'if N«JrUnTT'ILernikHl v TAn&etA* dri*r*h
1 VeUauTicko - . . $6.00 |
I 2m pol leta.....$3.00, 2
Z« New York celo leto . $7.00 Zm wotemftTO celo teto $7.00 J
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
rthe UraM Sferc&ui
the United State«.
a Issoed every day except Sundays w | and legal Holidays. 5	75.000 Readers .......j
TELEFON: OOSTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. nnder Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. HO. 40. — ŠTEV. 40.	NEW YORK, THtJR8DAY, FEBRUARY 17, 1927. — ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 1927._"VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
PREMOGARSKA POGAJANJA
Fremogarji in lastniki rovov so se spopadli glede nove mezdne lestvice. — Unija zahteva, naj se ne skrči plač, a magnatje hočejo lestvico, ki bi omogočila tekmovanje z jneunijskimi polji. — Lewis nasprotuje mezdam v centralnem polju.
MIAMI, Fla.f 16. feb. — Zastopniki United Mine Workers in delodajalcev v centralnem tekmovalnem polju, ki se posvetujejo tukaj glede novega mezdnega in delavnega dogovora, ki naj bi stopil na mesto Jacksonville kontrakta, kateri bo ugasnil dne 31. marca, so objavili včeraj svoje zahteve.
Govorniki so izrazili povsem jasno svoj sklep, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah in koncem seje je postalo jasno, da se bližajo pogajanja kaj hitro mrtvi točki.
John L. Lewis, predsednik premogarske organizacije, je povedal konferenci, da je dala konvencija v Indianapolisu svojim zastopnikom le eno posebno navodilo glede nove mezdne lestvice. Re kla jim je, naj store vse, kar je v njih moči, da se približajo pogojem delodajalcev na temelju nika-kega skrčenja plač.
Na drugi strani pa sta izjavila William Haskins, tajnik zveze iztočno ohijskih delodajalcev ter Herman Perry iz Illinoisa, da je mezdna lestvica s plačami in pogoji kot prevladujejo v West Virginiji, edina podlaga, na kateri bi bili delodajalci pripravljeni skleniti nov dogovor.
Predno je pričel s svojim govorom je predložil Haskins resolucijo, naj sprejmejo tako tekmoval no lestvico ter predlagal, naj se imenuje komisijo, j obstoječo iz štirih premogarjev, štirih delodajalcev in treh posredovalcev.
Naloga te komisije bi bila:
J. Določiti"tekmovalno mezdno lestvico za centralno tekmovalno polje.
2.	Preosnovati tako tekmovalno lestvico od čar sa do časa, da se vzdrži tekmovalne pogoje.
3.	Ohraniti pravosodje v vseh pritožbah iz raznih polja.
4.	Vršiti druge dolžnosti, ki bi jih bile poverjene od skupne konference premogarjev in delodajalcev.
Pozorišče konference je bilo premeščeno včoraj j iz Hotela McAllister v Everglades hotel.
Po trije govorniki so predložili argumente za vsako stran.	J Kljub veliki vročini v nizki dvorani je govoril predsednik Lewis več kot eno uro.
a
—	Mi ne prihajamo semkaj z dolgo verigo posebnih zahtev, — je rekel. — Nismo prišli, da stav-Ijamo ultimate, a prišli smo semkaj v razpoloženju, da se vam pridružimo ter uravnamo, če le mogoče, mezdne probleme industrije.
—	Dosti se je govorilo in razpravljalo o indj-striji mehkega premoga izza sprejema Jacksonville dogovora pred nekako tremi leti.
—	Vem pa ter omenjam le mimograde, da ni bil Jacksonville dogovor nikdar sprejet v dobri veri od večine delodajalskih interesov in da se mu ni nikdar nudilo primerne prilike, da reši probleme industrije na način kot so želeli pogajalci.
—	Dogovor se je obsodilo in zavrnilo še predno je imel priliko pokazati če je kaj vreden ali ne.
Ko je zaključil Lewis, je pričel govoriti Haskins.
—	V imenu ohijskih delodajalcev rečem, da so prišli ohijski premogarji semkaj v dobri veri ter mislim, da je po 25 ali tridesetih letih kolektivnega pogajanja v Ohiju malo pozno obdolžiti nas, da že limo kako stvar, katera bi uničila prijateljske od-nošaje med premogarji in delodajalci.
—	Premogarji vedo kot vemo tudi mi, da smo izgubili tekmo z neunijskimi rovi West Virginije in Kentucky-ja. To ni nikaka tekma več. Oni vzamejo kar hočejo in-česar ne marajo, puste nam. Ali mislite, da bomo mogli tekmovati z neunijskimi rovi v West Virginiji, če delajo tamošnji premogarji za 40 odstotkov manj kot pa naši možje? Dozorel je čal, ko se mramo podvreči neke vrste tekmovalni lestvici« *	, .	.
-	' V	.	' "
'■ ; jf"" . 1 ••••".. ■ "i, - > ;. -
Zadeva nemške vojne krivde.
Nemški nacijonalisti so otvorili debato glede nemške vojne krivde.— Nemški minister je pri-1 čel s kampanjo stranke, da se razveljavi ver-saillski pravorek.
BERLIN, Nemčija, 36. febr. — j Inozemski odnošaji so postali včeraj komplicirani vsled dveh razvojev, ki bosta lahko imela dale-kosežne poslediee.
Prvikrat izza vstopa nemških naeijonalistov v vlado je kabinetni minister javno dvignil trn j o v o vprašanje vojne krivde. Ob istem easu pa je zapustila Berlin poljska trgovska delegacija, potem ko je vročila zunanjemu uradu poslanico, v kateri je odklonila prošnjo Nemčije, da naj razpravlja o domicilijarnih pravicah nem-šili državljanov na Poljskem.
Akcijo Poljakov so pričakovali ter ni bila vsled tega v nobenem stiku z govorom, katerega je imel dr. Koeh, nacionalistični tran-sportacijski minister. Iznova je potrdil zahtevo nemške države, naj se prekliče pravorek versa 111-ske mirovne pogodbe, da je izključno le Nemčija zakrivila svetovno vojno.
Obe. ti zadevi pa lahko dobiti skrajno resno lice. Te ne bo našel I Berlin potom diplomatičnih trikov poti za obnovitev pogajanj s Poljsko glede trgovinske pogodbe, bo postala napetost med obema -državama akutna. Ta napetost pa ne bo nikakor zmanjšana, če bo pričela Nemčija z mednarodno debato, če so bili res prejšnji kajzer in njegovi svetovalci krivi izbruha vojne. Pričetek take debate je glavni cilj junkerjev.
Osem ubitih pri koliziji vlakov.
i LONDON, Anglija, 15. febr. — ; Najmanj osem potnikov je bilo u-ibitih in dosti jih je bilo ranjenih, I k 3 je kolidiral včeraj zjutraj vlak
•	iz Whwtcrsea z brzovlakom, ki je i bil namenjen v Scarborough. Sest
t* vozov Wuther.sea vlaka, v katerih so se nahajali številni šolski otroci in trgovci, je bilo preobr-njenili tekom kolizije.
Od približno 30 ranjenih, jih je bilo petnajst teko poškodova-. nih. Vlaka esta kolidirala, ko sta vozila z vso silo.
Ustavljen kanalski premet.
, LONDON, Anglija, IG. febr. — Prvikrat izza več kot polovice l stoletja je zagrnila megla ves An-[ <jješki kanal ter onemogočila odhod vseh ladij iz Anglije v Francijo. Kanalska služba je bila včeraj zjutraj ustavljena. ) Potniki čakajo v hotelih ob obali, da se bo megla dvignila.
V nekaterih okrajih Londona,
•	kjer leži megla že štiri dni. so ) uslužbeni podnevi nosilci plame-r nic„ ki vodijo omnibuse skozi naj-
bolj gosto meglo. Številni spre vodniki nosijo na svojih čepicah 5 majnarske svetilke.
26,000 tekstilnih delav-cev izprtih.
1 YKATISLAYA. Šlezija. 16. feb - Dolgotrajna pogajanja med tek
•	stilnimi tvorničarji in delavci \ šezijski tekstilni industriji so b la prekinjena in vsled tega bode
1 številne tvoraiee izprle svoje de } lavce. Ostale" tvornice bodo odpu stile svoje delavce v petek, s če mur bo vsega -skupaj izprtih 2( tisoč delaveev,	:- .
Prodiranje severnih kitajskih čet.
Severne kitajske čete se nahajajo n a pohodu proti Kantončanom. — Maršal Vu se je baje | združil z mandžurskim voditeljem* — Poslanik • Sze zahteva prostest za Kitajsko.
PEKING, Kitajska, 16. febr. — Iz poročil v časopisju je razvid- ( r.o, da se je pridružil maršal Vu , Pej Fpn, ki je stal dosedaj med armadami Kantončanov ter onimi mandžurskega voditelja t'ang Tso Lina v provinci Ilunan, se-vernim bojnim silam.
&ANG IIA J, Kitajska, IG. febr. ' Dva bataljona indijskih čet sta ( dospela včeraj iz Kaikute, a se nista mogla izkrcati radi megle. Domneva se. da bo v teku enega tedna v Šanghaju šest tisoč an- ; gleških čet, namreč 4000 mož infant eri je in dva tisoč mož artilt- '
••	I
nje.
HANKOV, Kitajska. 16. febr. Kantonski zunanji minister Cen je izjavil včeraj pozitivno, da ni prišlo še do nobenega razkola v pogajanjih z angleškim pooblaš- ! £encem glede angleških koncesij ( v Hankovu in Kiukiangu. Namig- 1 nil je, da bi gotove izpremembe v angleških načrtih za koncentrira- : nje angleških sii v Šanghaju o-mogočile zaključek pogajanj.
Kljub tem trditvam pa domnevajo tukaj, da obstajajo resne tež-koče. ki bodo preprečile podpiea-nje takega dogovora,	[
LONDON, Anglija, 16. febr. — Filip Snowden, T*lan angleške delavske stranke, je stavil včeraj v poslanski zbornici zunanjemu ministru vprašanje, če je resnično, da so bila prekinjena pogajanja v Ilankovu. — Jaz nisem dobil še nikakih informacij, — se je glasil odgovor Ohamberlaina.
Daily Herald je objavil včeraj brzojavke- iz Ilankova, v kateri se zaniknje poročilo, tla sta kantonski zunanji minister ter angleški i pooblaščenec prekinila pogajanja. jPoročilo dostavlja, da je kantonski zunanji minister pripravljen podpisati dogovor.	j
TOKIO, Japonska, 16. febr. — Možnost skupnega delovanja med Anglijo in Japonsko, je namignil japonski zimanji minister ftide-(hara v nekem svojem govoru, katerega je imel v parlamentu.
