Tečaj I #.
Veliki teden v Goriei.
Iz Gorice. Veliki petek zvečer |H,>;L Tcržan.
Per koncu je že naj svetejši teden celiga leta, sveti veliki teden, v kterim smo obhajali spomin terpljenja in smerti našiga Izveličarja Jezusa Kristusa. \i ga kraja na celim svetu, kjer katoličani prebivajo, de bi s posebno pobožnostjo teh pom-Ijivih dni ne praznovali, in večidel se tudi povsod ravno tisti veličastni cerkveni obredi vidijo, ki našiga duha kviško povzdigajo iz težkih spori poze-meljskiga bivanja v premišljovanje neskončne ljubezni , s ktero nas je .Sin lložji večne smerti in sužnosti hudičeve odrešil. Vender pa ima zraven tega vsaka dežela še svoje posebne šege in navade, ki so nji lastne in se nji posebno primerijo, in ki jih v drugi deželi ne nahajaš. In je tudi naravno, de po različnosti ljudstev, jezika, navad in šeg, ki sc zapazujejo v zunaj ni m deržavnim življenju ra-znoverstnih prebivavcov naše zemlje, se nektere manj bistvene stvari tudi pri svetih obredih cerkvenih ločijo, \amen namreč svetih cerkvenih obredov je ta, de zunajna blišoba službe Božje človeka v scrce gane in v njem pobožne misli obuja, ter ga k Bogu, k premišljevanju nebeških reči povzdiga. Kakor pa si nista dva človeka na tem svetu v zu-najnim popolnama enaka, tako tudi po znotrajnim ne, in ako je že med posameznimi tolika razlika, je šc veliko veči med celimi narodi. Kar torej eniga globoko gane, de ga solze posilijo, to drugimu še do serca ne segne; kar je pri nas znamnje ponižanja in češenja, to je pri jutrovcih večkrat nespodobno in ponečastivno. Kdo bi se pri nas ne pohujšal, ako bi v Božjo hišo možaki s klobukam na glavi hodili in v nji pokriti ostajali? Pojdite pa v jutrove dežele iu bodete vidili, de tam vsi možaki v cerkev vselej le s pokrito glavo hodijo, in se tudi pri sveti maši samo pri povzdigovanju odkrivajo: ako bi kdo pri njih z odkrito glavo v cerkev stopil, hi se oni tamkej ravno tako pohujšali, kakor tukej mi, ako hi hotel kdo s pokrito glavo biti pri službi Božji. Zavoljo tega je naša sveta cerkev, ki je modra vladarica sebi izročene čede Jezusove, vsaki čas vedila, take svete obrede pri Božji službi in pri ohhajanju svetih skrivnost za raznoverstne ljudstva in narode ali vstanovljati ali poterjevati, ki so naj pripravniši in naj primerniši tistim vernikam, za ktere so predpisani. Od todi ride, de Greki, ki so zedinjeni s sveto rimsko-atoliško cerkvijo, svoje posebne svete obrede imajo, ki so mnogokrat zlo različni od naših. Tako imajo .Španci, tako imajo tudi drufji narodi v teh zadevah nektere posebnosti. Gotovo vedo častiti bravci večidel tudi iz svoje lastne skušnje, de še clo med
