Stv.14
V Mariboru 2. aprila 1874.
Tečaj VIII.
Posamesne ¡¡ste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
'3
List ljudstvu v poduk.
Po boju (lo zmage!
V katoliški cerkvi se ponavlja skozi vsa stoletja, kar se je z njenim početnikom, Zveličarjem sveta, godilo; po boju slede vedno nove zmage.
Tri mogočne stranke so za čas Kristusovega bivanja in delovanja na zemlji zvonec nosile v Jeruzalemu, poglavitnem mestu Judovskega: stranka farizejev, svetohlinskih mogotcev, ki so pri vladi mnogo premogli; saducejev, lalikoživcev brez Boga, in pismoukov, židovske „inteli-gencije."
Tem trem strankam je Sin Božji v svoji ponižnosti, v zatajevanji samega sebe in sveta, s svojim nebeškim naukom, ki veleva iskati pred vsem nebeškega kraljestva in grehu slov6 dati, hud trn v pčti bil. Ubogo ljudstvo bilo je med temi strankami kakor zrno med kamenjem: vsaka je ljudstvo hujskala in zapeljevala, da je slednjič pred rimskim poveljnikom, Pilatom, zbegano in prekanjeno Zveličarja zatajilo in kričalo: „Križaj ga, mi nočemo druzega kralja kakor le — rimskega cesarja!" In Pilat, pretkan državnik, ki se je bal zgubiti mastno službo, jim izda nedolžnega Zveličarja, kterega so križali.
To je bil znameniti veliki petek, ko so se sebičnim strankam s pomočjo nevednega ljudstva krvožejni naklepi izpolnili, grešnema svetu pa prisrčne želje po odrešenju: v krvi Sinu Božjega bila je potolažena pravica božja, sklenjena sprava med Bogom in človeštvom! Za velikim petkom sledela je velika nedelja, Zveličar je od mrtvih vstal in vsemu svetu veseli glas dal, da je rod človeški pogube otet, da je pravica zmagala nad krivico!
Spomin častite zmage Kristusove nad smrtjo, pravice nad krivico, krščanstva nad židovsko po-tuhnjenostjo in pagansko surovostjo, — ta tolaž-ljivi spomin slavi kat. cerkev že 18sto let in to v zavesti svoje lastne zmagonosne moči, ki premaguje vse zmote in sile, ktere so ji teh 18sto let tolikokrat pripravile veliki petek trpljenja, za kte-
rim je pa še vselej sledela velika nedelja zmage in veselja.
Kakor ob času Kristusovem so tudi dan de-nešnji tri srdite stranke človeštva v boju zoper kat. cerkev. Nekdanjih farizejev nasledniki so potuhnjeni framasoni in liberalci, ki se klanjajo maliku „brezverske", vsemogočne države; nasledniki nekdanjih saducejev so sedanji lah-koživci (materialisti), kterim je bog — njih trebuh, nebesa pa: dobro jesti, piti in se veseliti na "zemlji, češ, da po smrti ni ničesar več pričakovati; židovskih pismoukov nasledniki so pa sedanji luč-njaki, je tista plitva „inteligencija", ki vidi vrhunec slave in modrosti v tem, da zatajuje Boga, vir vse modrosti in sreče za čas in večnost.
Vsaka teh treh strank čiti kat. cerkev iz svojih posebnih uzrokov, namen vseh je pa eden: vničiti kat. cerkev, zadušiti povsod krščanske resnice. Framasoni in liberalci črtijo kat. cerkev zato, ker so strašansko častilakomni in sebični, ter hočejo sami vso oblast imeti. Ker pa ima kat. cerkev oblast od Boga, vladati vernike, zatorej skušajo vladoželjni framasoni in njih liberalni privrženci vkleniti kat. cerkev v spone „verskih" postav, da bi katoličanom edino le veljalo to, kar država zapoveduje. — Lahkoživci so zoperniki kat. cerkve posebno zato, ker jih jezi šesta zapoved božja, in ker tirja kat. cerkev krepostnega (čednostnega) življenja od vernikov kazajč jim pravičnega Sodnika po smrti, ki bo sodil vsacega in odsodil vsakemu, kakor si je po svojih delih zaslužil. — Lučnjaki slednjič se ustavljajo cerkvi, ker jih je omamila sleparska „omika", da se vsak za najmodrejšega ima in torej misli, da ne potrebuje ne Boga, ne razodetja božjega, še manj pa kat. cerkve, ki uči, da se mora slaba in plitva pamet človeška podati neskončni modrosti božji.
Odtod tedaj upor proti kat. cerkvi in „postave" po Bismarkovem kopitu proti cerkvi. Kakor so se pa židovski kolovodje Zveličarja še v
grobu bali in poklicali policijo v pomoč, da stoji na straži pri grobu, enako razodevajo tudi sedanji liberalci strah pred višjo, božansko močjo, ki je v kat. cerkvi. Na Dunaji so v državnem zboru predlagali, da bi naj zanaprej vsak škof prisegel na — ustav, in dolgoletni kolovodja ustavakov, dr. Herbst, je podpiral ta smešni predlog s tem, da sicer vse „verske" postave ne pomagajo nič, češ, da imajo škofje sredstev dovolj, ustavljati se državnim postavam. Dr. Kopp je bil tako odkritosrčen, da je brez ovinkov izrekel, da bi liberalci s tem dostavkom k postavi le svoj strah pred škofi pokazali. — Tudi v predlogu, ki je ravnokar v zbornico od dr. Roserja in tovarišev privlečen, da se namreč Jezuiti in njim enaki redovniki čez avstrijske meje poženejo, tudi v tem predlogu tiči veliki strah pred kat. cerkvijo, kterej ti redovniki zvesto služijo. Nasprotniki imajo „postav" zoper kat. cerkev po svoji želji, imajo „po-silnih sredstev", imajo brez števila brezverskih novin v svoji službi in skoro toliko privržencev, kolikor je bralcev teh novin po vseh krajih, imajo slednjič, kar je največega pomena, skoro po vseh deželah enakomiselnih vlad, ki jim pridno pomagajo, — in pri vsem tem tolik strah pred škofi in duhovniki, ki pogrešajo vseh teh strašanskih po-močkov, razen nekterih v katoliškem duhu pisanih novin 1 — ali ni to jasen dokaz, da biva v kat. cerkvi višja, nadzemeljska moč, proti kteri se čutijo liberalci nezmožni, proti kteri ni vsa židovska policija nič premogla, pa tudi Bis-markovo strahovanje nič opravilo ne bo.
