Janue Gole«: Veronika Deseniška. Bot otroka ime je jemal oče veekrat v svoj rojstni kraj v anaai hrvatski Desenič. Na povratku mi je kazal starodavni grad levo nad cesto na neznatnem gricloi. Grad je ohranjen še do danes in mu pravijo Zagorci: »Naš Tabor«. Že v otroški dobi se mi je zaupalo, da hrani zidovje preeejšnji del hrvatske zgodovine, predvsem je znan po celem jugoslovanskem svetu, ker je zibelka bajne zagorske kraJMčine Veronike Deseniške. V nižjih gimnazijskih razredih sem se seznanil z zgodovino Našega Tabora ter z žalostno usodo zagorske cvet- ke Veronike. Ponosen sem bil, ker sem po ocetu rojak te v meglo davne preteklosti zavite osebnosti in hrepenel sem: videti ta grad, sobane ter grajski vrt, po katerem je šetala v srečnih mladostnih letih s pravljicami vsegamogočega ter nemogočega odeta zagorska plemkinja. Po končaneni tretjem gimnazijskem razredu se je ozrl oce s toliko milostnim očesom na moja moledovanja glede obiska Našega Tabora, da je pustil necega popoldne zapreči in sva se peljala do gostilne Juraček pred Deseničem. Bratje Juračeki so krdmarili, bili vsi muzikanti in. dobri očetovi znanci. Po najinem prihodu so vrgli običajni »šnapsl« in Franceku je namignil oče s pozivom: »Pelji ianta t grad in mu pokaži, kje je bivala Veronika Deseniška in kam so jo zazidali živo kot mučenico.« Od Juračekov do Našega Tabora je dobre četrt ure in na tej kratki poti mi je zaupal s tajinstvenirai besedami Francek nekaj resnice po večini pa ljudske pripovedke o zgodovini zagorske grajske svetinje in boginje hrvatske zgodovine — Veronike. Po vstopu skozi grajska vrata sva bila takoj na dvorišča. Grad je obzidan še danes. Oko mi je iskalo zastonj prostora za nepopisno krasne vrtove, po katerih bi naj bile polzele nožice Veronike. Y notranjosti gradu debelo ter zaduhlo zidovje. Mesto grajskih soban le temne luknje z odprtinami za dnevno iuč, da bi clovek komaj potisnil roko skozi. V novejšem času so prebili na par teh luknjah okna, da lahko stanuje v teh prostorih oskrbnik. Francek me je vodil iz pritlicja v prvo ter drugo nadstropje, povsod je dišalo po ječah in ne po sobicah ter dvoranah, katere je osrečevala svojčas navaočnost resniene in žive Veronike Deseniške. Grad je ¦ida« v četverokotu in v drugem nadstropju je nekaj lukenj nedostopnih, ker se je udrl dohod do njih radi malomarnosti posestnikov. Videti je razločno od daleč, da je ena izmed teh odprtin pri vhodu zazidana na pol. Francek se je odkril pri pogledu na ta porušeni del, napravil pobožno križ, pokazal proti oni na pol zazidani odprtmi in mi pošepnil skrivnostno: »Tamkajle je bila živa zaaidana za kazen naša Veronika Deseniška, ko se je vrnila k očetu od celjskega grofa. Umrla je strašne muženiske emrti in še danes je videti sledove njenega trpIjenja.« Pri tem pripovedovanju so polile Franceka solze soiutja do vsega cbžalovanja vredne Veronike, dregnil je še mene, moral sem se odkriti ter pokrižati in vzdihniti na mebeški pokoj rajne. Dobro mi je bilo znano, da je povest o Veroniki in smrMi ea štdrimi stenami izvor zagorske domišljije, voditelja njsem maral žaliti ter sem kremžil tudi jaz obraz v žalostne gube. Zanimiva je v celem gradu velika, starodavno tira in podstresje, ki je ohranjeno se danes prav dobro. Po hodnikA so vzidane plošče z raznimi letnicami, ki pričajo o ^Zjgodovin^kih dcgodkih krog gradu in katere poljubujejo Zagorci, kakor bi bile te številke nekaki svetniški ostanki. Pregled zagorskega Našega Tabora mi je podrl v end uri Tse sanje bajnosti o nekdanjem grajskem bogastvu, krasoti, ^dobnosti. Res pomilovanja vredne grajske kraso¦lice, ki bo se morale potikati po teh zadimjenih luknjah. 