iz^lNEDEUO Akd ne postanete kakor otroci... Po dolgih letih" se je •vrnil iz daljne Amerike. Kazal se je premožnega, tudi drugače se je nosil precej gosposko. Njegovim domačim pa je dejalo zelo hudo, ker niso videli nikdar, da bi se prekrižal, da bi molil, da bi šel v cerkev. Ko je prišel velikonočni čas, je starejši brat, ki je gospodaril na domu, neke^a večera pripomnil: »Jaz jutri grem, da izpolnim svojo krščansko dolžnost. Ali greš tudi ti?< Eratko, sk»r« »41111110 mu je <rfT_»iI: >Jiz sem videl preveč svet«. Kdor se je kaj učil in sam misli, se danes za take reči ne zmeni več.« Ko so zazvonili velikonoč«i zvonovi, ko so pokaJi naokrog topiči, k* je vse hitelo t cerkev in je vsem, otrokom in odraščenim, iz obrazov sijalo velikonočno veselje, je on ostal mrk in mrzcl. Izrazil se je celo: »To je za kmete, ki se dajo s takimi rečmi varati, ki si ne anaj« napraviti bolj pametoega veselja.« Prišla je bela nedelja. Kakor vsak daa, je šel -udi tokrat k fari po pošto. Rarn« stopi iz pošte in misli iti proti domu, k» v zvoniku zazvonijo slovesno in ljubk« zvonovi ki se začne pomikati iz bližnje šole v cerkev sprevod prvoobhajancev. Dečki s šopki na prsib, deklice v belih oblekah z venci na glavah, in obhajilne sveče v rokah, na obrazih pa kar vidno velik« srečo. Tako gredo med pobožno molitTij« v cerkev. Ob strani pa jih spremljajo očetje in matere, tako marsikateri s solze ginjenosti v očeh. Ta ljubki priw>r cele mrkega moža tako osvoji, da se obrne in tudi vstopi v cerkev — prvokrat, kar je doma! Vsede se v zadnjo klop in pazn« gleda sv. obred. Gleda prisrčno otroSk« pabožnost, gleda veselje, ki sije otrokont iz o4i, ko se vračajo od obhajilne mize. Na obrazu se mu vidi, da postaja nekant nemiren, da se ma vzbujajo^ duši močna čustva, naposled skloni glavo in jo podpre z rokami, da skrije pred ljudmi »olze, ki so se mu prikradle v oči. Ves tede« je bil tih, zamišljen, večinoma sam zase. Naslednjo nedeljo pa so ga ljudje videli stopiti od spovednice, potem pa je z vzgle dno pobožnostjo prejel sv. obhajilo. K© mu je doma brat ves zadovoljen omenil, kako veliko veselje je napravil vsej družini, je rekel: »Bela nedelja je to napravila. Ko sem po dolgem času zopet videl prvoobhajance v naši domači cerkvi, k« sem videl njihovo odkrito in resnično pobožnost, ko sem moral videti njihovo veselje, sem se nehote moral spomniti svojega laslnega prvega obhajila. Živo, kakor da bi bilo to včeraj, sem se spomnil veselja in sre<5e, ki ju je bilo takrat polno moje srce. Z vso bridkostjo pa sem se ttidi zavedel tiste praznote, ki je bila že toliko let v moji duši. Reči sem si moral: To, kar napravlja človeka tako srečneg«, ne more biti neresnica in prevara, in to, kar pušča v človekovi duši tako praznoto, ne more biti resnica. Ko sem med tednom to še natančneje premišljeval, sem se o tem še trdneje prepričal. Zato sem tiidi danes po dolgem času zopet opravil svojo dolžnost in hvala Bogu, da zopet nosim v duši veselje in srečo, kakor vsa ta dolga leta ne!« Bela nedelja! Tudi ti si imel svojo, si obhajal svojo prvo sv. obhajilo. Ali še veš, kaka sreča ti je živela v duši, ko si j« čisto odprl Kristusu in mu obljubil sveto zvestobo? In danes? Ali še živi v tvoji duši to veselje? Si misliš: »Kaj se bo delal otročjega? Ali ne ve, da so to bile lepe sanje, ki se ne povrnejo nikoli več? Ali ne re, kako vesela mladost tako hitro mine, potem pa pride življenje, življenje trdo, življenje umazano . . . Res, hitro minejo brezskrbna leta, iiitr« minejo časi, ko je okoli otroka samo sola ce, ko otroka nič drugega ni, kakor smeh in pesem. Res pa ,je tudi: Tisto najgloblje vsselje, ki ga otrok nosi na dnu duše, tisto ti pa l»hko ostane celo žiTljenje. Žaliibog, je tolikokrat mnenje: »Pač pridejo leta, pa pride blato, pride umazaMost. Pa ko bi to res morala biti neizbežna usoda čloTekova, kako je pa mogel Kristus izreči tiste besede: »Ako ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo«? Doraste otrok, mora si izvoliti stan, ta ali oni, mora v trpljenje, mora v boje in preizkušnje, pa v vsakem stanu, sredi križev, sredi vseh bojev in sredi skušnjav je velika naša življenjska zapoved beseda Kristusova: »Ako ne postanete kakor otroci . . .