Za velikim petkom nastopila je velika nedelja, ktero slavi 18sto let ves krščanski svet kot najbolj veseli svetek, ob kterem čutijo katoliška srca nezmagalno, nebeško moč sv. cerkve, ki bo kakor vselej premagala tudi napotke, kteri se ji po „postavah" delajo, da bi pokorna dekla brezverski državi bila!
Zaupajmo! Zveličar, katerega uradni pečat na kameniti plošči in policijska straža ni mogla v grobu pridržati, še živi in ljubi z enako ljubeznijo svojo sv. cerkev kakor tačas, ko je ik njo svojo presveto krv prelival! — Zaupajmo! rečemo najpred preljubim bralcem. V sedanjem Času treba moliti za škofe in duhovnike, da jim Bog modrosti in apostolskega poguma da, treba je pa tudi, da se verniki prav zvesto držijo sv. cerkve in vestno spolnujejo, kar jim veleva. — Zaupajmo! Prečastiti škofi, v edinstvu s poglavarjem sv. cerkve, izrekajo ob koncu obširnega spisa, ki so ga zastran „verskih" postav vladi izročili, da „se ne smejo in ne bodo nikdar udali temu, kar vlada od njih pričakuje, ako bi to cerkvi na kvar bilo." — Nihčer naj poguma ne zgubi, ker nismo osamljeni v boju zoper liberalne sleparije! Naj posebno delovanje pri kat. političnih društvih ne poneha, ker je ravno zdaj katoliškemu ljudstvu poduka silno treba. Če ga duhovniki zapustč, pride novošegnim Farizejem,!
Saducejem in pismoukom v roke, kteri ga lahko zbegajo, kakor so ga na Judovskem ob času Kristusovem. — Kar trpimo v obrambi sv. cerkve, v obrambi vernikov pred zapeljivci, je pri Bogu velika zasluga! Naj povemo, kar je v tem oziru pisal 1. 1867, ko je z Beustom liberalizem k nam privandral, svčten človek, namreč izvrstni katoličan dr. Pachmann: „Duhovnik prave katoliške zavesti se ne bo ustrašil takih prehodnih p r e-k r e t o v (kriz.) Vsaj ve, da se službina leta ob časih, kat. cerkvi sovražnih, ne štejejo samo po dvoje kakor bojna leta pri vojaščini, marveč se štejejo (pri Bogu) po stoletjih!"
Pogum toraj v zaupanju na Boga in nebeško moč sv. cerkve! Po boju do zmage!
Gospodarske stvari.
Kmetijski stroji,
njih dejanska korist in poraba.
I.
Delalne moči postajajo od dnč do dn6 bolj drage, kljubu visoki dnini je tudi delalcev prav težko dobiti. To je velika nadloga kmetovalcem. Kar namreč na svojem zemljišču pridelajo, jih stane neprimerno velikih stroškov; vsled tega pa tudi trgovina z domačimi pridelki znatnega dobička dati ne more, ker razun dragega pridelovanja tudi silni davki kmetovalcu hudo prizadevajo. Nasledek vsega tega je, da so kmetijska posestva od svoje prave cene veliko zgubile, ker se vsakdo boji, kupiti ali prevzeti kmetijsko posestvo, pri kterem se v sedanjih razmerah, pri splošnjem pomanjkanji delalnih moči, le z velikimi stroški gospodariti da.
V takih razmerah nastane za kmetovalca naglavno vprašanje: Kako si pomagati, da mu ni treba toliko delalcev in toliko stroškov, da sipa prihodke kolikor mogoče poviša ter neha biti suženj delal-cem, na ktere je zdaj navezan? — To bode le dosegel, ako se poprime dobrih, p o rab ni h kmetijskih strojev (mašin), s kterimi si prihrani mnogo delalcev, opravi delo v prav kratkem času ter zamore svoje pridelke z večim dobičkom spečati. —
Dobro gospodarstvo je izvir blagostanja, ki nam če dalje bolj peša; zatorej hočemo bralcem „Gospodarja" na korist po vrsti popisati važnejše kmetijske stroje, njih porabo in kje da se po najnižji ceni dobijo. Ako bo mogoče, pojasnovali bomo popise posamesuih strojev s podobami, vse pa le na podlagi skušenj in po najboljšem prepričanji.	(Dalje sledi.)
Navadnejše telečje bolezni in domača zdravila proti njim.
(Po „Pr. Ldw.u)
Hromost in protin pri teletih.
Ta bolezen je vnetje členkov na nogah. Z njo je pa večidel v tesni zvezi drista, ktera iz vnetja pečične žleze ali smolike (Gekrosedutse) izvira. Sicer se pri sesavnih teletih ta bolezen le bolj redko nahaja, ni pa svetovati boleno živino z domačimi zdravili zdraviti. Odstavljene živali bolj pogosto napada in treba je vsakokrat, če je bolezen trdovratna in se večkrat povrača, izvedenega živinskega zdravnika poklicati.
L i z a v o s t.