0 Veroniki Deseniški sem verjel od tedaj naprej le to: «arala je biti pri zunanji ter notranji beračiji gradu krasotica, ker sicer bi ne bilo obviselo na njej oko sina tedaj oekako Tsemogocnega celjskega grofa. 0 pravljični lepoti aagorstkih gradov, soban in vrtov imam od onega dne to pravo prepričanje, da je bilo Zagorje v dobi Veronike DeseoiBke se mnogo siromašnejše nego je danes. Po podaji majniške deklaracije v dunajskem parlamentn se je vzbudila želja po osamosvojitvi na obeh straneh Sotle. Ljudske tabore naših neustrašenih poslancev so posečali poleg Slovencev, tudi Hrvati in Srbi izpod Zagreba. Naš dr. Korošec je nastopil na takem taboru na Bizeljskem, kjer se je žbralo na tisoče naroda s tako odločnostjo proti avstrijsko-nemškemu vojnemu nasilju, da so se izvili iz tisočerdh grl navdušeni klici: 3»6okole naš, osvobodi nas!« Na teh deklaracijskih taborih so igrale važno ulogo poleg pogumnih in zavednih kmetskih deklet ter žen tudi ¦ržke gospice in soproge najuglednejši'h Obsotelčanov. Izobraženstvo je tekmovalo naravnost med seboj: katera od S^spodičen bo pozdravila slovensko-hrvatsko-srbskega sokola dr. Korošča ter ga okitila za obljubo svobode s •vetjena. ^0 K?11^311^ ^er sijajno obiskanih ljudskih taborih po vseh Tečjih obsotelskih krajih se je vzbudila narodna zavest ter hrepenenje f>o jugoslovanski svobodi z neupogljivo «lo. Nase vaške ter tržke gospice in gospe, ki so pred temi tabori cebljale po vecini nemški, so se pretvorile na mah t Jugoslovanke po jeziku ter srčnem prepričanju. Izobraženstvo se je lotilo čitanja slovenske ter hrvatske zgodovine in vse je govorilo, bilo tudi prepričano o najcistejšem bratstvu, ki bo objelo v Obsotelski dolini predvsean Štajerce in Zagorce. Gospice so iskale po knjigah slovensko in zagorsko Junakinjo, ki bi jim naj bila simbol osTobojenja ter rešitve izpod avstriisko-nemške pete. In res, »taknile so ta vzor, to ognjisce pravega ženskega ter lugoslovanskega mučeništva dn hrabrosti v Veroniki DeseniSki. Celi ženski svet je začel glasno sanjati o Veroniki, njeneai jjugoslovanskem prepričanju in trpljenju pod nasSJe« «i|9kih mogot«er. Enkrat sem namignil v ženski družbi samo malo, da ne odgovarja vse tako resnici, kakor to riše domišljija glede bratstva in junakinje Veronike, pa bi jo bil skoraj izkupil dejansko. Podžgal sem s to opasko v toliko radovedno izobraženstvo, da se je jelo zanimati za moje znanje o osebnosti Veronike Deseniške. Nisem se upal razodeti svojega razočaranja pri pogledu Našega Tabora, ker sicer bi mi bila odvzeta pravica do deklaraštva, pač pa sem pozval mlade junakinje, naj sd ogledamo bivališče ter šetališča Veronike, saj ni daleč. Sklep za poset kraljestva zagorskega bisera je bil storjen 'kmalu ter določen popoldne za ta izlet. Dosegel sem še toliko, da smo vzeli seboj dosti jedače ter pijače, ker že davno mrtva Veronika nas ne more vec pogostiti, akoravno smo plamteče navdušeni Jugoslovani. Poletno toplega popoldne se nas je odpeljalo na enem vozu s par konji enajst oseb iz Št. Petra pod Sv. gorami preko Sotle v smeri proti Deseniču. Ni tr^ba se povdarjati posebej, da je bila med nami deklaraši pretežna večina gospodičen. Oblecene so bile koldkor mogoče v pisanih jugoslovanskih barvah, bile že na zunaj dražestne in vsaka ]e hotela biti čim bolj podobna simbolu bratskega junaštva — Veroniki. Ne morem niti opisati, kako so slikale te naše izletnice med potjo dom Veronikin, njene sobane, dekliško sobico, kopalnico in predvsem od njeniih ročic n^ovane gredice in cvetlice — grajskih vrtov. To zvonko čebljanje — plod ženske domi§ljije je navdusilo še nas moško resne spremljevalce, da 9mo bili uverjeni: Veronika Deseniška bo postala po uresničenju