Slovenci, ki sicer v eni deželi, pa v različnih škofijah žive, se tli pa tam v službi lložji kak majhen razloček vidi. Vsak a v a s i m a s v o j glas. pravi pregovor: to velja od jezika, ki ga ijudje govore, in to zamore skorej veljati ludi od stvari, od ktere tukej govorimo. Torej ni čuda. de se tudi pri obredih svetiga velikiga tedna v nekterih krajih kej posebniga vidi, kar se drugod zastonj ise. Vsakdo ve, de se v poglavitnim mestu ccliga Kristianstva, v slavnim in veličastnim Biniu. (a teden mnogo godi. kar se sicer nikjer drugod nc vidi. Tako imajo tudi Laske dežele sploh v tej reči kej posebniga. kar ne najdeš kmali v slovenskih ali nemških krajih, kakor n. pr. prepevanje psalma Alisererc in pesmi Sta bat mater v latinskim jeziku. Iu ravno tako se morebiti mnogo stvari nahaja v teh deželah, ki jih ne hoileš dobil na Laškim. — Pri nas v Gorici je v tem večidel laška šega. Perve tri dni velikiga tedna, in že cvetno nedeljo popoldne, ko se presveto liešnje Telo izpostavlja v počeše-nje , vre vse v cerkev iz vsih stanov. staro in mlado poslušat laško pridigo, ki je tiste dni pred najsvetejšim Zakramentam, in prepevat po pridigi spo-korni psalm Misererc po latinsko (kakšinkrat tudi še prelepo pesem: Pace. mio Iii o!) kar mora človeka globoko ganiti v scrce. kadar sliši iz tavžent gerl to v resnici lepo in ginljivo spo-korno pesem skladnoglasno peti! In kaj bi rekel še od druzih svetih obredov poslednjih treh dni velikiga tedna? kaj od kej primerne pridige od Jezusoviga terpljenja v veliki cerkvi v petek pred poldnem? Kaj od obiskovanja Božjih grobov, ki so po vsih mestnih cerkvah lično napravljeni, iu ki jih, bi djal. v proeesji vsj naši pobožni mestnjani po hvalevredni stari navadi vse po versti ohiskavajo ? Tode pred vsim drugim moram vender posebno omeniti prelepih v serce segajočih responzorij (odgovorov) pri zornicah, ki se tukej že blizo trinajst let po tem načinu pojejo, kakor je rajnki pater lla-fael, frančiškan, sloveč komponist, jih zložil. Letaš so se prepevali v veliki cerkvi s fisharmoniko tako izverstno, tako lepo, dc je bilo kaj. Kdor je veliko sredo bil popoldne v veliki cerkvi, in je slišal peti: „Vos fugain capietis, et ego vadam im-molari pro vobisu, ali pa veliki četertek: „Vinea mea eleeta**: ta je pač kamnito serce imel. ki ni hil pri tem do živiga omečen. Ali tudi procesia s svetinjo svetiga Križa, pri kteri se kej lepo po vsakim odstavku pesmi: rVe\illa Kegisu vedno ponavlja: «Popule meus, ijuid fecitibi?" veliki petek zvečer, je svet obred, ki zamore tudi terdo serce omečiti. — Bog hotel, de bi tudi pri vsih, ki so bili pri teh zares serce vnemajočih obredih pričujoči, in so po njih omečeni se domu vračali, te svete
naprave in navade cerkvene tisti blagodatni uspeh imele, ki ga cerkev doseči želi s tem , de je te in enake svete šege ali sama ukazala ali pa poterdila! Bog daj, de bi nobeden med nami ne bil enak tistim nestanovitnim Judam, kteri so v nedeljo Jezusu radostno prepevali: Hosana Davidovimu Sinu! v petek potem pa: Križaj ga, križaj ga!
Pisma gospod Kociaiicica. misiotiarja v Ift ar t u 111 u.
1'riialeUka	nam je vee pisem pn>lah. ki so jih cnsp.
knrianric «lo prijaiUv in znaneov na (ioren^kim lani iz ll.irtumu pisali. Pi>ma. za ktere s« prav lepo zahvalimo, bomo po versti častitim bravcam naznanili.
I.
Blagi gospod!