Lizava teleta vse, kar doseči morejo, oblikujejo, posebno pa hlevne stene. Če je ta bolezen v družbi z želodčevim in črevnim katarom, je treba živinčetu notranjega zdravila. Vliva se jim nekoliko peli novega čaja, v kterem se je nekoliko lugove soli raztopilo. Bokal (fir-kelj) pelinovega čaja, 2 lota lugove soli v njem in vsake tri ure 1/i maselca se daje.
• Črvi, gliste napravljajo odstavljenim teletom in tudi takim, ki dolgo sesajo in so za pleme namenjeni, dostikrat koliko ali madron. Trebuh je napet, živina hujša in v izločkih so krajše in daljše gliste. Pri vsem tem pa živinčeta rada jed6. Takim teletom se daje na tešče po dvakrat maselc mleka, v kterem sta bila 2 kvintelca česna skuhana, in dva kvintelca senesovega perja (Sensblutten) vrelo poparjena. Če se ti pa samo dozdeva, da imajo teleta gliste in jim te ne delajo posebnih nadlog in težav, pa pusti živino in gliste pri miru.
Uši pri teletih.
Ta grdi mrčes se najbolje zabrani in odpravi, ako se živali prav snažno in čisto držijo, pridno štrigljajo in ščetajo. Maža iz živega srebra, kakor se za to v lekarnicah dobiva, se ži-vinčetom po tilniku in tam, kder se uši najrajše zarejajOj dobro vriba in vtere. Da se pa živina ne more oblizovati, naj se ji na gobček natakne nagobčnik (Maulkorb). Če so se pa usi v kakem hlevu do dobrega že zaredile, tičijo po vseh špranjah in razpoklinah, v zidovju, stenah in jaslih. Takrat se morajo tudi te stvari dobro osnažiti in štrigelj in ščet naj se po vsaki rabi kolikor mogoče čisto osnažijo.
J. Neuscbmid, u. av. dež-ilni živinski zdravnik.
Gospodarske naznanila.
Skrb za dobre ceste. Po sklepu dež. odbora se pošlje okrožnica vsem okr. zastopom, da skušajo kolikor se le da, ceste popravljati, da se bo dalo po njih voziti. Vnemarnost pri
popravljanju cest bode dež. odbor kaznoval. — Vse to bo le malo kaj pomagalo.
Proti mrčesom. Dež. odbor je vnovič okr. zastopom ukazal paziti na to, da srenje in posestniki po postavi od 10. dec. 1868 škodljivi mrčes pokončavajo, in da se kolikor le mogoče po §. 3. omenjene postave darila dajejo onim, ki donašajo ugonobljenih hroščev (kebrov) na ogled. — Gg. učitelji bi zamogli pri tem mnogo pri-pomagati.
Dopisi.
Od Drave, konec sušca. (Za navržek k Seidlnovi nezaupnici.) Prav ste storili narodni možje marbeškega okraja, da ste Seidlnu nezaupnico za pisanko na Dunaj poslali. Zasluži je res v polni meri po svojem obnašanji kot posiljen poslanec, ker je v verskih, narodnih in srenjskih rečeh naš zopemik, ki ne gleda na naše koristi, ampak se suče po volji nemško - liberalne stranke. Naj dostavim, kako mož doma postopa. Ne le da skuša vse kamške in križevske župane in srenje pod svoj klobuk spraviti, voha in po-zveduje tudi, kaj da se o njem po hramih govori in kdo neki ga tolikokrat po časnikih graja. V ta namen je poklical pred nekaj tjedni po kara-škem beriču, ki je imel debelo gorjačo, malega dekleta pozno v noč v svojo pisarno ter mu je protil, da ga bo kaznoval in na osem dni zaprl, ako ne pove vsega, kar je čulo v hramu tistega Kamčana govoriti, kteri se Seidlna nič ne boji. Dekle se strahü trese pred strahom in se joče, pa ne ve nič povedati. Ali ni takošno strahovanje nedolžnega otročiča prava surovost? Po tem takem hoče Seidl ljudem celó jezike zavezati! To si naj gospodje predstojniki za ušesa zapišejo in dobro prevdarijo, preden se gosp. Seidlnu popolnoma ndajo; zakaj če bo gosp. Seidl njihov nad-župan postal, bodo čutili nja „vojaško ostrost1' in liberalno brezozirnost, ter po zgubljeni svobodi — solze prelivali! — Zatoraj možje poštenjaki, držite skupaj in branite si srenjsko samo-stalnost in svobodo proti človeku, kteremu ni druga mar, kakor da bi komandiral, in ako mogoče, ves okraj strahoval in nemško - liberalni stranki podvrgel.
Iz Celja, 27. sušca. (Žalostni petek in bratovščina Marije 7 žalosti.) Za celjsko mesto bil je žalostni petek že v starodavnih časih pomenljiv in se je v lepi gotični kapeli farne cerkve sv. Daniela slovesno obhajal. Že od davnih časov namreč bila je tukaj bratovščina žalostne Matere božje, pri kterej so bili vpisani imenitni svetnega in duhovskega stanfi iz cele savinske in dravske doline in je bila namenjena v zadobljenje blažene ali 6rečne smrtne ure. Gregor Veffen, viši diakon, dekan te bratovšine in konec 16. stoletja župnik v Konjicah, imenuje to
bratovščino že starodavno, kije imela 5 be-neficij in sicer 3 v Konjicah, 1 v Bistrici, 1 v Monšpergu, in še malo grajšino. Voditelji te starodavne braterne bili so prošt, 2 dekana, 2 pristava (asistenta) in 2 kuratorja ali oskrbnika. Be-neficije ali kaplanije je braterna po večini glasov oddajala, nadškofija v Gorici, kamor je tačas Celje spadalo, je pa volitve potrjevala. Tudi svoja ležeča posestva je predstojništvo braterne samo oskr-bljevalo. V svrko tega j.e vsako leto meseca maja bil veliki zbor v Celji, kjer so se posebno duhovni v velikem številu kot udje te braterne shajali, zato še zdaj ljudje pravijo, da kedar bob cveti, se duhovni v Celji zbirajo.