— .Če bo Kitajska vprizorila poskus, da s silo vzame nazaj inozemske koncesije, bo uveljavila Japonska nove pridržke.
WASHINGTON. D. C., 16. feb. Kitajska se. nebo več zadovoljila kot preje z obljubami sil glede teritorijalne in administrativne integritete. — je izjavil včeraj tujka j kitajski poslanik dr. Alfred Sze.
j Njegova dežela ne bo preje po-^ čivala. dokler ne bo postala njena neodvisnost resnica. Svetu ni ( znano, na kakšen način so tuje sile omejile suverenost Kitajske, i , Ravno te omejitve pa otežkočajo, > prizadevanja kitajskega naroda, j
■	da ustanovi močno in združeno
■	državo.
Posebne angleške teritorijalne i pravice na Kitajskem imajo za posledico, da imajo Kitajci v angleški koncesiji, čeprav so v lastni deželi, manj pravic kot pa tam " bivajoči Angleži.
! Ljubosumna žena ustrelila pevca.
i DUNAJ. Avstrija. 61. febr. — ».Tenorista Trajana Grosavescu je -včeraj ustrelila njegova žena. -.Seidnja je hotela nato izvršiti sa--(momor. a so jo zadržali nslužben-».ci. Bila je skrajno -.ljubosumna <hud£arka.
Nemčija bi rada francosko trgovino.
Nemčija se peteza na vse kriplje za francosko trgovino. — Obseg te trgovine vznemirja Ame-rikance.
PARIZ, Francija. 16. febr. — Ekskluzivna nova nemška ofenziva je v Franciji v polnem cvetu. V tem slučaju so vojaki trgovski potniki, mnnicija je nemška, in ril j je zavojevanje francoskega trga.
Ameriški trgovski interesi so zelo vznemirjeni vsled te novr nemške ekonomske ofenzive, kaj ti ceni se. da bo v teku naslednjih dveh lelet imela Nemčija v Franciji več trgovine kot pa Združene države in da bo Nemčija izpodrinila razne ameriške proizvode.
Tekom zadnjega leta ji' podvojila Nemčija svojo trgovino s Francijo in s pomočjo novega in mogočnega orožja, dolgoročnih kreditov, bo najbrž v tekočem letu še bolj napredovala.
Nadaljni razburljivi faktor za Amerikance je nova tarifna predloga, katero skuša snraviti vlada skozi parlament do Velikenoči. Ta odredba bo izodatrro povečala pristojbine za skoro vse predmete, katere se uvaža iz Združenih držav ter še bolj ovirala ameriško trgovino, posebno kadar pride vpoštev tekmovanje z Nemci.
Na drugi strani pa bo dobila Nemčija prednostno stališče v novem trgovskem dogovoru, ki bo j,sklenjen koncem meseca avgusta. Nemški proizvodi bmlo dobili tudi v tem oziru prednost pred ameriškimi. Dočim uživa Amerika prednostno postopanje le glede 107 predmet o\\ ga bo uživala Nemčija glede vseh.
Domneva se, da živi sedaj kakih 70.000 Nemcev v Franciji in 'da je pretežna večina njih zaposlena z novo nemško mirovno trgovsko ofenzivo.
Nadaljni mornariški vojaki bodo poslani v I	Nicaraguo.
"WASHINGTON, D. C., 16. feb Ob istem času. ko se je vršila \ Nicaragvi konferenca med admi raloni Latimirjem ter vod it el jem liberalcev, Saeaso, j«* ukazal mor nariški urad transportni ladji Henderson, naj odjadra jutri i; Philadelphije v Guantamo s 8(X mornariškimi vcojaki in mornarj na krovu. Od razvojev v Niea ragvi so odvisne nadaljne odred be, vendar pa je očividno, da ji odredila vlada vse potrebno z; "varstvo" ameriških državljanom in njih interesov, neglede na re zultate konferenc med Larimer jem in Saeaso.
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo trn ponudba ugajala, posebno la, ako boste rpcitevali aro jo korist in našo zanesljivo tar točno postrežbo.	—--
Dinarji	Lira	Posebm po-j
Din. .... 000 ____9 >-45	Lir...... 100	...... $ 5.00	datkl.
Din.____ 1,000 ________$ 18.60	Lir	...... 200	...... $ 9.70	FHtmpba w* izgria-
Din..........2,500 ....	$ 46.25	Lir...... 300	...... $14.25	"TtaSSjff'ta
Din..........5,000 ....	$ 92.00	Lir...... 500	...... $23.25 iZ*p vifSr^L-
Din. ....	10,000 ....	$183.00	Lir	...... 1000	......$45.50 gadi	j»H
Za poHlJatre, H presegajo Desettlsoč Dinarjev aH pa Dratisoi lir tvr; mš 925, MmJ
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	ifeens: oobtulndt ssn : . New Yiorlu N» y»
POTRES V JUGOSLAVIJI
Število smrtnih slučajev vsled potresa v^ Jugoslaviji cenijo na 600, materijalno škodo p a od enega do dveh milijonov. — Prizadeta pokrajina je le redke naseljena. — Pospešena pomoč za kmete, ki so domnevali, da je konec sveta.
BEOGRAD, Jugoslavija, 16. feb. — Poročila glede potresa v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji si še vedno nasprotujejo, ker je bila uničena brzojavna zveza. Število ubitih in poškodovanih so cenili od 35 do 600, materi jalno škodo pa od enega milijona do dveh. Od tukaj je odpotovalo pomožno moštvo. Prednost v parlamentu so dobile odredbe, ki se tičejo pomoči ljudem, ki so izgubili 3Voje domove.
Skoda bo sorazmerno majhna, kajti pokrajina, kjer je bil potres najbolj silen, je ena najbolj revnih v Jugosjaviji ter je le redko naseljena.
Vas Ljubinje je bila najbolj prizadeta. Skoro vse hiše so uničene in le malo prebivalcev te vasi se je rešilo brez poškodb. Ljudje nočejo iti več nazaj, boječ se, da se bodo ponovili potresni sunki. Celo tam, kjer ni napravil potres tako velike škode, spe rajše kmetje kljub ostremu mrazu na prostem.
V goratem ozemlju so odtrgali potresni sunki velike skale, ki so še povečale škodo. V bližini Stolaca je zadela taka skala hišo, ubila dva otroka te ranila pet nadaljnih.
Struga reke Trišnice se je izdatno znižala vsled potresa.
Sunke so čutili po vsej Jugoslaviji, a je bilo le malo škode, izven Hercegovine, ter južnih in centralnih delov dalmatinske obali. V Dubrovniku je bilo porušenih par hiš.
Jadransko morje je bilo tekom potresa razburkano, a ne viharno. Pričelo se je ravno daniti, ko so se pojavili potresni sunki, spremljani od bliskov Prep! ašeni kmetje so prihiteli na prosto ter pokle kali in naglas molili, misleč, da je prišel konec sveta BEOGRAD, Jugoslavija, 16. feb. — Jugoslavija je ob jadranski obali ter daleč v notranjost, trpela veliko škodo vsled potresov, ki so najbrž zahtevali mnogo človeških življenj.
Potresne sunke so čutili prav do Sarajeva. Potresna postaja v Belgradu je pripisovala po tres razpoki na dnu Jadranskega morja, ki je pov zročila gibanja treh velikih plasti pod površne Hercegovine. V svojem ugotovilu pravi ravnatelj postaje, da je bilo uničenih kakih dvesto hi-> m da je bilo dosti ljudi ubitih ali poškodovani .
BEOGRAD, Jugoslavija, I 6. Februarja. — St: šen potres se je pojavil v Ljubljani ter porušil šest | indvajset hiš. Pri tej priliki je bilo usmrčenih eno-i indevetdeset oseb.
Mala reka, ki teče v tamošnji bližini, je izginila j vsled premembe zemeljskih plasti, i (To poročilo smo posneli p o newyorškcm "Timesu". Mogoče je poročilo zmotno ter se nanaša na kako mesto v Hercegovini, ki ima slično ime kot Ljubljana. Op. uredništva.)
I' I	•• T	-'	I
GLAS NARODA I
(SLOVENS DAILY).	I
Ommšd and Publuhed by
(KiOVXNIC PUBLISHING GOMPAUX ZA Corporation)
fimk gtlBCT, preeideni.__Lonia Bwdik, treaenror,
Plate pt burns««« of the corporation and addretea* of above offiotxs: 88 CoriUndl BK Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
"0LAB NABODA"
___________"Fofe« g/ <*« PoopU"__
Itemed Every Day Except Sunday t and Sdilfwyt. Za eelo Uto not jo hoi oa imerflU Zo New York * $e4o j7JQQ
4m Kanado----$6.00 Za pol Uto_____—JO
go pot Ufa------$3.00 Za inozemstvo to ooU tifo —$7.00
Za Setri Uki............-$lJfO Za pol Uto_________________________$9.50
____BnUoription Yearly $6.00.	_
Advertisement on Agreement. "gfa Naroda" iokaja vtaki dan itveemii nedelj 4m prmnitji.
Dopiaf bres podpisa in osebnosti te ne priobčajejo. Denar naj at blagovoli poiSjati po Money Order. Pri apremeaM kraja narodni, kor, prtmmo, da aa nam tudi prejšnjo bivali«* wfcawmiit, da hitreje ____najdemo naslovnik*._
"GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
___Telephone: Cortlondt U876-____
rev. alojzij blaznik
- -!. - '
Danes je minulo loto dni, oflkar jo umrl v Haver-straw, N. Y. slovenski duhovnik Rev. Alojzij BJaznik.
Ena njegovih lastnosti v življenju je bila, da ni prenesel hvale ter je vsako upravičeno hvalo smatral za laskanje.
Zato mu eno leto po smrti zapišemo sledeče vrstiee v spomin: —
*Bil je trzor duhovnika, l»il je možak, kakoršnih premore bore malo slovenska Amerika.
Ni ga bilo človeka, kateremu bi ne mogel jasno in vedro pogledati v oči, in ni ga storil dejanja, za katero bi ne zastavil vse svoje časti in poštenosti.
Cast spominu moža, o katerem je mogoče kaj takega javno povedati.
PREZGODAJ DOZORELI...
Predkratkim je nevvvorško časopisje objavilo dvoje zanimih poročili.
Poročalo je o nekem dvanajstletnem fantu, ki ima tako razvit razum kot vsak dvajsetletni študent.
Das;i je star samo dvanjast let, govori gladko par jezikov, preeital je že eele skladovnico knjig, z dobrim uspeliom jo prestal skušnjo tor So vpisal na univerzo.