Že zdavnej sim Vam mislil odgovoriti, pa mi je vedno časa manjkalo: tudi zdaj Vam le ob kratkim svoj stan popisati zamorem. Ko sini Vaše pismo dobil, siru bil popolnama zdrav, akoravno sim bil malo popred s konja padel in si levo roko zlomil. To je bilo dobro, de so bile popred vse dela z rokami opravljene: in zato me tudi ta nesreča v mojih opravilih celo ni motila. Sam se pioram čuditi, kako hitro de sc je zlomljena roka zacelila. Iloka je sicer zdaj nekoliko zakrivljena, pa nic ne de, de le poprejšnje moči ni zgubila. Vse gospode je ta nesreča bolj prestrašila kakor mene: tudi gospod apostolski namestnik so se hudo ustrašili: jaz sim si pa lako serce delal, de sim celo per vravnovanju vesel ostal. Drugi dan sini že v cerkev šel: svete maše pa vcnder 30 dni nisim mogel brati. Novo službo vcliciga oskerbnika, ki mi je brez plače zročena, sim pa neprenehama opravljal, ker z desnico pišem in podpisujem. Zdaj se brez mojiga podpisa nic ne zgodi, ker so mi prečastiti gospod apostolski namestnik to opravilo zročili. Moram toraj vse stroške zapisovati, pogodbe narejati, ljudi vdinovati. ob kratkim za vse časno skerbeti: gospod Milharčič so pa veliki namestnik in vse duhovno poskerbe. V šoli jc vodstvo gospod Milhar-eiču zročeno. meni pa podučevanje v keršanskim nauku: ali dostikrat morava učenčikam prave dekle biti, ki so 6 do 12 let stari in še z žlicami nočejo jesti. 20 jih je odkupljenih in nam zročenih: v šolo jih pa tudi več zunanjih hodi. De imava s temi reveži veliko opraviti, se že iz tega lahko vidi. ker nama nobena ženska nič ne pomaga: zakaj nobena ženska ne sme v naši hiši biti. Možak je pa per otrocih zmiraj štorast in štorast ostane. To dobro je vender per tem opravilu, de se človek kmalo za silo arabskiga jezika nauči, ker se tukaj le arabsko pogovarjamo. Kar jih jc večih, tudi laško govore. - Pa se moram spet na svoje zunanje opravila ozreti. Posebin oprav ik za me je ta, dc vse potrebno za cerkev in novo hišo poskerbim. Gotovo težko breme, ko bi bilo tudi v Evropi! Kali ne? Sej veste, kaj se pravi zidati. Mislite si vso per-pravo za cerkev, prostorno za 2000 do 3000 duš, za dve hiši. eno za misionar je. učence in solo. eno za nune. učenke in njih šolo. V glavi sc mi verti, ko premišljujem čez les, opeko, kamnjc, pesek in apno. poleni pa, kar je nar potrebniši, čez denar. Denar je tudi kamen. Zdaj sim skorej na suhim, prav na suhim, ker jc popotvanjc po Beli lieki vse pobralo: pa tudi gori se mora delo perčeti: ker je lam prav za prav naša duhovnija. tam nase delo. Molite, dc bi Bog temu početju srečo dal. 1. gru-
dna so se prečastiti gospod apostolski namestnik in gospodje Dovjak. Možgan in Trabant po serčnim poslovljenju napotili. 