Pod varstvom imenitnih gospodov bi se ta braterna gotovo bila veselo razširjala, ako ne bi bila nastopila cerkvi sovražna doba Jožefa II., kteri je z odlokom 9. avgusta 1783 ukazal, da imajo vse od cerkve vstanovljene braterne in njih shodi nehati. Premoženje celjske žalostne braterne 766 gld. se je porabilo v zidanje tukajšne bolnišnice; vse zaloge in glavnice 5 kaplanij so se prodale in verskemu zakladu (Religionsfondu) izročile, grajšiua Novocelje seje prodala in kup menda tudi za bolnišnico obrnil. To je bil hud udarec za braterno. V Celji je bilo komaj še kakih 20 udov, tuji pa niso smeli več dohajati in veliko več jih je vsako leto pomrlo, kakor vnovič pristopilo. Pa prišel je brate.rni rešilni angel v pomoč. Rajni A. M. Slomšek, ki so že 1. 1829 ud te bratovščine postali, 60 jo pogube oteli. Po predlogu celjskih duhovnov so se 1. 1856 stara pravila spremenila in poseben namen te braterne je sicer zdaj ravno tisti kakor prej, namreč živim izprositi srečno smrtno uro in umrlim večni mir po medsebojnih molitvah, sv. meši in po odpustkih, s kterimi -¡je papež Klemen t VIII. 1597 vse ude te braterne za večne čase oblagodaril. — Število udov pa je po novih pravilih le do 700 dovoljeno in želja izrečena, da bi posebno domači farani obilno pristopali, in ako kteri domačih udov umrje, sp naj brž njegova smrt vodji braterne naznani, da se za-nj sv. meša v žalostni kapeli opravi, ter vsi udje za rajnega zveličanje molijo. Stanje braternih udov je zdaj blizo tako le: V mestu 168, v okolici celjski 300 in v tujih krajih 245. Slovesno se je tudi letos žalostni petek pri nas obhajal s pridigo in z levitirano sv. rnešo; ljudi je bilo veliko nazočih in več 100 jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Saj nas pa Bog tudi vsak dan smrtne ure živo spominja, ker je letošnje leto že 91 ljudi za raznimi boleznimi umrlo! Upajmo tedaj, da se ta starodavna braterna v našem mestu med vernimi Slovenci vedno ohrani!
Iz Savinske doline 26. sušca. Dopisu od 9. sušca, v kterern je bilo dokazano, da šolstvo po liberalnem kopitu ne napreduje, ampak hira, se uvrstuje dosledno tudi M. R. . . . šola. Oudi je bila oddavua tako imenovana „šola za silo", ktero so žrtvovalni gg. župniki večidel ob svojih stroš-
kih vzdrževali. Tako je šlo vse mirno in dobro do novoliberalne dobe. Zdaj pa, ko so šole od cerkve odcepili, jo hočejo na vsak način tudi tukaj na R. . . . Sedanji g. župnik se je že pismeno z okrajnim glavarjem Š. . za vzdržanje cerkvene šole poganjal. Dokler je rajni župan A. L. živel, ki je dobro spoznal, da tukaj v gorati, toliko težavni duhovniji z nekoliko nad 400 duš, po nobenem načinu ne kaže samostalne šole imeti, je g. župnika v tej zadevi tudi krepko podperal in tako je vse pri dobrem ostalo. Ko ta odmrje in drugega iz St. Pavla za župana na R. . . . dobijo, zgrabi ta brez pomislika za kopito od liberalcev mu ponujano in hoče tukajšno šolo po njem vstrojiti. Zdaj pa ni šlo več pismeno po vradih, po drugem potu so jo zakrnili. Mogočni župan, ki je to reč s prevzetim kopitom najbrž sam v roke vzel, češ, da jo bode izpeljal, pošlje iz prva svojega svetovalca k g. župniku s tem, „da bi oni odsihmal le samo krščanski nauk učili, vse drugo pa cerkvenik". „Ou bo za šolo preslab", mu odvrne župnik, „on ni druge šole ko nedeljsko in še to slabo obiskoval, pri vojakih se pa tudi ni veliko več naučil, znamnje, da komaj za silo pisari. Koliko ste mu pa za to obljubili?" „10 gld. na leto!" „Toliko in še več sem jaz (župnik) vašim otrokom izdal za šolska darila na leto! Če je pa temu tako, naj pa bo", mu govor odseka, iz vsega lehko razumevši, „za kaj da gre".
Njih izvoljenega učitelja je pa menda med tem modrost kje srečala, da se ni šole lotil, ali zavolj obljubljene plače 10 gld. na leto, ki se mu menda samemu prepičla dozdeva, ali iz spoznanja, da mu na naukih kakor na učbi celo pomanj-kuje, dopisatelju ni znano; ali to je iz vsega tega ne le njemu, ampak tudi drugim jasno, da liberalcem ne more biti uikakor mar za pravi napredek šole, marveč za dosego svojih zakritih namenov : izdreti mladino kakor si bodi, če tudi po sili iz rok cerkvenih njim neljubih organov in jo po liberalnem kopitu brezversko obdelati za svojo vsemogočno državo.
———-
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V gosposki zbornici pridejo „verske" postave po Veliki noči na dnevni red. Kakor poroča dunajski „Vlksbl.", je hotela vlada stvar še pred prazniki v obravnavo spraviti, da je pa Schmerling zavrnil ministra Auersperga s tem, da se tako važne postave ne dajo tako naglo izdelati. — V odboru za te postave zastopajo peteri udje manjšino, ki bode izrekla, da se reči, o kterih „verske" postave govore, srečno vravnati le dajo v porazumljenju države s cerkvijo, da se žalibog to ni poskusilo in da pred ložene postave overajo svobodni razvoj kat. cerkve ter dajejo povod prepirom med državo in cerkvijo.