In na univerzi baje izborilo napreduje.
To je vsekakor malo prenagel napredek, to je prehitra zrelost, ki ne rodi dobrih sadov.
Edina sreča, da je fant zrel v dobrem in zdravem zmislu.
Drugo poročilo govori o dvanajstletnemu fantu, ki se je doma nekaj spri z očetom ter je šel in skušal oropati postamega trgovca. Ker so mu namen ni posrečil, je trgovca ustrelil.
Ko so ga policisti odvedli na stražnico, se je prešerno režal ter se smatral za junaka.
Tudi ta je prehitro dozorel.
Oba pa označujeta sedanjo dobo naglega napredka. Oba sta proizvod časov, v katerih živimo.
V	prvem je velika naturna nadarjenost razvila j)o-hlep po znanju in napredku.
V	drugem je najbrž tičalo naturno nagnenje k zločinu. . .
Čitanje ničvrednih časopisov in opazovanje malo-vrednih kinematografskih slik, je pa to nagnenje tako pospešilo, da je prezgodaj rodilo svoj sad.
uncanje in prohibicua
Dne 14. februarja je govoril na nekem zborovanju Atlantic City dekan Howard univerze dr. Kelly Miller.
Zagovarjal je prohibieijo ter rekel:
4 4Izza uveljavljenja prohibicije se v Ameriki slučaji linčanja skoro nič več ne pojavljajo/'
Soglasno s statistiko jo bilo lineanih v Združenih državah:
1917	.......... 50 1922 .......... 61
1918	..........67 1923 .......... 28
191	9..........83 19Ž4..........16
1920	.......... 65 1925 .......... 18
1921	......:...64 1926 .......... 29
i Iz tega je razvidno, da prohibicija nič kaj dobrodelno nc vpliva na lineanje. Zanimivo je pa naslednje: leta
...fifc4S..SAROpA, 17. FEB. 1927
919,TOreJ V prvfcm JetU«prtuutncije, je bilo toliko šliičujev limčanja kot v petih letih skupaj.
In leta 1926, ko so državni uradniki prohibicijo naj-f strožje izvajali, je bilo skoro dvakrat toliko linčanj kot pa leta 1924.
Dopisi.
uenr>o, pa.
Prosim vas. ee je kaj prostora-v listu za mojo novice, katere vam tukaj naznanim, sicer ne bom j nadolgo razpravljal, ker bi silno prostora vzelo.	1
Bilo je te dni prav krasno in toplo vreme, zato se pa tudi ljudje večinoma ob takih večerih prav radi okol iz prehajajo. Posebno je bilo toplo na 7. februarj;? v ponedeljek zvečer. Okoli 8. ure i prem k počitku. Kar naenkrat za-čujem strele, bilo jih je se len:. Potem pa vse tiho. Tvo grem zjutraj rano na delo. mi povedo 1 ju- S dje, da sta bila poliemana ustreljena. Jaz le nikakor nisem mogel tega verjeti, ker sta bila prav ko-rajžna in zastavna. Potem popra-Č-am bolj natančno, kako se je ta nesreča dogodila. Bilo je takole: okoli 8. ure zvečer pridrve trije moški na avtomobilu do kompanij skega štora. Tam se ustavijo. Tisti čas sta bila. tudi obadva poliemana blizu tam. Nista bila ravno skupaj, ampak bila približno za en dober streljaj narazen, ker1 sta, kakor pravijo, nekaj imela na sumu.
Kes stopi eden izmed trojice iz kare in vzame s seboj eno kono 5 galonov munsajna tor pre ob železniški progi proti hišam. V katero je nameraval, se no vp. Prvi polieman mu veli. da naj se uri a vi. Ko bn1 logar vidi .d;i j" polieraan že blizu njega, vrže ke-no na tla'in bliskoma potegne revolver. Bcng-beng in že leži veli-j ki polieman na železniški progi! YOf. v krvi. Pri priči jp bil mrtev. Prvi strel mu je Šel skozi fjlavo. drugi pa skozi sree. Ko je drugi polieman eni strele, in je tudi videl. da je njepov tovariš padel, je dvignil revolver, da bi se masče-j val za svojega tovariša. Morilce prvega tudi nanj sproži dva strela. sieer en strel v ramo. drugi pa! nižje. Tako je bil v trenutku tudi j on nesposoben. Padel je na tre-buh. in ko sp jp še, dvigal, da bi orožje dobil, je butlegar porabil priliko, da je skočil k njemu in' mu je dal še 3 strele in siecr nd-l zadaj v Jirbct.
Polem je morilee stekel na ka-j ro in tako so oddrvpli v temno ur.č. Tako je bilo končano vse v par minutah. Prvi polieman jp bil S pokopan dnp 10. februarja. Pil je i oženjen in ima eno hčer.
Drugega poliemana. ki je dobil pet strelov, so precej odpeljali v Brownsville, Pa. v General Hospital in 0. februarja je tudi on umrl.
Morilca še sedaj niso našli.
Andv Godec.
Ambridge, Pa.
Prosim, priobčite ta dopis v Glasu Naroda.
Tako malo je slišati iz našega mesta, da najbrž slovenska javnost ne ve. da je slovenska naselbina tu v Ambridge. Zato bom skušal opisati zemljepisno lego in malo zogovinskih podatkov Ambridge.
Leži približno 37 milj severo-zapadno od mesta Pittsburgha ob reki Ohio ter nekako 10 milj od mesta, kjer se steka Monang.thella River v Alleghany in Alleghany v Ohio River.
Ohio Valley je tudi precejšnjega zgodovinskega pomena, ker so se tu odigrali boji med Indijanci ' in Angleži na eni in George "Wash-ingtonovimi četami na drugi strani. Eno miljo vzhodno od mesta Ambridge so se vršili vroči boji med Angleži in Amerikanei.
Po 12-urnem boju so se morale ( čete Washingtona umakniti za 2 milji proti za padu v dolino Le-gionville Hollow. Ta dolina je sedaj meja med Ambridge in Baden Boro. Po 2-dnevnem počitku so se znova uneli boji za posest važnega križišča, kjer so taborile an-gieške armade. To križiice še sedaj nosi ime Camp Meeting Road. ( Washington je hotel wnrzeti o-menjeno križišče, da bi imel pro-'sto pot v^ort Duquesne, kjer
imel glavne pomoč. Po bitki, ki je trajala ."> ur. se je morala wash-! ingtonova armada umakniti pred na&kokajočim nasprotnikom. V tej bitki je tudi padel polkovnik angleških čet Letos. Ta vas. ki je oddaljena od mesta Ambridge 5 minut hoda. se imenuje sedaj Leetsdale.
Pred 3 leti so izkopali nekaj o-rožja. ostankov iz liste bitke, katero je sedaj v muzeju v 1'itts-burghu razstavljeno. Angleži so vedno potiskali Washingtonovee nazaj k mestu, kjer je sedaj vas Baden. Nekako f'» milj od Ambridge je Washington prekoračil reko Ohio ira Hog Island in od tu se je umaknili v Beaver Falls ter se pripravljal na novo ofenzivo.
Torej je ta pokrajina precej zgodovinske važnosti, če pomislimo. da se je bojeval tu sam Washington za svobodo ameriškega naroda.
Ohio Valley jp tudi prpppj in-dustrijalnega pomena za zapadni del države Pennsylvania.
Številke, ki so jih sestavili statistiki govore, da je v Ohir Valley rez ~t'2 milijonov dolnrjev letni payroll. Torej 1 milijon na teden. Od to svote pripade na vsak leden na mesto Ambridge $250,000, povprečno $32 na vsakega delavca. Največja tovarna je tu American Bridge To,, ki je podružnica 1*. S. Steel Corporation. Zaposluje ."ilfJ.l mož. Potem je Standard fteamles Tube. (Vn-Tral Tube. National Metal Molding. Ambrige Maohine Tool & Die Co.. Wye off Draving Steel in še vrč manjših tovarn. A'se tc tovarne zaposlujejo čez 8000 ljudi.
Delo gre tu sedaj precej slabo kakor drugod. Nekatero tovarno obratujejo samo 2—dni na teden. A. H. t'o. dela -i dni. Kako dol;»o ho tako. ne veni.
Mogoče so bodo razmere izboljšale. kakor slišim, čez •"> ali *> tednov. fe se bodo razmere v kratkem izboljšale, boni že pravočasno poročal.
Pozdravljam vse čitatelje nnše-ga lista (ilas Naroda, Tebi list ]»;> želim obilo uspeha na zaf-rtani pot i.
Charles F. Grosdeek. .Tr.
Sheboygan, Wis.
Rojakinja -Tohana Z o rman se je morala podati v bolnišnico, kjer so jo operirali na slepem črevesu. Operirana je bila dne februarja ter je operacijo srečno prestala. Upati je. da se" bo kmalu vrnila domov. '	Naročnik.
Tretji morilec policista M&stersona ujet.
Štirje detektivi, ki so se udeležili lova na bandite. ki so ustrelili policista Mastersona. so prišli včeraj v policijski glavni stan po denarne nagrade. Neformalna slav-nost, ki je bila prirejena v ta namen, pa je bila prekinjena od treh nadaljnih detektivov, ki so privedli jetnika. kateri je priznal, da se je tudi on udeležil roparskega napada, tekom katerega je bil Masterson umorjen.
»Tetnik je rekel, da je Jeremija Cahalan, star 22 let. Izjavil je. da je oddal Walter Tipliiig. katerega je ustrelil v gorah Adirondaeka detektiv Martin, smrtonosne si rele. ki so končali življenje Mastersona, da mu je ukazal Tipi ing vzeti poštolo umirajočega policista in da je dobil za svoje ''delo" le trideset dolarjev.
- .■#... . -r-
Jugoslavia irredenta.
Vsak dan roparski napad.
20-letni Frandoiič iz " Doberdoba s** je vozil z kolesom domov iz' (iradišča. Na nekem bolj zapušče-i nem kraju sta ga ustavila dva mlada človeka in mu vzela denar-' nieo s 23 lirami. Ker se jima je zdelo premalo, sta Frandoliča -klofutala in odšla.
V Šempetra na Krasti
j^ zgrajena nova tovarna parke-Jtov tvrdke Mankoč. Pravijo, da • je največja te vrste v Italiji Tržaški veletržec Prime je sezntal veliko stavbo, v kateri se nahaja moderna trgovina. Hranilnica in posojilnica je dobila svoj lastni dom. Tudi zasebnik: zidajo hiše.