30 dni od Hartuma novo stajo napravit. Prav rad bi bil z njimi šel: ali iz po-koršine sim mogel serčno željo zatreti in ljubim prijatlam le reči: Z Bogam! Resnično, odkar sim od doma, nisim nikjer doma; vedna ločitev in nič obstanka, — serce mora merzlo biti do vsiga posvetniga. Komaj je ladija, na kteri so bili gospodje misionarji, po reki rBaher el Abiad" odrinila bila. sim se že prav pridno dela poprijel. Les je bil pervi, na kteriga sim mislil in ki me nar bolj skerbi: zato sim verliga moža vdinjai in mu 29 delavcov perdružil: mizarjev, Žagarjev, d reva rje v in tesarjev, ki so pa komaj teh imen vredni: vse te sim v ladii 19 dni daleč po Sinji lički poslal tje, kjer so gojzdi, de bodo lesa nasekali, nažagali, otesali in v Hartum perplavili. Kako težko sim te ljudi dobil! In s kolikim trudam je bila pogodba narejena! Evropejcam ne služijo radi in jim ne upajo, odkar je imenitin Evropejic ( ne Avstrianec) svojiga služabnika tako pretepel, de se jc v ob-upanju obesil — ali — nekteri to obešenje še drugači obsojujejo. Le našo hišo imajo še radi ti ubogi černci. - Zdaj išem dobre persti za opeko: opekarja že imam, ki je na S vaj carskim rojen in je tudi za cerkev sv. Katarine v Aleksandrii opeko delal. Se le uni dan je sem peršel v upanju, de so tukaj zlate gore: pa se je grozno opekel, kakor vsaki, ki ima tako upanje. Dežela je revna in zlo stiskana: tergovec tergovcu dobička ne pervoši: od todi je tudi sovraštvo med njimi. Ni vse dobro, kar je dobro popisano. Tudi jaz sini druge misli imel, kakor jih imam zdaj ko golo resnico vidim. Vender se s tem tolažim, de Bog voljo za djanje sprejme: tega tolažila pa tisti ne more imeti, ki po časnim blagu hrepeni: zato sim še vedno zadovoljili. Ko bom zemljišč za opeko kupil in se bodo opeke že narejale, bom z 20 ljudmi začel karnnje lomiti, de ga bom kmalo veliko imel. Kamnarnico sini dobil na otoku .,Undurnianu, ne daleč od Hartuma. V Hartumu, ki je med dvema rekama, vsako početje nar več za to perzadene, ker niora človek zmiraj ladije imeti, kar spet veliko stroškov napravi. t'e to in veliko veliko druziga, kar ob kratkim ne morem povedati, dobro prevdarite, lahko previdite, de marsiktero noč v skerbeh in premišljevanju prebudim, in dc nii malo časa ostaja, bolj natanko dopisovati, kar sim pa vender dolžan ve-likimu odboru Marii ne družbe na Dunaju. Vse obiskovanja mene zadenejo in mi še malo časa, ki ga imam, vzamejo: ali to vse mora tako biti, ako hoče človek med zvijačnimi turki kaj opraviti. Obiskovanja bodo zdaj za nekoliko časa prenehale, ker se bodo 16. grudna vsi plemenitaši s poglavarjem vred v vojsko podali. Tudi avstrianski oskerbnik gosp. dohtar lleiz je v Abisinio šel, Evropejci gredo veči del na Belo Hcko in na Kordofansko: potem bo toraj več miru in časa za mnogotere početja. V naglici pozdravim Vas vse . . .
11.
Ljubi lludollik!
Tudi Ti me nisi pozabil in me imaš se zmiram rad. Kako lepo je to! Ker me imaš rad, se boš gotovo tudi prav pridno učil in rad molil, de bom od Tebe le dobro slišal, ako domu pridem. Kako me bo to veselilo! Povedal si mi, de si v drugim razredu dobro opravil. Le pridin bodi, in veselje delaj ljubim staršem, ki Tc lako radi imajo! Muli