Razglasilo se je po novinah pismo avstrijskih škofov do vlade zastran „verskih" postav. Spis, podpisan od 26 škofov (brez goriškega in ljubljanskega) in 6 namestnikov, je prav učeno sestavljen, ko bi le tako silno obširen ne bil. Škofje na Nemškem so ob enaki priliki vselej le kratko in jedernato izrekli svoje misli. Kratko in bolj jasno besedo tudi verno ljudstvo ume in rado bere, kar je veliko vredno. — Ena reč je pa v tej vlogi, kterej posebno slovenski duhovniki pritrditi ne morejo. Po pravici sicer preč. škofi poudarjajo, da je „neoporečeno državljansko vedenje" pri duhovnikih kot pogoj zadobiti cerkveno službo — nejasna stvar, ki se da na vse strani natezati; prav taka je pa tudi z nasvetom škofov, da bi namreč višji pastirji „nič proti temu ne imeli, ako vlada ugovarja proti duhovniku v zgolj državljanskih (bürgerlich) in p o 1 i t i č n i h r e-čeh". — S tem je obsojena pri nas politična svoboda narodnih duhovnikov, ker se narodnost od politike, tudi konservativne, ločiti ne da. Duhovniki imajo volilne pravice, in moder duhovnik, ki pozna silne duševne potrebe ljudstva, ne more z drugo stranko držati pri volitvah, kakor le z narodno - konservativno, ta pa je — proti vladi, ki je našej narodnosti in kat. cerkvi nasprotna, kakor to spričuje spomenica škofov. — Kdor ve, da je dunajski nadškof Rauscher to pismo izdelal, se temu ne more čuditi. Sicer je pa vse na tem, kako da bodo posamesni škofi dejansko branili načela, v pismu izrečena, ako „verske" predloge postavno veljavo zadobe.
Pri debati o državnem proračunu so samo-glavni ustavaki vlado na cedilu pustili, ker so proti ugovoru Poljakov in od ministerske strani sklenili, da se sicer strošek za tehniko v Levovu in za novo poslopje dovoli, pa le proti temu, da se postavodajna pravica zastran te šole deželnemu zboru vzame in državnemu odstopi. — Poslednje poročilo o glasovanji slov. poslancev zastran bo-goslovske šole v Inomostu moramo nekoliko popraviti. Zdaj, ko je glasovanje po imenih znano, se kaže, da so glasovali za vladni predlog, da namreč ostane plača profesorjev med rednimi stroški. —
Stroški za naučne namene višjih in nižjih šol zbudili so v zbornici mnogo pritožeb, sklepov in predlogov, kteri jasno kažejo, da se Slovanom v šolah povsod silna krivica godi. Oglasili so se Cehi, Poljaci, Rusini in Slovenci, in soglasno zahtevali: bodite nam v narodnem oziru pravični in spoštujte §. 19. ustava, ki ste ga sami napravili! Pa bilo je večidel vse bob v steno pri nemško-liberalni večini — v jasen dokaz temu, da so slov. poslani z drugimi vred celo krivo pot nastopili misleč, da jim bode prijateljstvo z nemško-liberalno-ustavaško stranko kot zaželen sad enakopravnost rodilo. Edina goriška poslanca, grof C a r o n i n i in W i n k 1 e r sta nekaj dosegla. Prvi je predlagal, da naj vlada
šolstvo na Goriškem tako vravna, kakor je primerno deželi, v kteri ni ne ene nemške srenje, učni jezik v srednjih šolah je pa izključljivo — nemški. Sprejeto. Drugi je pridobil za istrijan-ske šole par tisočev več, kakor je bilo v proračunu. — Sprejeti so bili tudi predlogi fin. odbora, da naj vlada pomanjkanju ljudskih učiteljev s tem v okom pride, da bodo učitelji in že tudi pripravniki vojaščine celó oproščeni; dase na treh galiških pripravnicah tudi rusinskemu jeziku zraven poljskega pravica da. — Nasproti so pa liberalni prijatelji odbili dr. Razlagov predlog, da se za šole na Kranjskem 15 namesto 10.000 gl. dovoli, in dr. Vošnjaku, da bi slov. jezik v srednjih šolah in na pripravnici v Mariboru več pravice imel. — „Narodni" program je toraj pri usta-vaški večini celó na cedilu ostal! Pa kaj zato? Slov. poslanci so vendar nekaj dosegli: pokazali so svetu, da so tudi Slovenci liberal, ter ne marajo več za federalistične sanjarije (die „Alte Pr.").
V delegacije so izvoljeni: zaŠtajersko Rechbauer in Carneri, namestnik Kellersperg; za Kranjsko Schaffer (Dolfi), namestnik Razlag; za Koroško Ritter, namestnik Niscliebvitzer; za Goriško Coronini; za Istrijansko Francesclii, za Tržaško Teuschl. — Razun 7 poslancev z Galicije in dra. Oelza s Predat lskega so vsi drugi liberalne korenine, nied njimi tudi Herbst in Gi-skra. Gorjé posebno ministru vojne, Kulinu, ki pride bajé v delegacijo z dodatno tirjatvijo 8 milijonov! —
Kranjsko. Pol. društvo „Slovenija" imelo' je v nedeljo občni zbor. V novi odbor so voljeni: dr. Bleiweis, dr. Costa, Debevec, Klun, Murnik, Pakič, Pfeifer, dr. Poklukar, Regali in Souvan star. — Po nasvetu dra. Coste pritrdil je zbor enoglasno postopanju grofa Holl en wart a in tovarišev v državnem zboru in predsedniku naročil, da zahvalo društva Hohenvvartu telegrafično naznani. — Udje razpuščenega kat. pol. društva pristopili so zdaj „Sloveniji", ker je blagi naš dr. Blei weis, kot predsednik, izrekel, da društvo dela od svojega začetka na podlagi sv. kat. vere in pod geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!" To bode tudi zana-prej tako ostalo. — Slava poštenjakom na Kranjskem!