majniske deklaracije za naše obsotelsko ženstvo nekaka devica Orleanska. Pogled na res mogoane zdine Nasega Tabora je navdušil naše Jugoslovenke s tako nestrpnostjo, da smo jih obdržali komaj na vozu, dokler se nismo pripeljali do Juračekove krčme. Voznika smo odposlali v Desenič. Meni je bilo predvsem za jerbase in cekre, katere sem odpremil v grad. Gospice se nismo zmenile ne za jed, ne za pijačo, le naprej proti gradu, da bodo stoplle njih nožiee na sveta tla deseniškega grajskega dvorišča. Sledil sera celi deklaraski karavani od zadaj ter se nmzal v pričakovanju: Kaj neki porece ta s popolnim bratstvom namazami ženski svet po obisku pri Veroniki. Z grajskim dvorišcem deklarašinje niso bile zadovoljne. Vse preozko, temno, umazano in prav nikjer niti sledi o kaki bivši gredi, cvetličnem nasadu po ko- tih koprive, vražji stric in trava, da bi jo lahko kosD! Veronika je bivala v prvem nadstropju, tega prepričanja so bile vse. Kar brzele so preko votlo donecih stopnic iz pritličja na hodndk prvega nadstropja. Vse temno na hodniku, razgled le na dvorišče in okolico so *i lahko ogledale skozi strelne line. Vse je smrdelo po zaduhlosti, po dimu in cela jata netopirjev se je splašila pri razočaranih vzdihdh potomk Veronike Deseniske. Sedaj še le sem bil ljubi Januš, ki bi naj pokazal: kje je Veronika nočila ter se dblačila, kje oibedovala, kje sprejemala dn kod so krožile njene rajske nožice v plesu. Bil sem koj pri rokah z razlago: ce se jej je Ijubdlo, je lahko vstajala iz postelje iz prve luknje, a si je morala prižgati tresko, če je hotela videti svojo obleko. V drugi zakajeni cumnati se je zbirala grajska gospoda k pojedinam. Po dnevu je sililo nekaj svetlobe skozi one špranje v zidinah, proti večeru so gorele sveče ob največjih slovesnostih, sicer pa so se ti odLičnjaki pomenkovali pri svitu ognja na ognjdšču ali plamenu navadne treske. Kopalnice ni posedal zagorski grad, ampak se je umivala tudi Veronika čisto po domače iz sklede. Po hitrem ogledu vseh čumnat ter grajskih dimnic so bile naše deklarašdnje enoglasnega mnenja: Z Veroniko Deseniško ne bi menjala nobena! Kar na hodniku v gradu so sklenile, da si bodo izbrale kak drugi ženski simbol za jugoslovanstvo, in sicer tacega, ki se je rodil, bival ter živel v pravem gradu, ne pa v deseniški jotnisnici! Grajskih vrtov gospice niti iskale niso, zatekle so se k cekrom ter jerbasom in hajdi s krepoili na trato pred grad. Pri mali južini 90 letele i^rženskh ust prav pikre na pesnike ter pisatelje, ki opevajo in opisujejo srednjeveške zagorske grajske trdnjave kot nekaj nepopisno lepega; a v resnici je vse skupaj le ogromna gromada zloženega kamenja, ki je na znotraj zaduhlo okajeno. Moški deklaraši smo še poučili nam v varstvo izročene spremljevalke, da ni bil ženski spol v časih Veronike Deseniške razvajen v tako nepregledno obilni meri nego danes v dobi mapiške deklaracije. Grajske cvetke niso bile samo junakinje v srcih, predvsem glede skromnosti stanovanj, zabavališč in šetališč roko v roki z vite«zi, ki so hodili oblečem v železo ter jeklo. Niti ta poduk jih ni več na- vdušil za junakinjo deseniško, vsaka je hotela ostati štajerska gospica trgovčeva, doktorjeva, naduoiteljeva itd. in ndbena ne vec Veronika Deseniška za zidinami zagorskega gradu. Po končani dobri mali južini smo si ogledali še Desenic, ki ne nudi nobenih zamimivosti ter skobacaJi na naš voz. Koj od Desemča v smeri proti Sotla se poglobi cesta precej globoko in je vlsoko od ceste do njiv in travnikov ctb cesti. Že, ko smo se zbirali krog voza, je bilo okoli nas vse polno zagorskega naroda. Gledali so nas začudeno: Kaj neki so iskali ti Kranjci in Kranjice na Našem Taboru. Ko