pa tudi vsaki dan zanje per sv. maši, de bi jili Bog še dolgo dolgo zdrave in zadovoljne ohranil. Vem, de tudi zame moliš, in mislim, de mi ni treba Te še le tega prositi, ker si me tako rad imel! Prosim Te pa nekaj druziga, kar bo Bogu tudi prav všeč. Lej! tukaj je sto in sto tacih otrok, kakor-šin si Ti! pa nič ne vedo od Boga. Xe vedo, de je Bog vse vstvaril, de vse ohrani in vlada; nič ne vedo od ljube Marije, nič od angela varlia, ki nam je vedno na strani in nas liudiga varuje. Vsiga tega ne vedo ti ubogi zamorčiki. Tudi nimajo obleke in precej v koče iz blata narejene steko, če koga zagledajo. Pa tudi odrašeni nič ne vedo od Jezusa Kristusa, ki je za nas vso svojo drago kri na svetim križu prelil. In koliko otrok je tukaj, ki še matere nimajo! Divjaki so peršli, hišo zazgali, očeta in mater umorili ali prodali, ker se tukaj otroci in odrašeni kupujejo in prodajajo. Tako očeta in mater od otrok ločijo in ti ubožčiki nikdar več ne vidijo ne očeta ne matere, ne bratov ne sester. Ali ni to žalostno? O kako bi se Ti jokal, ko bi hudobnež peršel, Te vzel in prodal! Prav lepo toraj moli, de naj se Bog teh otročičev usmili. Prav lepo Te prosim, tega ne pozabiti. Piši mi. ali boš mojo prošnjo spolni!. Po tem Ti boni od teh zamorčikov še veliko veliko perpovedoval. Tudi v naši liiši je več tako majhnih, kakor si Ti, ki ne vedo, kje de so njih oče ali mati: pa za te mi skerbimo, de se prav pridno učijo in molijo. Ko-likrat jim pcrpovedujcni od Tebe, od svojih in od Tvojih bratov in sester: to jih pa ludi silno razveseli. in hočejo kar z menoj donui, dobre bratce in sestrice iinkraj morja vidil. Xa to jim pa povem, de je predeleč, de je 60 in še več dni deleč. Potem so pa spet žalostni in černe ročice sklenejo ter za Te molijo, ker ne morejo k Tebi priti. Lepo Te pozdravijo in Te prosijo zanje moliti. Kudolf, nikar ne pozabi ne njih ne mene! Blagoslovim Te v imenu Boga Očeta in Sina in svetiga Duha. Pre-dobrotljivi Oče naj Te prav pobožniga ohrani, pre-čista Devica Marija naj Te varuje in Tvoj angel varh naj Te povsod spremlja! . . .
Ogled i»o Slovenskim.
Iz Ljubljane. Vtded poslanica poslednjima zapisnika družnikov hh. Cirila in Metoda nam visokočastiti Opat in dekan g. M. Vodušek veselo naznanilo pišejo, de je ta bratovšina na Krajnskim kakor na Štajerskim enako vdeležje zadobila. Podoba ss. Cirila in Metoda, prav lepo napravljena, je že v Celju, pričakujejo še 12 z zlatarn in sijanjem obiianih apostelnov z dobrim Pastirjem vred iz Gradca, potem bodo vse te častitljive reči skupaj k Jožefu odpravljene in v oltar razstavljene, ki jc za nje perpravljen. V sedežu bota ss. Ciril in Metod, okrog apostelni in zgorej dobri Pastir. Vpiso-vavne bukve za brate in sestre so pri sv. Jožefa. Pri perviin bratovski.il duhovnim opravilu 9. sušca so vsi pričujoči željo razodeli, de naj bi se pri vpisovanju zraven dneva, imena in pri in k a tudi stan iu dom ali kraj drnžnikov pristavljal. — Perve nove deležnike njih 49 smo spet iz Št. Jerneja od g. J. Orešnika prejeli, kterih je z unimi 4. prosenca poslanimi skupaj 195.
* Gosp. Adalb. Aiholcer, kaplan v Gorjah, je izvoljeni fajmošter per sv. Magdaleni per Idrii. — 22. sušca je za mertudam umeri gospod Andrej Hcgler, bivši fajmošter v Starim Logu.
° Gospod Jožef Krombholc, kaplan v Kočevju, je izvoljeni fajmošter v Starim Logu; g. Franc Do-
lina r. kaplan v Železnikah, pride za namestnika v Leskovico, in gosp. Jakop Krasna, kaplan v Cstii, za namestnika v Dolenji Log.