Za poduk in kratek čas.
Snujte „bralne društva"!
Vsak gospodar ve in je prepričan, da se mora njiva o pravem času obsejati, ako hoče ob svojem času kaj žeti; kder se ne seje, se tudi ne žanje, tam je revščina in lakota. Da pa setev zamore lepo rasti, treba polje dobro obdelati in pripraviti, kar se brez truda in dela ne opravi, in slednjič še ostane vspeb vsega delovanja v božjih rokah, od kodar pride blagoslov, da setev lepo raste, zori in polje obilen sad rodi. Vse to velja tudi za duševno polje; tudi tukaj treba sejati
in se truditi, ako hočemo dobiti lepih pridelkov varčnosti, gospodarnosti, umnosti, treznosti, zmernosti in sploh spodobnega obnašanja in vedenja: treba je poduka, ki se doseže po živi besedi in čitanju dobrih časnikov in knig.
Vsak človek ima v sebi od stvarnika dano sposobnost, da se njegov um zbistri, srce požlahtni in volja vname za vse, kar je blagega, lepega in resničnega ; v tem najde človek svojo časno srečo in blagostanje in tudi večno izveličanje; ako se pa te prirojene zmožnosti ne budijo in ne rabijo, ali če se napačno rabijo, ostane ali postane človek sirov in neolikan, neveden in trmoglav, razuzdan in brezznačajen, ki ni vreden, da živi, kteremu velja latinska prislovica : „truncus crescit, mens decrescit" — teló se redi, um pa slabi, štor ostane^ štor ! —
Žalibog, da se je pri Slovencih obilno v tem grešilo ; na duševnem polju se je le malo delalo, iu to še dostikrat napačno ; mesto čiste pšenice se je sejala lulika, mesto kruha se nam je podajal kamen ; zato je pa toliko omočenih in zbeganih, ter se ne upamo pred svetom pokazati, da smo omikani Slovenci. Spali smo dolgo, in v tem času je sovražnik zasejal med pšenico obilno lulike, mnogo polja pa je tudi neobdelanega ostalo, ob-suto s trnjem in osatom. Zbudimo se tedaj! in očedimo ostudni plevel iz duševnega polja, obse-jajmo ga s čisto pšenico modrosti in čednosti, pišimo podučne kuige, podpirajmo in berimo po-dučne in dobre časnike, izdelke blagih rodoljubov! In ker posamesen malo opravi in tudi hitro obne-maga, družimo moči v ta blagi namen, vstanovimo „bralna društva" po vseh krajih mile domovine, da bo vsak imel priliko vsestransko se omi-kati ; sicer bonio vedno ostali v temi nevednosti in teptani od sovražnikov, dokler sramotno ne zginemo. Takova društva bodo „velika šola" za ves narod, ta društva bodo nam ognjišče, pri kte-rem se bomo ogrevali za vse dobro in pravično, se tolažili in spodbujali pri nezgodah, ki nam prêté od vseh strani ; iz teh društev pridejo slednjič i kmetijska društva in založnice, kterih toliko pogrešamo. —
Kdor je živ in zdrav, se giblje in dela ; le kdor je bolen ali len, poležava ali se vlači kot megla brez vetra. Kaj takega se ne sme nam očitati, saj še imamo, hvala Bogu ! dovolj dušnih in telesnih kreposti in zmožnosti, zato pa se gibljemo, da ne zaspimo, in delajmo, da si pridobimo častno mesto med narodi na zemlji in zraven svetlo krono v večnosti.
Morebiti marsikomu vstrežemo, ako razglasimo načrt pravil, kakor jih je nedavno začasni odbor bralnega društva v Lembahu visoki c. kr. namestniji v Gradcu za potrjenje predložil.
Pravila se prepišejo petkrat in pridene pi'osnja, za ktero je treba kolka za 1 gld., za pravila pa posebej kolek po 15 kr. Sicer pa ima „Narodni koledar", kije ga slovenska „Matica" leta
1869 izdala, vso postavo za takošna društva, ktere se je treba na tanko držati.
Pravila bralnega društva v Lembahu.
§. 1. Vstanovi se bralno društvo v Lembahu, ke-dar se oglasi 10 društvenikov.
§. 2. Namen društvu je: čitanje ali branje dobrih časopisov in knig pisanih v duhu katoliške cerkve in pravemu napredku primernih; pogovori o gospodarstvenih vedah in medsebojno razveseljevanje.
§.3. Ud društva je vsak polnoleten avstrijsk državljan, kterega v društvo sprejme društveni odbor. Če ta komu sprejem odreče, se sme dotični predlog staviti društvu samemu, ki o tem v prihodnjem zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. Društvo si sme tudi častnih udov izbirati.
§. 4. Vsak ud ima pravico citati časopise in knige po § 2. za društvo pripravljene, udeleževati se vseh društvenih zborov, razgovorov, glasovanj, volitev; staviti predloge in prejemati naročila in društvene službe; ima pa tudi vsak ud dolžnost po svoji moči pospeševati društveni namen.
§.5. Stroški društva se bodo plačevali s prostovoljnimi doneski, če občni zbor društva drugače ne odloči; sprejemajo se pa tudi darovi dobrotnikov.
§. 6. Voditelj društva je odbor peterih udov in dveh namestnikov, ktere voli društveni zbor z ozirno večino glasov vsako leto. Kdor izstopi, se sme zopet izvoliti. — Odbor izmed st.'be izbere prvomcstnika, namestnika in denarničarja, ki je ob enem knižničar.