I
j	V goriški okolici
I kmalu ne ho več ptie. ki bi lovile mrčes in črve. kateri delajo kmetijstvu veliko škodo. Lov na ptice je dovoljen, zato pa se vidi po številnih krajih v okolici ljudi, ki | lovijo ptice. V pšenici so mušiee, v fižolu hrošči, mrčes povzroča zlo na sadju. . Prejšnje čase so price r hira le s č rešen j, breskev in drugega sadja mrčes, danes trpi (drevje in sadje, ker je vedno manj 'ptic. Kmetje prosijo pomoči in varstva za kmetijstvo, ali njihove , prošnje se ne uslišijo in dovoljen jo celo lov na kmetu koristno ptico! Kje so oni italijanski gospodje. ki sier tako radi naglašajo. da skrbijo z vso pnžnjo za obmejno pokrajino?
i
1	Gozdovi.
\\*i postajo v Podmelou je napeljana žična vzpenjača. ki neprenehoma vozi drva iz gozdov. Druga enaka podjetja so nakupila gozdove in sedaj spravljajo iz njih les v tlrupre kraje. Kaj bo potem, ko prodajo domačini vse gozdove ? Oorka pokrajina bo go* la in gorjani bodo robotali po dalj-'nem svetu... Zadnji čas, da se vpošteva gospodarska važnost gozdov.
Goriški fašizem.
} Tržaško fašistovsko jrln-ilo "II Pojrolo di Trieste" je pred kratkim ugotovilo, da ima fiorica po pohodu v Rim od fašizma samo zunanji kliše in je fašizem še daleč proč cd njene duše. Ob novih razmerah je videl "Popolo" eian-
kar mnogo izpreobrnjeneev. ki pa se jim žt- pozna framasonstvo. j Strašno se lovijo premnogi 7.a raz-, nimi mesti in službami... pravo koritarstvo cvete v Ooriei Tako 'trdi "TI Popolo".
Ker ni smela it ina ples ...
i
, 20-1 etna Marija Ravasin je skočila iz petega nadstropja hiše št. 2 v ulici D. C.uerazzi v Trstu na . vrt. kjer jo je mrtvo našla hišni-jca. Oče nesrečnega deleta je za-noslpn nn ladii "Candido" ill sp
je vrnil te dni fro dolgi odsotnosti v Trst. Hči jo hotela na ples in je bila že pripravljena na odhod. Oče jo je zavrnil, češ. da že lahko portpi en dan. ko je on zopet doma. Mladenko je očetova zavrni-jtev tako razburila da je s«> je za-: porla v svojo sobo in se potem vrgla skozi okno.
Liktorskega posojila
so podpisali na (Jorišlcem ti milijonov 200.000 lir. To je za sedanje neugodne gospodarske razmere v deželi naranvost ogromna svota. : V tolminskih občinah, pri Sv. Lu-jeiji. v Volčah in na Ponkivah so izsilili fašisti z ljudstva svoto 207.fM)0. dasi je gospodarsko stanje tamkaj naravnost obupno. Y zahtevalo za to fašistovsko gladilo v Trstu o prvi priliki zopet trdilo. da so Slovenci bestijalni — '* id i jot je".
Mlekarna v Idriji pri Bači
i je imela svoj občni zbor. na ka-| tereni se je pokazalo, fin uspešno detuje. Novi predsednik je A. Skok. Izvoljen je odsek, ki ho vodil delo za zgradbo novega mlekarskega poslopja. Zadružna mlekarna bi morala biti še v marsikateri gorski vasi. kjer je dosti dobre živine. Trebil prevdarka in ponekod več smisla za zadružništvo. ki je potrebno bas v sedanjih težkih gospodarskih časih' Pred kratkim je bil v Tolminu
sestanek zatopiti kov okoliških mlekaren. Skoro vse so vstopile j v sindikat ndekarsih italijanskih • n druženj.
Kaj je s cestami in potmi,
ki jih je zgradilo med vojno vojaštvo. Lastniki zemljišč, kjer sn one ceste in poti. plačujejo davek, dfjsi niso dobili nobene odškodni-I ne. Škoda je velika in kmetova! I ci vprašujejo, kodaj bodr smeli t» J vojaške ceste in poti izpremeniti zopet v rodovitno polje." Pri "Ge-nio oivile" pravijo, da so bo rešilo tudi to vprašanje, ali treba hn f prtrpeljnja. ki bo trajalo gotovo
'še par let. j
Za močno brodovje.
i ~
i RIM. Italija. 10. februarja. — jFašistovski organ 11 Tcvere je iz-I javil v uredniškem članku, da po-J trebuje Italija močno mornarico, '.ne za obrambo svoje civilizacije, j temveč za razširjenje te eiviliza-i ei je. Italija potrebuje močno brodovje za obrambo svojih kolonij ;in da išče nove kolonije za svoje vedno naraščajoče prebivalstvo. S tem se sledi le vzgledu Anglijo in Združenih držav.
S svojim brodrvjem je Anglija zavojevala svetoven imperij in Združene države so zavojevalo dedščino Španske.
VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE
V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas <lonar? kakorhitro spravijo v to svrlio večji znesek skn-
paj-
Res je, da večji znesek več zaleže, ni pa to pravilen pričetek nalaganja. Dokler imate de nar v žepu, v predalu ali mogoče eelo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe.
Oc pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izjgu-ba. Naložen denar je pa v slučaju resirieue potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah.
Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vso druge ugodnosti domaČa, po vseh Ždruženlh državah priznana —
Frank Sakser State Bank
82 Cdrflanflt fetreet • : New York, N. V.
I Peter Zgaga! i. ■■ , ■ „T,J
Ona ga je rada imela, ker je bila do^ti starejša od njega, pa tudi on ji je hlinil ljubezen, ker jo je vzel za stran njenih tisof-a-kov.
Živela sta kot dva golobčka. Ona ga jo vsjik dan stokrat vprašala :
| "Ali me imaš kaj rad. moj dragi?"
' On ji je pa dosledno odgovarjal:
i ''Seveda te imam, dra^a moja". I Minilo je leto za letom. Vedno ista vprašanja, vedno isii odgovori. Le s tem razločkom, da mi postali njegovi odgovori za par b«--daljši.
! Xa njena vprašanja: "Ali sne .imaš kaj rad .'" — on dosledno od-•govarja: "Sovetla te imam. Hudi-j«"*a. tk dii i mi no umah . .
.... ¥
•	Statistiki so učeni možje. Vv,>-
ga zlodja izračunajo. I Pred kratkim objavili, koliko avtomobilov je v Z«lruženih državah.
I Strašno dosti jih je. Izračunali so, da pride n;: vsakega petega človeka v Ameriki po en avtomobil.
•	.Meni ni- je ro malo čudno zdelo. Xekje mora biti pomota. Doma jih je nas pet. toda o kakem avtomobilu ni no duha. ne sluha.
j Ko s«-m i«» premišljeval, mi jo ■ pa<IIo v jrlavo. <l;i -,<» statistiki sieer prav izračunali, a >•» ->'al»<» izrazili.
j .Vajhrž so hoteli povedati, da
iuiajo nekateri po pet avti mobi-
lov. nekateri }>;i uohcnet_M *
Na svetu so ljudje, ko jih bese-1 da ima tako ložo. da je ne morejo držati.
I	*
. \
j Diplomatje i;ovore po-v.hen je-zik. kriterega so pa začeli tudi o-
i
istali smrtniki polagouia razume-1 vat i.
< o diplomat govori naprimer o razoroževiinju. misli s i«>m gradnjo nadaljnih križatk. podmorskih čolnov in aerophinov.
Marsikateri rojak mi poroča, da x>i 11 moja |<< Iona ugaja. Žensk< >o v tem oz i rit bolj molčeče. Ženske sploh nočejo daii nikomur prizna-(nja. Pa nič zato. Jaz poznam n.ji-■ hove misli. V dušo jim vidim in
•	v--m. kaj počnem.
•	j Pečlarji so v splošnem zadovoljeni. Istotako pr. ročen i možje. Manj
■j zadovoljstva j«' pri Kovertovih in Trdinovih pristaših. Tudi To me ne briga.
| Xekaj bi pa rad videl obraze • raznih ljudi, ki prečita jo mojo ko-
Slono.
Xokatere si lahko predstav-1.1 jam.
iMasikatera ženska se zamisli: Kdo ve. če je že oženjen? Co še ni .in če bi mene dobil, bi mu že dala | po duši . . .
j Vsak pečlar je vesel, kadar .dreznem njegovega tovariša. Nekateri poročeni moški mi zavidajo dobro voljo.
Tereijalke pihajo jezo in žveplo iz sebe. Tudi to me ne briga. To-da kot sem rekel, fotografije bi pa rad videl.
Stavim, da se Kremenščev oče. ko prečita jo mojo kolono, ravno tak održe kot se drži ta le:
f............• • W............
KITAJČEK.
---•*—---— •
ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI
-'
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
ALAS NARODA. 17. FEB. I9g7„______
ml
Ik
V
\ Z e dvajset let so HELMAR privabljale in osva jale razsodne kadilce cigaret.
HELMAR stanejo par centov več kot navadne cigarete.
Dajajo kakovost in ne količine, do-čim je pa količina, kar šteje.
Tisočeri moški z a -čno vsak dan kaditi HELMAR. Enkrat boste tudi vi začeli HELMAR kaditi. — Naj bo danes ta dan.
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service t New Torka je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri šele postati imeniki državljani Knjižica je pisana t lahko razumljivi angleščini ter vssbuje sxakratko vse podatke o državljanstvu. Stan« 25 ecnto*. V ealogi jo ima knftf&ra* Olfct Naroda, 82 Cortlandt Stmt, New York City.	* ? _ I
DOHODNINSKI DAVEK ZAPADE V PLAČILO 15. BtASČA
Do 15. marca treba prijaviti dohodek tekom leta 1026 in plačati dolžni dohodninski davek (in-eome lax). Dohodninhka prijava (income tax return) se zahteva od sledečih oseb:, od vseh sara-cev. katerih čisti dohodek tekom leta 1026 je znašal $1500 ali več, od vseh poročenih oseb. živečih z ženo oziroma možem, katerih čisti dohodek je znaša! $3500 ali več. in nadalje od vseh onih. sani-eev ;ili nezakonskih, katerih surovi dohodek je znašal $5000 ali več. brez ozira na to. koliko je bil čisti dohodek.
A ko sta mož in žena skupaj zaslužila čistih $3500 ali več oziroma ako njun skupni surovi dohodek je znašal $5000 ali več. mora hiti dohodek vsakega prijavljen bodisi v skupni prijavni poli ali v posebni prijavni poli za vsake-jra. Ako žena ne vloži posebne prijave, mora mož navesti njen dohodek v svoji prijavi. TJavno-tako mornjo zakonski v svoji prijavi navesti dohodek mladoletnih ot rok.