je začel drčati naš voz navzdol od Deseniča, je bilo slišati za našim hrbtom glasen krohot in opazke radi cudnih kranjskih upreg. Prddrsali smo skrbno zavrtih zadnjih koles do sredine klanca, pod nami je zahreščalo, voz se je nagnil bliskovito na levo stran in cela družba deklarašev in deklarašdnj je ležala liki izstreljena rz topa na globoko pod cesto ležeSi njivi ter travniku. Celo Hrvati so se neihali smejati, v prepričanju, da smo vsi pohabljeni, če ne mrtvi! Trpelo je precej časa, preden se je ojirnačil eden glavnih deklarašev, zbral ude svojega rojstva, se postavil na noge i-n uvidel po pretipu, da je še cel. Gospice so vikale: »Oh, kje je moja glava, noga me bold, po licu sem krvava itd.« Glave so imele vse nataknjene na truplu, nobena strte kake roke ali noge, le nekaj prask po dbrazih. Najbolj sva jo izkupila vozndk dn jaz. Voznik je padel pod konje ter si raztrgal hlače, jaiz sem pa priletel s tako silo na travnik, da sem si pri padcu strl protezo. Nesreco je zakrivilo zadnje kolo. Voz že ni bil bogzna kedaj na cesti in zadnje kolo je bilo tako razsuišeno, da se je zrušilo pri zaviranju ter povzročdlo nevaren ter globok prekuc ki se je dodgral na srečo naBdh udov na njivo in travnLk in ne med kamenje. Naše slovenske jimakinje so bile od strahu 'blede kot stena in so jokale na ves gJas v zahvalo, da se ni pripetilo kaj hujšega. Prepnicane so bile vse, da je strl kolo duh Veronikin, katerega smo vzdramili in razjarili s svojim obiskom po grajsldch hodniMih. Z vozom ni bHo nič, treba je bilo kreniti nazaj v Desenič, da nam pomorejo Hrvati do povratka. Moram beležiti na pohvalno plat, da so nas sprejeli bratje Zagorci s pomilovanjem in nam častitali, da se gospoda ni bolj potolkla, ali celo ubila. Povedali so nam tudi, da so videli pri odhodu, kako plese naiše zadnje kolo cardaš, posvarili nas niso v veri: »Na kranjskih vozovilh že mora biti tako, da pleše celo kolo.« Prestani strah smo si poplaknjevali moSki v krčmi; Jugoslovenkam ni bilo za pitje, preveč so si im&le povedati, kako so padle in kaj so misldle, ko so frčale po zraku. Proti večeru so nam pripravili bratje Zagorci tri voze katere smo plačali in smo se podali v drugič pod deseniški klanec. Koj pri odhodu ni zapazil nikdo od nas, da nas vozijo kot čepi pijani vozniki, ki so se drli na kozlih: »Devojke kranjske, pojte, sicer vas prevrnemo v jarke!« Uboge naše deklarašinje, to razocaranje z Veroniko Deseniško, komaj prestani strah pri prekucu in po vsem: tem so še inorale prepevati iz polnih grl, ker sicer bi nam bile pijandure polomile kosti po zagorskih obcestnih grabah. Kakor hdtro so prenehale pevke v toliko, da so si opomogle za sapo, je zaorilo v noč iz treh vinjenih prs: »Pjevajte, sicer evo vam jarek!« To je bil pravi povratek iz deklaraškega izleta med prepevanjem slovenskih in hrvatskih pesmi na celi poti do prve štajerskc krčme preko Sotle. Na štajerskih tleh smo morali dati za pijaičo, še le tukaj so upale sikati Jugoslovenke bolj pritajeno: »Vražji Hrvati, bolj nego kosti, me boli glava, ker sem pela iz strahn.« Že koj drugo jutro po obisku pri Veroniki Deseniški je razlagal naš ženski svet majniško deklaracdjo v čisto drugera smislu, namreč: S Hrvati in Veroniko Deseniško že pod žezlom gkupne države, a naj ostanejo Hrvati pri svojem in Slovencd pri svojem. 0 naši prevrnjeni pobratimiji z Veroniko Desendško pa se je razpravljalo dolgo po celi Obsotelski dolini in od tega dne nisem žul več iz ženskdh ust: Jaz bi bila rada Veronika Deseniška. Uverjen sem tudi, da obsotelske izobraženke niso šle več vznemirjat duha blagopokojne Veronike, ki je bil sicer cisto nedolžen nad našdmi razočaranji in neprijjetnimi doživljaii.