** Ker ee družba Marijniga presvetiga Serca vedno bolj in bolj razmnožuje, bo morebiti komu ljubo zvediti, de se tndi tej bratovšini primerne podobe z molitevjo sv. Bernarda (memorare) in zaznamnjanimi dnevi odpustkov pri sv. Petru dobiti zamorejo.
„lSolski prijatel"1 piše, de bodo gg. družniki skorej dobili Kafolove ogovore z „Božidaramu in ^letnim preštevilamu in »imenikam družnikov". To bo že za tekoče leto: torej naj tisti, ki mislijo odstopiti, društva naznanijo. Družnik po 3. jenja biti. a) kdor svojo-voljuo odstopi in to ustno ali pisentno naznani: b) kdor eno celo leto čez odločeni čas letuine ne plaea.
& Lazaristi pri sv. Jožefu poleg Celja bodo v kratkim delo svojiga poklica, namreč duhovne vaje ali misione pričeli. Govori se od več ljudskih misionov po Stajarskim: pervi, kteri je gotov iu ze odmenjeu. pa bo pri sv. Lenartu na Koroškim od H. do 22. vel. travna, tedaj skoz 14 dni okoli binkošt.
Iz G o renski g a. Koliko se visokoeastiti Lavantinski škof za dušno in telesno omiko Slovenskima naroda trudijo, je pač po celim Slovenskim dobro znano. 17. dopisa, kteriga sim te dni od prijatelske roke iz Sent-Andreja prejel, povzamem naslednje verstice: Ze od vsih Svetih so naš knez iu škof v Stolni cerkvi keršanske nauke imeli, zdaj od pusta pak so pridigovali: pac še nikoli tako izverstnih govorov cul nisim.—Slomšek so resnično neutrudno marljivi. posebno za >ole sc veliko trudijo. Pred pustam so spirali rVeliko berilo za slovenske šoleu, ravno zdaj so nam pa pernesli „Malo nemško-slovcnsko slovnico.1* dc jo bomo prepisali, ki jo potem r.a natis v lieč poslali bodo. Življenje svetnikov je v natis že odšlo, tudi v Beč. V pastirskim listu, kteriga so pred nekim tednam po škofu razposlali, posebno gospod katehelain gorko na scrce pokladajo, de naj mladino ncutrudljivo k Bogu napeljujejo, večkrat v tednu šolsko mašo imajo, per kleri naj mladina poje ali roženkranc moli. 1'čitelam zapovejo, dc mladino pridno peti učili bodo, za vsako tehantijo so obljubili ."> gold. tistim učitelain in otrokam, ki se bodo v petju nar bolj skazali i. t. d. Bog jih ohrani še mnogo mnogo let Slovenskima narodu; oni so zares po volji Bož)i.
Josip Levičnik.
Slovesna ponovitev obljube treznosti v Kraj u sk i Gori. V svetnico ali 2. dan svečana t. I. po hlagoslovljenju sveč je bila po druzbinih postavali h poprejšnjimi in na novo pristopivšimi družniki obljuba treznosti spet slovesno storjena in ponovljena. \ar pervo so častiti gospod fajmošter pred velikim altarjcm zbrane družnike z naslednjimi besedami, ki so vsim pričujočim v serce segle, nagovorili:
»Preteklo je kot v hitrim pišu pol leta, kar smo se tukej pred Gospodovim altarjem vpervič k treznosti zavezali, in zderžuovl od žganih pijač Bogu zaobljubili.
Storili smo to iz ljubezni do Boga, de bi s tem njemu Narsvetejšimu v čast dar prinesli, ker je on iz ljubezni do nas svojima edinorojoniga Sina nam v dar dal. Storili smo to v čast Jezusovima terpljenja in njegove smerti, zlasti pa njegorc pekoče žeje ua križu, de bi sc njegoviga zasluženja v življenju, v smerti in v večnosti ložej in tecniši vdeležili.