Razporočene osebe oziroma poročene osebe, ki ne živijo skupaj z ženo oziroma z možem, se smatrajo kot da hi bili samei.
Surovi dohodek (gross income) vključuje ves zaslužek na plačah, mezdah ali nagradah, dobiček na prodajali, obresti, najemnine dividend e in sploh dohodek iz vsake-«ra vira. ki ni po zakonu davka j prost.
Kot T-isti dohodek (net income) se smatra surovi dohodek, od katerega se je odštelo nekatere posebne odbitke za poslovne stroške, izgube, neiztirljive dolgove, davke, prispevke itd.
Od čistega dohodka se odštevajo takozvani osebni odbitki (personal exemption) in odbitki za odvisne osebe <credit for dependents). Od zneska, ki preostane, treba plačati neki odstotek kot doliodnninski davek. Po davčnem zakonu od leta 1026 ta davčni odstotek znaša eden ni pot odsto na prvih $4000 čez vse odbitke, tri odsto na nadaljnih $4000 in pet odsto na ostalem.
Xa čistih dohodkih čez $10,000 treba plačati dodatek davek (surtax). Odstotek je isti kot v prejšnjem davčnem zakonu od leta 1024. Poprej pa je najvišji "surtax" znašal 40 odstotkov na čistih dohodkih čez $500.000, sedaj pa je najvišji odstotek znižan na 20 odstotkov na vse dohodke čez 100 tisoč dolarjev.
Odbitki znašajo $1500 za sam-ee in $3500 za zakonske, ki skupaj živijo, oziroma za družinske poglavarje. Poleg tega sine davkoplačevalce odbiti $400 za vsako osebo, ki jo on vzdržuje, ako ta odvisna oseba nima še 18 let oziroma ako drugače ni v stanu vzdrževati samo sebe radi telesne ali duševne obnemoglosti. Ni treba, da so te odvisne osebe njegovi sorodniki niti da z njim stanujejo. Davkoplačevalec sme odbiti po $400 ne le za svoje otroke, marveč tudi za druge otroke, ki jih on
zdržuje, kakor tudi za bolnike in postarne ljudi, ki so od njega odvisni.
Poglavar družine (head of the family) je človek, ki dasi neporočen vzdržuje pri sebi doma enega ali več sorodnikov, kot na pr. vdovec z otroci oziroma sin s po-starno materjo. Tak davkoplačevalec ima pravico do istega osebnega odbitka kot poročene osebe, namreč $3500. Poleg tega sme seveda odbiti $400 za vsako odvisno osebo v zgornjem zmislu.
Nekoliko primerov nam bolje razjasni davkoplačevalčevo dolžnost :
Nekdo, ki ima ženo in mladoletnega otroka v starem kraju, je tekom leta 1026 zaslužil, recimo $2400. Davčni zakon ga smatra kot samca. On mora prijaviti svoj dohodek, ker je zaslužil čez $1500. Od čistega dohodka $2400. pa sme odbiti $1500 za sebe in $400 za mladoletnega otroka: preostane torej $500, od katerih mora plačati eden in pol odsto kot dohodninski davek. Dolžan je'torej plačati $7.50.
Ako pa bi isti priseljenec imel tri mladoletne otroke v starem kraju, moral bi sicer prijaviti svoj dohodek ali mu ne bi bilo I treba plačati nikaka davka, ker njegovi odbitki za sebe in otroke znašajo več kot njegov čisti zaslužek.
j Kdor ima družino v Ameriki, mora pa imeti precejšen zaslužek, ako naj plača dohodninski davek. Recimo, da je mož. ki ima pri sebi ženo in enega otroka, zaslužil (sam ali skupaj z ženo) $4000. On mora prijaviti svoj dohodek, ker je zaslužil čez $3500. Njegovi odbitki — zasebe in otroka — znašajo skupaj $3000. P!a<"al bo torej le $1.50 dohodninskega davka.
Prijave treba vložiti pri davčnem uradu (Collector of Internal Revenue) onega okraja, kjer davkoplačevalec stannje. in to najkasneje do 15. marca. Istočasno treba plačati dolžni davek, vso svoto takoj ali pa vsaj četrtino iste in ostalo v treh nadaljnih trimesečnih obrokih.
Oni, katerih dohodek obstoja v glavnem iz plače ali mezd in hi znašal čez $5000. morajo za prijavo uporabiti tiskovino Form 1040A. Za ostale služi Form 1040.
Mussolini in albanki poslanik v Rimu
sta izmenjala ratifikaoijski listini italijansko-albanske pogodbe. 8 tem je postala italijansko-al-banska pogodba polnomočna.
Rad bi izvedel za naslov JAKOBA KOSTELEO. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča. ali naj se pa sam oglasi, saj ve zakaj. — Joseph Ku-kar, Blakeburni, B. C., Canada.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. .
V PANAMA KANALU
Angleška bojna ladja Renown na poti skozi Panama Kanal. Na nji se ^lufckftjats-; yajrjpfc|fjroda in . . njegova žena, ki potujeta vAvstralijo.	. .. ... .	»	-
ARETACIJA MADŽARSKEGA VELEPOSESTNIKA
Bivši madžarski veleposestnik Koloman Jokies. ki je usta na v jal v Budimpešti razna (»odjetja in doživel • njimi polom za jK>lomoir je bil radi sleparij s kupčijami are tiran. Jokies je sprejel zadnje Čast v službo 104 nameščence s kavči jami in ves njihov denar poneve ril. Osi epa r jeni nameščenei so mi grozili, da ga ovadijo sodišču, na kar jih je Jokies potolažil, češ da se namerava bogato oženiti.
Nameščenci so izvolili nato tr zaupnike, ki so bili sumljivem! podjetniku neprestano za petami t Ti trije stražniki so morali plače vati Jokiesu hrano in poravnava ti vse njegove račune, ker mož n imel denarja. Na Silvestrovo s* mu končno stopili na prste, kei jim je obljubil denar do 31. de ceiubra. Odpotovali so ž njim \ Gvoegvces. kjer je imel Jokies ba je bogato nevesto. Mož se je izda jal za generalnega ravnatelja ne
ke banke in bogatega veleposesT nika. Rodbina bodoče neveste «tj je temu primerno sprejela in po gostila. Ko so ji pa Jokiesov spremljevalci povedali, s kom ini; opraviti, je ogorčena rodbina po stavila vse štiri goste pod kap. — Tako je splavalo zadnje .Tokicsev< upanje po vodi. Osleparjeni ti pni ki so ga ovadili sodišču, k: je u vedlo proti njemu in dvema lastni koma posredovalnic za službe ka žensko postopanje radi poneverbi kavcij.
PREROKOVANJA
I
V našem času so zopet v čisli astrologi. EdeVi izmed njih .ki s piše TJadetzky. je nedavno preda val v Berlinu o dogodkih, ki se bf do vršili leta 1?>27. Gledali so m kar v usta. ker je napovedoval st me velike dogodke. Saturn je p< žrl, kakor je znano, svoje otroki Protistanje Lune in Saturna pf meni. da bo leto 1027 leto ljudski gibanj, ki bodo stala življenje na; boljših voditeljev. — Porncare i Mussolini bosta ubita. Nemšli monarh isti se bodo zopet zganil toda zaman. Vstaje v Maroku b< do izzvale zapljetljaje med Angl jo in drugimi velesilami. Najbol razburljivi bodo ruski dogodk So v jet i bodo padli in bodo nadf meščeni z drugo vlado. Ritska vo. ska bo zasedla Romunsko in Bo garsko. Na C'eskem in Tirolskei bodo izbruhnile vstaje. Medsebo, no klanje v poljski vojski bo koT Čano po ruskih oddelkih, ki se b< do izkrcali v Gdansku. Konec let 1927 bo prinesel tudi strašne bm je. potrese in nalive. Razburkan morje bo občutno poškodoval angleško in nemško obrežje. Islat dijo ter uničilo skoro celotno ai gleško mornarico.
P O Z O B S L A M N1 K A R I C 1
IZ VEŽ H AXE NA FINIH ŽENSKIH
SLAMNIKIH: Box in male maSine
dolga sestija : samo i/.vežhane -. dobei zaslužek.
Velika iitlroeiln za Visea Braid. ki s
lahko siva. C.EORCKTTE HAT TO.. G75 Htulso St.. (14. cesta In 9. Ave. > New Tori
i PRAVDA ZA HABSBURŠKE DRACOIJE
Pariška javnost in pariški sodniki so imeli te dni ponovno priliko pogrevali prodajo in nakup habsburških kronskih draguljev in vseh stori j, ki so ž njimi v zvezi. Vdova po Karlu Habsburgu. Žito Parmsko, se je namreč pritoži la na višjo instanco radi sklepa francoskih sodnikov, ki so izrekli obsodbo proti bratoma Binnen-feld. Sodišče je svojca« ugotovilo. da sta brata Binnefeled popolnoma korektno postopala, kakor velevajo trgovski predpisi in da 'ista plačala za dragulje pravo 11 vrednost.
Ker je torej prva instanca brata Binnefelda na podlagi dokaza -'nega materija la oprostila, dočim I je Žita vztrajala na tem, da sta ' draguljarja izvršila sleparijo, je prišlo do vzkliene obravnave.
Razprava, ki je bila sicer dogo-f dek za radovedne Parižane. pa ni I [prav nič rehabilitirala Zite in nje-[nih zahtev.
| Sodišče, ki je imelo na vpogled j ves materi jal prve razprave in j je sodne spise natančno proučilo, "'je brata Binnenfelda popolnoma ''oprostilo. Žiti pa nalosnlo stroške5 ' za obravnavo in jo še obsodilo na povrnitev odškodnine francoskima zlatarjema. Žita je torej vno-
»
vie in končno vel javno pogorela.
TAGORF IN DAME
»I
Na svoji nedavni fcurneji p*> Evropi je posetil znameniti indijski pesnik in filozof Rabindranatli Tagore tudi Bukarešto, kjer so ga : navdušeno »prejeli. Posebno na-I klonjenost in oboževa-nje .so mu iz-1 j kazale numm-ske dame. ki no kar oblegale njegovo .stanovanje ter um vsiljevale »svoje .simpatija. Nekatere oboževalke so pokleko-J! vale pred njim. zasule njegovo .vj-"i bo s eveitjem in mu poljubljale roke.