§. 7. Odbor sklicuje po prvomestniku ali namestniku društvene zbore in izvršuje njih sklepe, ter odsto-pivši daje račun o društvenem gospodarstvu. Da so od-borovi sklepi veljavni, mora biti nadpolovica odbornikov pričujočih.
§. 8. Prvomestnik zastopa društvo na zunaj, in podpisuje z denarničarjem vred vsa oznanila in opravila v društvenem imenu.
§. 9. V odboru, kakor tudi v društvenih zborih treba je nadpolovične večino glasov vseh pričujočih, da sklep obvelja.
§. 10. V razprtijah, nastajajočih iz društvene zveze, razsoj t končno društveni zbor, kteri ima tudi pravico premeniti pravila in skleniti, da se društvo razpusti; vendar je treba k sklepu prenehanja društva dveh tretjin glasov pričujočih društvenikov. Bazpuščenega društva premoženje pripade farni knižnici v Lembahu.
Slovensko slovstvo.
„Sveti Veliki Teden in Velika noč ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku" — sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici.
Tako se imenuje ravnokar izdana kniga, ktero smo v svojo veliko radost in zadovoljnost pregledali ter si štejemo v dolžnost, Slovence s to izvrstno in silno potrebno knigo seznaniti. V njej najdeš vse, kar se Veliki t j e d e n v cerkvi moli, prepeva in opravlja, v 1 a t i n s ke m - cerkvenem in v lepem, pravilnem in gladkem slovenskem jeziku na drugi plati poleg latinskih besed. - G. ' pisatelj je s to kuigo ustregel vsem: duhovnikom, 1 učiteljem ali organistom, ki duhovnikom pomagajo
pri cerkvenih opravilih, in posebno še katoliškim Slovencem! Kako britko smo pogrešali do zdaj knige, v kteri bi zamogel Slovenec brati in moliti vse, kar se Veliki tjeden pri sv. opravilih bere in moli! Kako je duhovnika srce bolelo viditi, da ljudstvo ne ume prelepih obredov in mnogih molitev, s kterimi sv. cerkev ta čas miluje, prosi in slavi svojega nebeškega ženina, Zveličarja sveta!
Zdaj imamo Slovenci knigo, ki ustreza izvrstno vsem tem željam in potrebam. Kniga obsega obrede od cvetne nedelje do velikonočnega torka, in razjasnjuje kratko, jasno in jedernato vsako stvar, ki'se v obredih nahaja. Pesmi so posnete iz najboljših slovenskih prevodov, nektere od pisatelja samega izvrstno prevedene. — Ob koncu je še „D os t a vek premišljevanj, molitev in pesmi" za žalostne dni in Veliko noč.
V osmerki šteje kniga z lepim, belim papirjem in ličnim tiskom 407 strani s kazalom vred in velja mehko vezana 1 gld. 50 kr., kar je zmerna cena. Dobiva se (glej naznanilo v 13. štev. „Gosp." na poslednji strani) pri tiskarju in založniku, Edv. Seitz-u v Gorici in pri bukvarjih v Ljubljani. — Dasi pride kniga — zarad tiskarnih zadržkov — letos večini že prepozno, jo vendar za prihodnji čas gorko priporočamo posebno čč. dušnim pastirjem, da jo skušajo vernikom priporočiti in v roke spraviti. Duševna korist bo velika.
Naj končamo to poročilo s prisrčno zahvalo čast. gospodu pisatelju, kteri si je s to knigo kaj časten spominek med Slovenci zagotovil!
Razne stvari.
(Zastran imenika volilcev.) Dasi nam je iz mnogih krajev imenik poslan bil, ga vendar celega sestaviti ni mogoče, ker so ravno v onih okrajih, kder se je slabo volilo, tudi poročila zastran volilcev silno redka. Drugi prijatelji so na.n tudi svetovali, imenika n e razglasiti, češ, da se nasprotniki ložje pridobijo, če niso javno osramoteni. In temu smo se udali.
(Smešen tiS.) Neki učitelj enorazredne šole na slov. Štajerskem poroča „Narodu", da je pri stopnjevanji pridevnika (Janežič ga imenuje „prilog") vprašal šolarje, koliko (!!) lastnosti da ima Bog (liberalna pokveka piše: „bog"), in da mu izmed 83 otrok nobeden ni znal odgovora. S tem je namenil zaušnico dati „kateketom" in slednjič bi rad vedel, kaj poreče k temu katekeziranju „Gospodar?" Ker „Gosp." ne ve, kako dotični g. kaket katekizira, zamore brezglavnemu učitelju, ki pri stopnjevanji poprašuje, „koliko" lastnosti da ima Bog, le odgovoriti: štrbuuk!
(Mariborska „čitalnica") je v ponedeljek „za-rad preselitve", kakor so gospodje v „Mbg. Ztg." naznanili, po dražbi prodajala svoje pohištvo in tudi priprave za glediščne igre. — Menda se hoče majhna družbica bolj stisniti, kar je v gospodarskem oziru modro.
(Gojzdni požarji) Preteklo saboto pogorelo je blizo za oral lesi v gojzdu grofa Brandisa pri Mariboru. Po velikem prizadevanju vincarjev se je požar k sreči bil ustavil. Naj bi se vendar zdaj spomladi z ognjem pri gojzdih pazljivo ravnalo ! — V ponedeljek 30. marc^ popoldne gorel je tudi gojzd pod Račjem v širjavi 10 oralov. Govori se, da so iskre iz hlapona požar vnele.
(Grozoviti požarji) V noči od petka na saboto pogorela je vas Kamern (v Ljubenskem okraju) na Gornje - Štajerskem. 41 hiš z gospodarskimi poslopji, 10 ljudi (več drugih se še našlo ni), ves prevžitek, nad 200 svinj, več ko 80 goved in konjev, vso živad je ogenj pokončal. Škoda je površno cenjena za 150.000 gld. Blizo 400 ljudi zgubilo je v trenutku streho, oblačila in živež, ker se pri hudem vetru nič ni dalo oteti, kar je gorelo. — Ostala je le cerkev, šola farno in srenjsko poslopje in kar je zunaj vasi. — V saboto 28. marc. je zgorelo v H ajdi ni blizo Ptuja 8 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Od treh zjutraj do 8. ure na večer je požar razsajal.