Storili smo to iz ljubezni do bli/.njiga. in sicer ob času, ko se iz debla pijanosti mnogotere ostudne pregrehe in vnebovpijoče hudobije tako košato izrašajo, de bi kakor od sebe, tako tudi od drazih to poglavitno pregreho z izgledam in molitvijo odganjali.
Storili smo to v pomoč dušam v vicah. zlasti v pomoč svojim ljubim staršem, brataiu, sestram, svojcam
in prijatlam. «le bi jim s svojo zderžnostjo tje v večnost nekoliko hladila poslali, če ga potrebujejo.
Storili smo to i/, pravične, keršanske ljubezni do sebe. de bi nain v duhu pokore sprejeta zderžnost mi-lostljivši sodbo per Bogu zadobila.
Oh. kako steklo žejo od Boga odločena ali tudi Ic zaderžana duša tam v večnosti obeoti. to nam Jezus sam kaže nad evangeliskim bogatinaui. kteri zdihuje: „Oče Abraham! usmili se me. in pošlji Lazar*. de pomoči konec svojiga persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovit no terpim v tem plamenu" (Luk. i«, 24.^. Pa tudi to mu ni bilo dovoljeno. Zakaj ne? Nekaj, ker saoi v življenju ni usmiljenja do revnih imel. nekaj pa, ker njego\o gerlo ni hotlo postave zatajenja spoznati. Mi pa smo ne pijači za dušo in telo nevarni odpovedali, de bi s tem skušnjavo do mnogih grehov od sebe ložej odganjali, in de bi si s to zderžnostjo že hladilo naprej poslali, ako bi nas pravica Bož a v vice obsodila. (K. si.)
Od Savi ne 28. sušca K—. Na god sv. bratov Cirila in Metoda so v Celju per sv. Jožefu, kjer je oltar, spomin teh svetnikov posvečen, že skorej dodelan, prečastiti gosp. Celjski opat, z veliko duhovni obdani, slovesno opravilo s pcrmernim nagovoram imeli, v kterim so govorili od visokih zaslug teh dveh svetih bratov v slovanskim narodu in od silno imenitniga namena bratovšine. ktera se je pod brambo teh svetnikov v zediiijcuje Slovanov v veri vpeljala. Nagovor končaje so še oznanili, de se bo tud* zanaprej vsako leto ta dan per sv. Jožefu slovesna slu/.ba božja s pridigo obhajala. Sad le pridige je že, kakor smo se sami prepričali. po širokim o.itin, zato ker je bilo. kakor zdaj neprenehama. tudi tisti dan veliko ljudi iz razuih tudi daljnih far per sv. Jožefu zbranih. Števila bratov se množi dan na dan; zaupamo pa, de bodo prelepe besede. v letašnjih Drobtinicah v zadevi te bratovšine govorilne. šc vse posebno k njenimu uar lepšiinu razcvetu pripomogle.
Kuzjsleil po keršanskim svetu.
I z K i o! a 2. sušca. Tripoliški veliki škof. prečastiti gospod f.iusto. je sporočilo prejel, de ga bodo kardinala zvalili. (Jiusto je pa odgovoril, de se ti časti odpove, ker bi mu v denarnih zadevah le veliko skerbi perzadjala. Sveti oče so tora« sklenili veči del stroškov poplačati in revnima škofu, ki je kapueinar-skiga reda. ludi hišno napravo omisliti. Poslali so mu že v dar sreberniao, ktere so se saini posluževali, ko so še kardinal bili.
Iz Pariza 13. su^ca. rl"niversu naznani danes pismo, ki ga je Veuillot iz Kitna sovrednikam pisal. 2fi. svečana, perpovedujc Veuillot. je bil v papeževi kapeli per sv. maši in papež sami so ga obhajali . in pop«ldne mu jc perjatel iz Pariza sporočil. dc ga je Pariški veliki škof obsodil bil. Kaj taciga sc inu ni dozdevalo, akoravno je vedil, de ga je opat Gaduel zalotil. Silno se čudi nad tem . česar je njegov časnik rt"nivers~ tožen. Svetiga očeta bo prosil . to reč razsoditi.