Tagore je priredil tudi v Buka-rešti javno pnedovanje. Govoril je ^ o miru, ki mora zavladati na vx m .svetu in zaključil svoj govor z ™ vzklikom: 4 4 Ali, da bi se naše roke nikoli več ne oskrunile s človeško '"j krvjo!" Tu je postala neka ele-gantna poslušalka naenkrat ne-mirna. Začela se je nervozno ozi-rati in ko so jo prijateljice vpra-1 šale, kaj ji je, je pokazala na roke . velikega Indijca in zaŠepetala. da j so okrvavljene.
^ Presenečeni Tagore je pogledal . na svoje roke in opnizil neke rdeče lise. Prvi hi<p je bil zelo začuden ( potem se je pa ironično nasmehnil ;i Na rokah je imel namreč odtise na-, I mazanih damsfcih ustnic.
ni —~ : "j POROD V OGNJU
i-1
V nemškem mestu Hammer je začelo ponoči goreti v neki hiši. Ggenj je zapazila najprej mlada E žena Ivana Maserorja. ki je baš pričakovala poroda. Požar jo je tako vznemirjal in vsa razburjena je tekla po hiši ter začela buditi svoje sostanovalce ter jih o-pozarjati na nevarnost, ki jim je n pretila.
j; Ko so ljudje vstali in poskrbeli za rešitev svojih življenj in svojega imetja, se je Masererjeva vrnila v svoje stanovanje, kjer je hotela pobrati nekaj reči. Proti pričakovanju pa je naenkrat začutila porodne bolečine. Legla je v posteljo in ni mogla bežati kljub temu. da so plameni švigali od vseli strani proti nji. Naposled je zbrala VSo^svojo energijo irf se premaknila k oknu. Toda fraš ta napor jb je veljal življenje. Stoječ pri oknu je porodila dete v dimu in plamenu. T,u<fje niSo culi njenega stokanja, niti vifleli kako jim mdha z roko in kliče na pomoč. Naposled se je zrušila streha iti končanem gašenju so našli gasilci tniter in novorojenčka, oba zoglenela p6d kupčm raž-vttHn.
Če
je fkdo namenjen iti v stari kraj, ima lepo priliko kupiti posestvo v vasi Nadelskt štev. 31. Ce-. no izve pri: AnnaŽiDir, HnUard« )Wia............ (2x17,18)
mm	fm m f ^M^^^š fl
i ■	B®
m	Bg^^JB HH
M	BL»8bB|
Par zanimivih načinov, kako bi se na pravilo Veliko Belo Pot n a Times Square in od h je vodeče ceste, za "naj-sijajnejšo zemeljsko točko, bo razstavljenih na razstavi električnih znamenj v naših Irving Place izložbah tekom tedna, začenši s pondeljkom, 14. februarja, do sobote 19. februarja.
Sleherni dobrodošel — vstopnine ni. Odprto od 9 dopoldne do 5:30 zvečer.
The New York Edison Company
Vam na mzpoUtf/o.
Irving Place and 15th Street
60,000 žrtev epidemije.
LONDON. Anglija. 1«. febr. —
V	n eke ni* sporočilu i/. Kajire na Daily Kxpress se glasi, da je izgubilo najmanj 00,000 ljudi življenje vsled epidemije hromeče mrzlice, ki se je razširila v zadnjem letu preko ameriškega kontinenta od zapada proti iztoku.
Bolezen, ki se siri s pomočjo mr-ičesi. se je prvikrat pojavila v Vadaj leta 1021 ter se je razširila v zadnjem leto preko ozemlja 3000 milj v zapadni in centralni Afriki.
Kvarantenske postaje, katere se je ustanovilo, so le malo odpo-mogle zlu.
Velik plaz zasul delavsko taborišče.
LOS ANGELES. Cal.. Ifi. febr. Velik snežni plaz je zasul včeraj neko delavsko taborišče v projektiranih napravah Southern California Edison Co.. v gorah Sierre Nevade v Deep Creek. 75 milj se-veroiztočno iz Kresna. Delavec William Lukes, je bil ubit.
Pomanjkljiva poročila, ki so prišla v glavni stan družbe, omenja le smrt tega delavca, vendar pa se domneva, da je izgubilo življenje še več nadaljnih delavcev.
V	taborišču se je nahajalo v ee-lem 250 delavcev.
Sinclair se bo posvetoval s Callesom.
MEXICO CITY. Mehika. Ki. februar ja. — Ameriški petrolejski mil gnat. Harry Sinclair, je dospel v Monterey, kot se poroča od tamkaj. Potuje v družbi štirih znanih petrolejskili interesentov, kojih imen pa se ni razkrilo.
Poročila pravijo, d« ho prišel Sinclair direktno v glavno mesto, d«i s»> posvetuje s predsednikom Cal lesom glede petrolejskili problemov in da ho pozneje tudi obiskal petrolejska polja kot Tam-pica.
Iščem FELIKSA FA-1FAK, ki se nahaja nekje v "Windsor. O nt., Canada. Prosim eenjene rojake, če kilo ve za njegov naslov, da ga mi naznani ali naj se pa sani javi. — Anton Plot, Blakebnrn, B. C , Canada.
I SEMENA
V ZALOGI IMA 51 NAJBOLJŠA POUSKA. VRTNA IN CVETLIČNA SEMENA
Pišite takoj po brezplafnii ffnik.
P»las«> pošiljHii) poštnine prosto.
MATH. PEZD1R
Box 772, C ity Han Sta..
New York, N. Y.
"NE POSEBNO DOBRO DANES"
Kolikokrat slišite to pritožbo	lesa. Potrebujejo pomoči. Pijte do
od ljudi, ki govore o zdravju? Da,	sti vode ter poskušajte Gold
ta čuden občutek je laliko poslani-	Medal liaarlem oil capsules .
ca prave nevarnosti. Ne zanema-	^originalne in pristne). Stanovit-
rite.	BM^Aj^	ni «l7aJalni miri"
V največ sluča-	lec izza 1696. V
jih je opaziti,, da	»m^hmmi	treh velikostih, za-
ledice prav ne de-	pQgiejte za ime Goid Medai na	pečaten. Garanti-
lujejo ter ne iara-	višnjevi in arati iiutiji. zavrnite	ran	tak kot
. . ,	. Z nadomestila. V prvovrstnih leKar-
njajo strupa iz te- nah 35c, 75c. ti so.	označen.
JUČOSLOVANSKA Edin« nepristranska slovenska podporna
VlfhlWl jedobta v Ameriki. Nobeno Tnenavsaje v HAluLlMkA verska ali poUtlfoa vpraSanja. Sto proeen-• m « m A m «	BRATSKA organizacija z eno blacajoo
JE D NOT A In enim geftlom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad slo Odstofkov sotvratiia, ima pri-biižno devet sto tiso« dolarjev premoženja in Ely, Minnesota . sedemnajst tiso« ilanov v obeh oddelkih. Za* varajo za boini»ko podporo, poifaedbe ia po-■MtiUBw. CKajte njeno rfoeilo "Nevt ' Dobo". Širite pravo hfatKfo to pristopajte k pravi brst ski podporni organizaciji JBU.
Osem Pianov udoslojc n novo društvo. Pišite po pojasnila m sfernega tšy«a»: — Jsocph Pishier, my. Mina.
SKRIVNOSTNA GOSPA.
. S O M ▲ H. .
j|	Za Glas Naroda priredil O. P.
. (Nadaljevanj«*.)
Dotienega dne niso več govorili o T'rSuli. Ko pa so sedeli ob mrazu naslednjega dne v sobi gospe Konstanee, ki je bila zelo pro-, stoma in udobna, je bilo zopet imenovano ime T'rsule.
Teta Klizabeta je zapazila priliko, da -sproži svoj najbolj priljubljeni predmet pogovora in jrovorili so prav posebno živahno o rešitvi Herberta in smrtne nevarnosti. Juliana je namreč že davno 1 ripovedovola o tem svojemu zaroeeneu.
I)r. Sursen je moral potrditi vprašanje tete Elizabete, ee ni dejanski eeli dogodek nepojasnljiv. Njegovo potrdilo pa je prišlo pro-Ii njegovi volji in zelo obotavljajo. Nato pa mu je bilo zopet takoj žal, da je rekel "da"'. •
Preveč je bilo škoda lepe Uršule Maleov. da bi se jo opravljalo pri družinskih sestankih kot družinskega straha. Lepa žena z ble-j dim. bolest izražajočim obrazom, mu je pripomogla k sreči in 011 ni botel še podpirati takih trapastih čenč. katere se je spajalo ž njo.
—	Jaz sem že čisto zmeden od teh povesti o strahovih, kajti, drugače bi nikdar..no rekel "da". — je rekel srdito. — f'e je Jler-j be rt v resnioi videl lepo 1'rSulo. je bila ob času napada v gozdu, kajti v drugačnem slučaju si je Herbert le domišljal njeno navzočnost.
Skomignil je z ramama.
-— To bi hilo tudi razumljivo. Mogoče je zelo živahno mislil nanjo. Uršula Maleov je mlada in lepa. — je dostavil pomembno,
Juliana, ki je sedela poleg njega na zofi, je prijela njegovo roko.	\
—- Pomisli. Erik. nikdar bi si 110 mogla misliti, da bi se mogel Iferbet zaljubiti v njo.
Elizabeta Roden se jo vzravnala ter skočila s tako silo s svojega pletenega stola, da je zaškripal.
—	Za božjo voljo, ne govorite vendar takih neumnosti, ker bi drugače prestrašila do smrii. Herbert in T'ršulua Strašna misel, da bi se moral mladi človek kmalu naučiti groze od svoje lastne žene.
Dr. Sursen se je zasmejal.
—	Prosim vas. draga teta, — pomislite vendar, da ni možnost,
0	kateri smo govorili tako huda. Ce je gospa Ursula resnično živo bitje, se je bo bal Herbert mogoče le tedaj, kadar mu bo kot žena napravila pridigo. <> pa jo v resnici strah, ne more priti med obema do zakona, ker nisem še nikdar slišal, da bi se kak strah oženil ali množil.
(iospa Konstanca je dotedaj molče poslušala, a nato se je vmešala v pogovor.
—	Zakaj hi govorili še naprej .' Jaz za svojo osebo nisem še nikdar mislila na možnost, da bi bil Herbert zaljubljen v Uršulo. Priznati moram, tla bi mi hil;i skrajno nesimpatična misel, da bi videla vdovo devfravdanta in samomorilea nekoč ob strani Herberta kot ženo. Najrajše bi se takoj vrnila domov, kajti če ima Herbert resnično nagnenje do nje, se mu nudi sedaj, ko zastopa ona hišno gospodinjo. izvrstna prilika, da je ž njo skupaj.
Našla je. da so zvenele njene besede pretrdo ter jih je skušala omiliti.