(liatol. |>o/. arustvo v ILon-
ficnh) obhaja belo nedeljo (12. t. m.) svojo tretjo obletnico na domu vč. g. prvomestnika. Začetek ob pol četrti uri popoldnč. Razgovori bodo prav važni, zato naj vsak ud pride k temu zboru.
Zapisovalec.
(Spremembe v Lavant. Škofiji.) Umrl je za osepnicami g. Tom. Sivec, kaplan pri sv. Lovrencu na Bizelskem. R. I. P.
Xst dr. Kleineiičičev spominek
so dalje darovali gospodje:
Herman 10 gld., Šijanec, kaplan 5 gld., Nabirki od sv. Miklavža poslal kaplan Geč 7 gld., J. J. iz Ptuja 5 gl., Vuk, župnik 5 gld , Einšpieler, profesor 5 gld., Čurin, kaplan 5 gld., Kryl, profesor 1 gld., Sabota, župnik 1 gld., Sijanec J. 1 gld. — Poprejšni znesek (glej št. 12. „Gosp.") 67 gld. 10 kr. — Skupaj: 112 gld. 10 kr.
Vsim darovnikom prisrčna hvala!
Ljutomer 30. sušea 1874.
Fr. Ozmec, provizor.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		Y Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	7	50	7	—	9	—	7	—
Rži „ ....	5	30	4	90	5	—	5	30
Ječmena „ ....	4	50	4	50	4	—	4	10
Ovsa „ ....	2	55	2	60	2	40	2	25
Turšice (koruze) vagan .	5	30	5	20	5	—	5	20
Ajdo „	4	30	4	10	4	60	4	10
Prosa „	4	80	4	70	4	—	—	—
Krompirja „	2	50	2	—	2	—	2	60
Sena.....cent .	1	50	2	—	1	20	1	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	80	—	80	1	40
„ za steljo „	—	80	1	15	—	60	—	90
Govedine funt.....	—	30	—	30	—	30	—	24
Teletine „ ....	—	33	—	32	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	33	—	32	—	38	—	32
Slanine r ....	—	37	—	38	—	40	—	40
I.oleHJne številke:
V Trstu 28. marcija 1874: 24 5 69 54 86.
Prihodnje srečkanjo: 11. aprila.
JBIciri fantih i_3
kateri se hoče f* MSKai'Stieffii rotiifitfef-fttfa učiti, se sprejme takoj pri ces. kralj, dvornem puškarji Trati JI. Izrisa rt a v Jlts-ribortf. — Dečki iz kmetov imajo prednost.
Na prodaj je "28C
lepo vinograjsko posestvo,
3/i ure od Ptuja, ua slavnoznamen mestnem bregu (Stadtberg), pod najugodnejšimi plačnimi pogoji iz samovoljnih nagibov. Površje meri blizo 22 oralov.
Posestvo ima: Lepo, zidano gosposko hišo . . 46 sežnjev; poslopje za stanovanje in gospodarstvo ......... 1077 „
hišo.......... 36 „
vinograd z žlahtnim trsjem 8 oral 410 „
spašnika......7 oralov 370 „
njiv.......2 orala 1134 „
gojzda ......3 orale 318 „
Vse v najboljšem stanju. Razjasnjenje daje o vsem tem „Pettauer Bacchuss", poste restante.
>»1».	o'
Iz velike K, Schramelnove Tirnice
3-3	toči se
oc v gostilnici „zur Mehlgrube"
(na dvoriščih mestne hiše)
Bokal po:
Haloško belo	vino od 1. 1873. 32 kr.
Konjiško rdeče	„ „ 1873. 40 „
Šent Petersko belo	,, „ 1869. 56 „
Ptujsko (Stadtbergei ) belo „ „ 1868. 80 „
llazun teh raznovrstna vina v steklenicah, o kterih se vsakemu, kdor to hoče, radovoljno cenik da.
1—2
Pri veliki občini: Doberlavas na Koroškem je prazna služba občinskega tajnika. Kdor hoče to službo dobiti, naj se precej oglasi pri občinskem predstojniku v Št. Vidu pri Doberlivasi. Do-kažati je treba, da se je dosedaj pošteno obnašal, da zna slovensko in nemško brati in pisati, in da zamore tudi v dnarjih kako zastavo dati. Na leto dobivlja tajnik 500 gld., in, ako svojo službo ročno opravlja, se mu ta plača še zviša. Kdor se prej oglasi, tudi prej dobi.
Oljčilia Doberlavas (Ebemdorf) na Koroškem 26. marcija 1874.
Mlatilnice, bodi si z rokami, s konji ali z vodo, prevejavnice za žito, ki očistijo vsakovrstno zrnje popolnoma vse lulike; sejavilice, kosilnice za strni in travo; malnice za čedenje, za debelo mlenje in mečkanje, kakor tudi za trenje barv; rezalnice za repo in klajo; robkalnice za kuruzo, amerikanske Žage za drva, les in preide (latve), z vlaeiloni ali na vodo; motike, grablje, orala, brane, priprave za dreniranje in vsakovrstna gospodarska orodja.
Naročila na večje, v naših tovarnah napravljene stroje, kterih je vsikdar dobiti, kakor: parOVOSC, iMirOliifafilltiff, ptsromallticc, žage, sesaljke itd. se urno zvršujejo in po naših mašinistih najceneje postavljajo.
Zaloga strojev iz tovarne
»I. jfloliiie-jja,
V Mariboru, (graškem predmestji štev. 91.)