Škofje v gorenskih renskih deželah so že zda v ne j tiriali. de naj deržava katoliški cerkvi vzete pravice na/.aj da . ki se nikdar prodati ne sinejo in ne morejo. Vladarstva teh dežela so se v teh zadevah po-svetvale in škofain vse enak odgovor dale. kteri kaže. de naj bo cerkev še vedno sužnja. De škofje in katoličani sploh z njim uiso zadovoljni, se že iz tega vidi, kar je veliki škid , prečastiti gospod Vikari. Badenskimu ministru baronu Maršalu odgovoril. V tem odgovoru je namreč pert- žba naznanjena , de se katoliški cerkvi . v
ktero se večina prebivavcov šteje, prostost ni dala, ktera ji gre, temuč. de je zdaj še v nove spone zakovana ; povedano je pa tudi. de se veliki škof zoperstavi vsimu, kar pravicam katoliške cerkve zoperva ; zakaj Bogu mora bolj pokorili biti, kakor ljudem.
V	Tridentu se je 3. sušca sirotišnica vstano-vila , v kteri bo 60 dečkov odrejenih. Jernej Sartori, ki je 31. sušca 1835 umeri, je namreč v svoji zadnji volji vse premoženje, 200.000 goldinarjev, v napravo sirotišnice namenil, kar se jc letaš zgodilo, ker je tudi njegova žena lani 7. listopada umerla.
V	Acgsburgu je J. lleule 100.000 goldinarjev založil, de bodo v ondotni bolnišnici usmiljene sestre bolnikam stregle in hiševanje imele.
V	A Igerii . pred 23 leti po Francozih perdobljeni je zdaj 114 katoliških duhovnij (fara), 54 šol za moško in za žensko mladost.
Iz Nasavskiga. Protest anški duhovnik rChrist-freundu je bil 8. sušca z mlinarjem Sornam vred v Di-lenburgu očitno v katoliško cerkev sprejet.
Prečastiti Olomuški škof in kardinal so 4. sušca umcrli.
Prečastiti gospod škof Sckavski O t in ar vitez Ravšer, so izvoljeni veliki škof na Dunaju.
Venec
na grob visokočastitiga gosp. Jama Ktaj*er-a. **) Lazariikiga priora r Vetju. y i X. sušca ISoS.
kaj si, hritk.t smeri! storila Klajžera ne vidim več! Ti si naglo ga vmnrila. — O neusmiljen je tvoj med —
V	tihim grobu že počiva, Stekle so se mu skerbi; Mati zemlja ga pokriva, Dok' ga angel ne zbudi.
Tvoje serce. bratec mili! Bilo zmir je za Boga. Ti v ve>elju in v sili Nikdar ni*' pozabil ga.
Iz oči ti mir, milota Solncu lično sjala je. Večna naj za to lepota
V	raju ovenčuje te.
Zmir ki pot pravice hAdil, Vedn« grešnike budil. Vsac ga z lepim zgleiiam vodil, Vsim za večnost skerbin bil.
Bil nevoljnim smiljen oča, Bil ».obratam drug in brat. u V bogi m streči bla sladkor a Vsa I i je, se z ujmi pečat'.«
Mesto britkiga terpljenja. Kteriga se nisi bal. Venec večniga življenja Ti tvoj Jezus je podal.
V	sladkim miru zdaj počivaj, Večna luč ti naj gori,
Z angeli veselje vživaj, Ki ti ga želimo vsi.
It Gradca 4. mal. travna	F. Srol.
Mili darovi«
Za afrikanski mision. Dobrotnica 1 gold.
•) Prihodnjič kaj več od njega.	Vred.
Odgovorna vrednika : Luka Jeran in Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blaznik.