—	Zalo rada imam Uršulo, zakaj bi je ne, ker je vendar edini otrok moje sestro. — je izjavila. — a moje lastno dete mi stoji vendar bližje kot nečakinja.
—	Seveda ti stoji Herbert bližje.
Njen glas pa je postal razburjen, ko je nadaljevala:
—	Mož Uršule je poneveril denar, je sedel dalj časa v preisko-Aalnem zaporu ter se jo s samomorom odtegnil kazni. To je bilo pač najbolj pametno, kar je mogel storiti. Dosti plemenito je bilo. da sej je nudilo Uršuli zaviraj na Trenbergu. a prevelika požrtvovalnost
1	i bila, če bi se jo napravilo za bodočo gospodinjo. Preteklost se' vleče za njo kot dolga obleka, ki dviga dosti prahu.
Zmajala je z glavo.
—	Razventega vstrajam prPtem. da ni Uršula na Trenbergu prava Uršula, kajti Itog ve. v kateri reki plava utopljena prava Uršula.
Dr. Sursen je smatral govor tete Elihabete za bedast ter je zopet skušal ščititi Uršulo.
Lahko bi uničil dvomljivi sloves nadnaravnega, ki se je spre-f t'el krog Uršule Maleov, če bi govoril resnico glede podrtega zidu. Obljubil je sieer Uršuli, molčečnost, a ji bo vendar lahko storil n-s'ugo. če se ne bo držal svoje besede.
No da hi nadalje razmišljal je storil, kar je smatral za pravilno.
—	Mi ne živimo več v temnem Srednjem veku ter ne smemo dajati nikakih koncesij praznoverju. — je rekel. — Teti Elizabeti je mogoče ustreči le z dokazi. Vsled tega hočem doprinesti dokaze, da fe prepričam, da se ni umaknila Uršula Maleov. čeprav je imela nesrečo biti žena defravdanta, strahopetno iz sveta.
Nadaljeval je. potem ko se jo nežno ozrl v Juliano;
—	Zid se iii podrl od samega sebe. Potem ko je Juliana izdala gospe j Uršul" svojo bol in prisego, očeta se je poslužiia Uršula naslednje viharne noči ter pomagala, da se je zid podrl. Tudi jaz sem prišel polog, *par besed med nama je imelo za posledico sporazum in < ha sva v potu svojega obraza premagala oviro, kar se nama je tudi po dolgih prizadevanjih posrečilo.
Zasmejal se je:
—	Na ta način vidite, da rešuje črna. molčeča gospa vsa vprašanja na skrajno enostaven način. Na vsak način* nima obnašanja, ki bi spominjalo na četrto dimenzijo. Jaz lahko pričam, da je šla kot navadno človeško bitje proti zidu, da je udarjala na tak način, da si je brez dvoma poškodovala svoji nežni ročiei.
Pojasnilu Sursena je sledil dolg molk.
Naenkrat pa je Juliana zakričala, si položila obe roki na lice ter pričela jokati.
Dr. Sursen je bil preplašen. O.ospa Konstanca se je dvignila, pri vila luč ter s tem prepodila mrak.
Nato pa se je pričela ukvarjati z Juliano.
—	Zakaj
pa jočeš ? Mislim, da bi morala biti vesela takega pojasnila skrivnostnega dogodka.
Juliana je ihtela ter rekla po daljšem času:
—	Ce bo
moj oče izvedel za to pojasnilo, bo mogoče preklical svoje dovoljenje. Vedel ni namreč, da je bil podrt stari zid z silo.
Dr. Sursen se je prestrašil. V svoji iskrenosti je napravil velikansko zmoto. Juliana je imela mogoče prav.
Tn 4udi ve pe ^d t ognil Just Roden svojega dovoljenja za poroko Aed otw4n«, bi sp prav gotovo lahko pripravil na velik vihar.
i>v«Hfiil je o tem,-da bi bik> to posebno prijetno vspričo razpoloženja
*
GLAS NARODA, 17. FEB. 11*27
NOVE KOPALNE OBLEKE
~ * • ✓ ' . " " / ''
COTVAICHT UNDHWOSB A UNDCftWOOV. V.
Moda je za letošnjo poletje predpisala za ženske take kopalne o-_bloke kot jih vidite na sliki.
Misli gospe Ivonstance so se morale gibati precej v istih smereh. Pogladila je glavo Juliane.
—	Oče ne sme ničesar izvedeti za to, vsaj zaenkrat ne. Ko bosta enkrat poročena, se bo našla že prilika za priznanje.
Juliana se je zopet nasmehnila, kajti logika matere ji je ugajala. Dr. Šursenu je padla velika teža s srca.
Hvaležno je poljubil roko gospe Konstanee. Elizabeta Roden pa je komaj opazila jokanje Juliane. ker se j je sama borila z velikim razočaranjem. Ni mogla vrjeti. da so človeške roke podrle stari zid. Vsled tega se je izločil važen člen iz verige njenih dokazov, da je Uršula Maleov identična z lietino Roden Kakorhitro pa izkubi veriga dokazov svoj prvi člen, so vsi ostali t leni malo zanesljivi.
Teta Elizabeta je zmajala z glavo ter rekla:
—	Vse verujem, kar ste nam ravnokar zaupali, do gotove meje. Dr. Sursen je hotel ugovarjati, a ona ga je prekinila. Zmajala je z glavo ter rekla :
—	Prosim vas. Erik. pustite, da obrazložim svoje mnenje. Oči vseh so se obrnile na staro damo. ki je pričela.
____(Dalje prihodnjič.)
LAERTE KfARI:	~	— i
Kako se pride v nebesa.
Ta moja pot je bila res zelo zanimiva in čudovita. Sieer pa mislim da je vsaka pot v nebesa tako. Šli smo po ozki stezici med dvema o-b lakom a. Bili smo sami štirje: neki bivši minister, neka deklina, pop in jaz.
Pop je vzdihnil:
—P»og daj. da bi se našel zame kak kotiček v nebesih!
Bivi minister se je zanicljivo o-zrl na popa; deklina je globoko vzdrhnila. Jaz sem samo poslušal in ?»am Dog ve. kako dolgo bi bil še poslušaj, da se ni obrnil k meni bivši minister, rekoč:
—	Kakšna bolezen je va.s pa izvolila pobrati, gospod?
—	Mene? Vnetje pljuč. Kljub vsemu~prizadevanju zdravnika me je ugonobila.
—	Imeli ste .srečo, da ste tako malo ležali. Jaz sem umrl nagle smrti — se je jezil bivši minister.
Ciovorila bi bila o tem še (bilje, da nismo srečali tisti hip novega tovariša. Prihajal je po zraku na konju, zavit v črn plašč.
Izkazalo se je, da je ženska.
Približala se je nam kot starim znancem in nas iskreno pozdravila. Vsakega je nagovorila po imenu. priimku in poklicu. Samo mene je nagovorila kratko:
—	Kake ti gre, Rajmond ?
Nisem je mogel spoznati. Ona
je nam vsem povedala, kje je nas videla in kdaj smo se poslovili. Naposled je dejala:
Minister se je do tal priklonil, deklina se je še bolj zavila v svoj plašč, j po p je začel moliti očcntfš. Samo jaz sem astal mirno. Dejal sem:
—	Zelo me veseli!
Smrt me je uljudno pozdravila in povabila, naj se ji pridružim.
—	Kako ste ljubeznivi. — .sem odgovoril.
—	To je prvič, da govori človek z menoj tako neprisiljeno. — se je nasmehnila Smrt. In povabila me je. naj sedem k nji na konja Priznati moram, da mi je bilo prvi hip tesno primaren, ko pa sem se spomnil, da sem že mrtev in da še mi torej hujšega p i treba hati.scm zlrael nja konja. V	.r
Ko sem že sedel za njenim-hrbtom, je Smrt nekaj zašepetala Konju in oddirjali .smo po zraku. Moji prejšnji sopotniki so nadaljevali pot v nebesa polni zavisti. S Smrtjo sva dirjala nad nekim velikim mestom. Čudil sem se. da za naju ni bilo nikjer nobene ovire. Videla sva tudi skozi zid. Dasi sva bila od mesta oddaljena najmanj tisoč kilometrov, sem videl vse kakor da sem v mestu. ... . t Smrt je spregovorila:
■ **;»«-t4*i im J&M* .
T
—	Zdaj se ni treba ničemur čti-j tiiti. Vaše mrtvo stanje vam dajo I lastnosti, ki jih poprej niste imeli.
I»ila sva nad neko bajto. Na siromašni piwtnlji je ležal zelo bled mol Oh postelji je klečala žena, š* bio lejša kot mož. V roki je držala i prižgano svečo. Mož v postelji jej zbral še enkrat svoje .sile, polein se je umiril in žena je postavila svečo na tla ter si začela puliti lase.
—	Umrl.' — sem vprašal tiho.
—	Da!
Molčal sem, toda poznati se mi je moralo začudenje, kajti Smrt je dejala:
—	Vi torej miwkrte, da sem kruta. pač pa je kruto življenje. Kruto je, ker usvarja revne in bogate,
srečne in nesrečne..... Poglejte tla
na ulico..... Vidite množico, ki se j"
zbrala pri truplu/ Neki mladenič si je pognal kroglo v glavo. A veste zakaj i Zovoljo ženske.
Smrt je za hip umolknila. Potem je nad«il je vala. j — Jaz ga nisem ubila, življenje ga je ubilo. Ozrite se okrog sebe.
'Vidite ono palačo? Kaj vidite v i .. . nji *
i
. — Neke stare ljudi. ; — In kaj še?
—	Deco..... A tam dalje vidim
dva zaljubljenca. Dekle objema in l»oljubija mladeniča.
' — Da. Toda vi ne veste, da; 'kliče ta čas, ko žen&ka ljubi tega: I moža, drugi mož zavoljo Iste ženske mene? In to je baš mladenič, ki se je prav kar ustrelil. Kaj sem 'zakrivila jaz? Vzela sem življenje človeka, ki ga ni hotel. V neki j krasni vili sem vzela življenje de-1 klelu, ki je j>oznala v življenju' samo bogastvo. Težila jo je in jaz1 sem ji samo lajšala breme. Pa re-' eirte, sem li jaz večji zločinec ali življenje ?
! Vedno delam samo dobro tistim; ki j ill odnašam na oni' svet. Med živimi imam mnogo dolžnikov. Ah ' vidite oni knežji grad v parku, kjer butajo ob obalo morski valo-'vi?	..
—rf Vidim.'
