 100 stop. C, ne da bi zadišal po petroleju ali tujih snoveh in kvaril vino. Parafin topimo v vroči kopeli in ne neposredno na ognju Parafiniranih sodov ne smemo ne zakuhati ne prati s toplo vodo in ne žveplati da ne pokvarimo parafina.
(M. Judež: «Vinarstvo»)
PREDAVANJE
O UMNEM
KLETARJENJU
V soboto je Gospodarsko društvo na Proseku priredilo v lastnih prostorih zanimivo strokovno predavanje inž. Stanislava Grgiča o umnem kletarjenju. Predavanje je bilo prav lepo obiskano in prav to dejstvo narekuje potrebo po nadaljnjih tovrstnih predavanjih v vaseh širom tržaške okolice. Po predavanju je bila razprava, med katero je prišlo na dan, da so naši vinogradniki nezadovoljni z dejavnostjo kmetijskega nadzorništva. Predavatelja je pozdravil predsednik Gospodarskega društva Srečko Orel. Prisotna sta bila tudi tajnik Slovenskega gospodarskega združenja dr. F. Škerlj in tajnik Kmečke zveze L. Volk.
..tiOSPODARST VO“
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa a, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodar stvo» št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Ud govorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva.) • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon; 68812, 30214 0 Telegram: TRAD
TRIESTE
•	SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTONAŽNO INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
adriaimpex
S. p. A.
I K 5 T Via dvlla Grppa, 9 Telet. 38-77(1. 29.135
IM PO HI - E XIMIRI industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 lei. 28-45. 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
R 1 J E K A - Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke m Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA« — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
/ .............
-



SP10SNA
PLOVBA
PIRAN
"r
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Teleti: 035-22—035-23, Telefoni; 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
JtlhMUA&fUt {CoptA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT KOPER TELE?. 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku - Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina. Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
Gestisce . servizi njerci e passegger) sulle Unec:
NOKU h.UKUPa (servizio celere eO espresso) partenze da Riieka ogni 7 giorni
MIKI) AMEKU.A (Mirti! ul Hatteras)
partenze ogni ib giorni M II AMERIKA
partenze ogni HO giorni i.kvante
partenze ogni i giorni IRAN - IRAtj partenze ogni 30 giorni
INIMA - PAKISTAN - BlKMA
partenze ogni 30 giorni
KS I KKIVIO UKIENTE partenze ogni '30 giorni GOI.H) MESNICO partenze ogm HO giorni
con 57 moderne e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La ((JUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche In porti fuori delle tinee reeolar
ADK1AITCO ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
—- «JUGOUNUA» RIJEKA --------