« Ni rekel Kristus zastonj: >Ako ne »postanete« kakor otroci.« V otroških letih ima človek že nekako po sebi otroško dušo, ki je ponižna, skromna, odkritosrčna, čista, pozneje, ko stopa človek v življenje, pa si mora tako otroško duio sredi bojev vede in hote ohranMi in izvojevati. In to je tista velika skrinmost, kako si vse življenje ohraniš veselje, srečo otroških let. Naj ostane tvoja duša otroško Bogu vdana, otroško Bogu zvesta, potem ti tudi ostane otroška sreča, ki ostane sredi bojev in sredi težav tisti mir, ki ga je vstali Odrešenik oznanil apostolom in vsemu svetu, mir, ki ga more dati le Kristus in ga daje le tistim, ki se ga oklepajo z otroško dušo. Naj ibi nas bela nedelja, ta spomin na prvo sv. obhajilo in na našo mladostno srečo, zopet spomnila, kje je naše veselje, kje je naša sreča. Ti, ki tožiš po izgubljenem veselju, po izgubljeni sreči, pa misliš, da se ne more povrniti nikdar več, ne aabi: »Ako ne postanete kakor otroci!« Ti, ki doraščaš in moraš bojevati veliki boj, ali naj tvoja duša še ostaine eista, še ostane božja, imej pred očmi: »Ako ne postanete kakor otroci! Starši, M želite svojkn otrokom srečo za celo življenje, ne za bite, ena je sreča, prva in trajna: Ako ne postanete kakor otrooi! Del« za zjedinjenje. Kakor znano, se papež Pij XI. z veliko vnemo trudi za zje•Tinjenje vzhodne cerkve s katoliško. Veliko je ustanov in naprav, ki naj pospešujejo to veliko delo. V Belgiji so začeli ustanavljati posebne samostane, t katerih bodo redovniki delali, predvsem pa molili «a zjedinjenje. V Belgiji sta dosedaj dva taka samostana, dva nameravajo ustanoviti na Nemškem, enega pa na Solnogra&kem. Naj nas to vzpodbuja, da se tudi mi zavzamemo za to lepo in veliko misel, da pristopimo k Apostolstvu sv. Cdrila in Metoda, da si naročimo list »Kraljestvo božje«, ki ima namen pospeševati zjedi¦jenje. Skrb za otreke. V Avstriji, kjer hočejo raane organizacije že šolske olroke odtujiti Gerkvi in Teri, so katoličani napraviti posebno otroško organizacijo, društvo »veselega otroka«. Organizacija se širi res veselo. Imajo po raznih krajih že 126 podrufenic te potrebne organizacije. Kako se pa pri nas zanimamo in delamo za »Krščansko šolo«? Boj zoper nenravnost in pokvarjenost v Avstriji. Kakor povsod, so tudi v Avstriji sl«be gmotne razmere. Navadno se trdi, 4». je tega kriTo slabo gospodarstva Pred kratkiin je imel na Dunaju svoje ajborovaoje katoliiki Volksbuni. Na njeai je ¦«#Wpil ]m« ggoTOMlh twii kunUaa* KH. On je v svojem govoru povdaril, da stiska v Avstriji ni samo go^)odarsko vprašanje, temveč |e treba staviti še tudi drugo veliko vprašanje, kalco bi se odpravila nenravnost in razuzdanost, zlaisti pri mladini. Kajti v veliki meri je slabega gmotnega stanja krivo to, da je mladina delamržna, zapravljiva, razuzdana, brez vesti. Gotoro je imel kardinal čisto prav, saj je razuzdanost med mladino tako velika, da na primer na Dunaju 15 letne nezalconske matere niso nič več nenaTadnega. Da bi se taka izkrarjenost kolikor toliko omejila je izdelala Avsrijska vlada zakonski predlog, s katerim bi se pobijalo slabo, opolzlo berilo, po katerem se toliko mladine pohujša in skvari. Tak zakon bi bil potreben gotovo tudi pri nas. Sicer je že v tiskovnem zakonu nekaj tozadevnih določiil, a to je še vse premalo. Dokler pa takega zakona nimaino, mora pa paziti krščanska čuječnost-, da ne pušča 6rez prage naših biš ničesar, kar jemlje naši mladini živo versko zavest in jo spravlja na opolzka, lahkomišljena pota.