—	Njegov lastnih ni imel sebi cn&kejp^na svetu. Ostal je bogatin tudi med vojno, ko- sem ithičila
[ milijone mladih življenj. Ta mož ' je dobavljal vojaštvu čevlje, ki so imeli namesto podplatov papir. Ta-ko je postal milijonar. Hvaležen mi mora biti, kajti ako bi ne bila po-* gabila toliko ljudi, bi ne zaslužil J toliko denarja. A vidite množieo, ki se vali iz tovarne?
—	Da.
—	To so delarvci, zaposleni v tpvarni, kj^r se izdelujejo lekar-stva. A vestfe,'zakaj se ljudje leči-
; - 7 *- tt« i t asam - i r-ti")in nin niiiiijjift
/ it,	v.; - ;i,„
jo? Zalo, da morem jaz živeti. .Zavoljo mene šioji to ogromno poslopje .To je klinika, kjer izdelujejo zdravnike. Tudi zavoljo mene.
-<;akal sem. kaj bo sledilo. Toda Smrt je naglo spremnenila ton svojega govora.
—	Hitiva -dalje, pokramljava lahko tudi drugje. Všeč ste mi, kajti tudi vi nis<te eenili življenja! Zato ste mi dejali, ko sva se sre eala: To me pa i«es zelo veseli.
Dovod it e mi še eno vprašanje. Ali ste živeli na svatu skromno
—	Da. a čemu vprašujete/
—	Kar tako. Hitiva dalje!
lzpc.lbodla je konja in oddirja-ki .sva dalje.
Dospela sva do ogromnih vrat iz
marmorja in zlata. Preti njimi je stal star vratar.
Pozdravljeni! je spregovorila smrt.
—	Poz<lravljena I Kako si opravila svoj poe%el ?
—	Tako, tako. Privedla sem ti siromaka, ki si je zaslužil nebesi.
In smrt me je spustila s konja in skočila tudi sama na tla. Stopila je k vratarju in mu nekaj zase pet aLi. Razumel sem samo to-le:
—	Mož je bil državni uradnik 111 povrhu še oženjen.
—	Za ipeTip»a je to prema to., — Zadostujejo mu vice.
—	T°'la živel je doma in .skromno .
Vratarjev obraz je postal zelo ros»en.
Ozrl se je name. rekoč:
—	Ako je stvar taka, vam takoj preskrbi m mesto v nebesih.
TEŽAVEN JEZIK
V Južni Ameriki se nahajajo rodovi Indijancev, katerih jezik tudi najbolj zvitim raziskovalcem beli glave. Večkrat je popolnoma nemogoče rešiti le bolj ugankam podobno govorico. Posebno se v tem odlikujejo takozvani Lengua-Indijanci. Tako na primer pomeni pri njih beseda *osemnajst' 'sohog-emervakthlamokeminik - anthant-hla - ma.' Dobesedno prevedeno bi se to reklo: 'Vzemi obe roki, eno nogo. k temu pa prištej tri.' Kako se prai sto ali tisoč, raje ne bomo poskušali dokazati in ako bi tu nastala inflacija, kakršna je bila v Nemčiji, bi bilo v Lengna indijanskemu jeziku sploh nemogoče izražati one ogromne številke, kakršne so bile v Nemčiji še pred dvemi leti. Tudi druge besede je le pc ovinkih mogoče dognati. Surovo maslo se pravi Svaitkvar aman-kuliingninikikpitmuk.' Po naše bij »e temu reklo : Maščoba soka kravjega vimena.' To je še dobro, da tam ne poznajo umetnega masla, margarine. Ako bi hoteli to besedo izraziti in povedati, odkod izvira, bi bilo treba dveh ali treh vrstic.
KAP MED OPERACIJO
--
| Dud impešt an skega ginekologa prof. dr. Pavla Knbinva je za-' dela te dni kap in sicer mek tež-j ko peracijo neke ženske. Profesor' [Ivubinv je prišel kot običajno na i svojo kliniko in odšel v operaeij-sko dvorano. Asistentom je izja-I vil. da^ga boli glava. Kljub temu | je začel operirati Asistenti so ! sicer opazili, da je profesor zelo i bled, vendar se pa za njegovo [zdravje niso bali. Kubiny je^u-' spesno izvršil najprej štiri lažje i operacije. Peta je bita zelo težka ! operacije trebušne votline. Pred to operacijo je profesor nekaj minut počival, nato je zopet nataknil kaveugaste rokavice in začel, operirati. Komaj je pa prerezal bolnici trebuh, je strašno preble-del in se začel tresti. Nož mu je padel iz rok in v naslednjem trenutku se je zgrudil profesor one-sve še en na tla. Asistenti prvi hip, niso vedeli, kaj bi počeli. Ko so si od presenečenja neke! iko oporno-! gli, drugi so pa odnesli onesvešče-nega profesorja v sosednjo sobo,' kjer so se takoj zbrali vsi profe-1 sorji k posvetovanju. Ugotovili so, da je zadela Kubrnvja srčna kap in šele čez nekaj ur se je zavedel. Njegovo stanje je bilo ze-j lo resno.	*
M ' ' " ........'l ' '■ '-• I " {' ' .'- j fl»W 1 "	JM»
S Kretanje panriko* - Pippins	M
ti. februarja:
Mauritania. Cherbourg. 22. februarja: Berlin. Cherbourg. Bremen.
S3, februarja:
Republic, Cherbourg, Bremen.
- 34. februarja:
Weatpbaila, Hamburg.
S*, februarja:
Pari«, Havre: Leviathan. Cher bourg; Aquitanla, Cherbourg.
1. marca:
Martha Waahlngton, Trat t. mraca:
Pre«. Hardin a. Cherbourg. Branw.
1 m area: *
Albert BalUn, Cherbourg, Hamburg.
I. marca:
Olympic, Cherbourg; Ifuenches, Cherbourg. Bremen.
t. marca:
Rooeevelt, Cherbourg. Bremen.
10. marca:
Roehambeau. Havre; Thurlnsla.
Hamburg.
12. marca:
Bemnaarla, Cherbourg; France.
Havre; Stuttgart. Cherbourg. Bra-
men.
17. marca: Deutachlaud, Cherbourg. Hamburg.
11. marca:
Aquitanla. Cherbourg.
11. marca:
Leviathan, Cherbourg; Bremest
Cherbourg. Br«Tjtn_
S3, marca:
Prea. Wllaon. Trat.
Columbua. Cheroourg, Bremen.
23.	marca:
La Sivoit, Havre. O«orf» ffuh-
Infton, Cherbourg Ptemafa.
24.	marca:
Cleveland. Himbura.
21. marca:
OUmp>c, Cherbourg; Rapsblla, Cherbourg. Bremen.
30. marca:
Prea. Harding, Clierhourf, Bremen.
21 marca:
SufTrea. Havre; Harnhurg, Cher-
ttourg. Hamburg; Berlin. ChcrlwunL
Bremen.
2. aprila:
Frun<f, Havre — SKUPN'I IZLET 14. maja:
SKUPNI IZL.TTT a parnlkom TAR18 2. Julija:
SKUP.VI IZI.ET 1 novim parnlkora
II.K I>B FRANCE.
sest dni preko oceana
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
"FRANCE" 19. februarja — 12. marca "PARIS" 26. februarja — 23. aprila
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Za jamčite si proxtor za prvo vožnjo	velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
Vprašajte kat'-re£!<k<>li poohhtAiVr^pi acenta nli:
FRENCH LINE — — — — 19 State Btreet, New York
^NAJCENEJŠA	X
VOZNJA v JUGOSLAVIJO /|V g^oi
cosu ucH^^yar
DIREKTNA SMER^ifi^^^ POTOVANJA	^SPIHBg^
Kratka *el«niika voinja * do doma po zmerni ceni. Odpluge proti Tritu In Dubrovniku:
MARTHA WASHINGTON
1. MARCA — 12- APRILA Poseben velikonočni izlet PRESIDENTE WILSON mar. Vpratajte xa cene in prostore v bližnji age n turi. PHELPS BROS.. 2 West 8t . N. V.
———I
Dr. Kubinv je bil šele nedavno imenovan rednim profesorjem bn-d impešt a tiske univerze.
ALI VESTE, —
da je Mamouth duplina, najbrž najbolj znana izmed podobnih naravnih stvorov, v državi Kentucky ter da je dolga devet milj. V njih je dosti potov, dvoran, sob, jezer, rek in vodopadov. Vsaka reka v tej duplini je dolga tri četrtine milje ter široka od par čevljev do dvesto čevljev. Reke so polne rib', katere so pa vse brez moči. Ali veste, da ni nobenega nadomestila za navadne cigarete, razen Ilelmar. ki je kraljica izrednih cigaret?
Kje se nahaja moj brat JAKOB T'RBAS, podomače Martenkov iz Tjogatca. Pred petimi leti jp imel naslov 3551 E. 106 St., So. Chicago, 111. Prosim rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Marija Urbandic, Gornji Logatec, št v. 47, Jugoslavija. (2x 17.1 R)___
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dilave,
Knajpovo Ječmenovo ka*o In Import i ran a domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjlrf —
DOMAČI ZDRAVNIK
PliJte po brezplačni cenik, t katerem je nakratko popisana rsaka rastlina za kal se rabi.
V	cenika bodete naiU le mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box 772, City Hail Sta. New Varit, N. V.
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda**.
•* i	< .. M r . ..
. !, . ■ ' i ' 'iii*
A&YMMTIUM	»A&OVA
>***»..•>? ■•« i., ii
--
Kako te potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v •tori kraj. Je potrebno, da Je poo-• Cen o potnih Ustth, prtljagi in dragih stvareh. Valed nafte dolgoletne lzkužnje Vam ml za moremo dati najbolJSa pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brxoparoike.
Tudi nedrfavljnni aamt/ejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenja ali permit Is Washington«, bodisi ca eno leto ali 8 mesecev ln se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na ceseralega na Mini-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 81. julija, 1MC se nlkomnr več ne po«je permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskati vsak postlsa osebno, bodisi v naJbllXnjl neaelnl-Dd urad ali pa ga dobi v Sew Toku pred orfpotovanjem, kakor kedo ▼ proSnJI zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost
Kako dobiti svojca b starega kraja«
Kdor Seli dobit! sorodnike alf svojce ta starega kraja, naj nam prej p life za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpnftčenlh v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena ca smerISke državljane, ki Sele dobiti sem Ttarife ln otroke od 18. do 21. leta ln pa na poljedelske delavce.
Ameriikl diavljanl pa aamorej« dobiti sem lene !n otroke do IS. teta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati profe Jo v Washington.
Fred no podvsamete kaki korak, pilite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
SS COBTLANDT R. NEW TOK
Pozor čitafelji.
Opozorite trgovce in obrtniki« pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*. &OJAX2. RASOCAJTK BE M A