Celje - skladišče D-Per III 19/1989 1119901130,9 GOB 188 • Glasilo delavcev sozda Merx VESTNIK Številka 5 — Leto IX — Maj 1989 Sozd Men združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda — Naklada 9000 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica člane Zdenka Zimšek, Darinka Oset, Danica Dosedla Fanika Ilijaš, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka sklep št 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana mBrnStm /mm, :: Letos, ko praznujemo 30-letnico Merxa, praznujeta delovna jubileja še dve naši članici. Delovna organizacija Hotel Košenjak 40-letnico in RTC Golte 20-letnico. V današnji številki smo vam nekoliko bolj podrobno predstavili delovno organizacijo Košenjak in njene uspehe v zadnjih petih letih, o RTC Golte pa boste lahko prebrali nekaj več v naslednji številki. ■ ' • . . . ' : : ■ : : . • V .v : : Na posnetjuje hotel Košenjak, ena izmed večjih naložb v zadnjih petih letih, kije trajala vse od1985do 1988. Tako so leta 1985najprej obnovili sobe za goste, nato 1987leta restavracijski del hotela in nazadnje so še leta 1988odprli bistro v hotelu, obnovili recepcijo in dali hotelu povsem nov zunanji videz z novo fasado. Vlado Gorišek, novi predsednik Plansko-poslovne skupnosti Nove oblike, bogatejša vsebina Osrednji točki zadnje seje poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx sta bili obravnava poročila s seje koordinacijskega "odbora za proizvodnjo in blagovni promet ter informacija o preoblikovanju delovnih organizacij glede na novo zakonodajo v obeh sistemih. Na koncu seje pa so člani poslovnega odbora na osnovi določil samoupravnega sporazuma izvolili za pred-t sednika za naslednje enoletno obdobje Vlada Goriška, predsednika KPO sozda Hmezad, kajti dosedanjemu predsedniku Francu Banu je potekel enoletni mandat. Kljub temu da so zapisnik seje koordinacijskega odbora za proizvodnjo in blagovni promet prejeli vsi člani poslovnega odbora, je podrobnejša obrazložitev posameznih točk, podal jo je Jože Gračnar, pomembno razjasnila vsebinske oblike nadaljnjega sodelovanja na posameznih področjih. Ugotovili so, daje bil ta zadnji sestanek zelo potreben in da bi morali v prihodnje na vseh teh poslovnih področjih pogosteje sodelovati. Tako so se dogovorili, da je potrebno s čimveč pobudami in na strokovnih osnovah usklajevati poslovne tokov^v okviru obstoječih organov poslovne skuposti tako, da bodo učinki z gospodarskega vidika in z vidika oskrbe v regijskem prostoru optimalni. Prav tako je potrebno razširiti dejavnost odbora za plan tako, da bo obsegal tudi področje razvoja, naložbenih dejavnosti in drugih aktivnosti, ki jih je potrebno glede na nove tržne razmere vsebinsko obogatiti. Poslovni odbor je tudi podprl sklep izvršilnega odbora trgovine Slovenije, po katerem se daje pobuda inšpekcijskim službam, da zagotovijo izvajanje tržnih aktivnosti tako, da bo v konkurenčnem nastopu zagotovljeno vsem partnerjem minimum enakih pogojev. Prav tako so na odboru sprejeli vsa vsebinska izhodišča, ki jih je sprejel odbor za gostinstvo, vendar je potrebno storiti vsekakor več za kakovostno višjo raven konkurenčne ponudbe. V nadaljevanju sta predsednika obeh sistemov podala obširno informacijo o delu v obeh sozdih, ki se nanaša na preobrazbene procese v skladu z novo zakonodajo. Dogovorili so se, da bosta obe delovni skupini, ki usmeijata preobrazbo, v prihodnje sproti kontaktirali in se medsebojno obveščali ter da bi iz razpoložljivih možnosti poiskali čim več vsebinsko povezujočih skupnih osnov za novo podjetniško organiziranost. Pri iskanju optimalnih rešitev pa naj bi vzpo- redno preučevali tudi pobudo o možnih oblikah tesnejšega povezovanja med sistemoma, še posebej pa naj bi se zavzemali za identifikacijo in iskanje rešitev, pomembnih za vso panogo. Pod točko razno pa je bila dana pobuda, da se glede na zapleteno gospodarsko obdobje uveljavljanja tržnih zakonitosti v medsebojnih poslovnih odnosih kažejo izrazite potrebe po temeljitem spremljanju in V Merxu so ponovno oživili računalništvo na nivoju sestavljene organizacije in v tistih delovnih organizacijah, ki so podpisale samoupravni sporazum z Iskra Delto ter sprejele organizacijsko študijo razvoja računalništva z njihovo opremo. Trenutno imamo v sozdu pet računalnikov Iskre Delte, in sicer v Interni banki sozda, Mlinsko predelovalni industriji, Tkanini, Dobrni in Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice. Uporabnikov pa je vsekakor več, saj se prek računalnika v Interni banki sozda vključujejo še Kmetijska zadruga Celje, Savinja Mozirje, tre- proučevanjiitfsebine novega ekonomskega programa ZIS ter na njem temelječih ukrepih, ki se nanašajo tako na zakonodajo s podjetniškega kot tudi finančnega in računovodskega področja. Še posebej skrbno je treba proučevati kmetijski razvoj in popestriti vso dejavnost, še posebej v odnosu do izrazito političnih izhodišč organiziranosti kmetijstva, ki jih proglaša kmečka zveza. J. M. nutno pa pripravljajo še programe za Avtotehniko in gostinsko delovno organizacijo Hoteli gostinstvo. To je vsekakor razveseljiva novica, saj tudi v prihodnje, v novi obliki organiziranosti sistema Mera, ne bomo zmogli kljubovati tržnemu načinu gospodarjenja brez hitrih, točnih podatkov, ki nam jih bodo nudili računalniki za pravilne odločitve, ki bodo posamezna delovna okolja pripeljale k boljšim poslovnim rezultatom in tako zagotovile boljši socialni položaj njihovih delavcev. J. M. V prihodnost z računalniki Preobrazba sistema Merx Kje smo Delovna skupina, ki jo je imenoval kolegijski poslovodni odbor, je v tem času sprejela rokovnik nalog, ki jih je treba opraviti v preobrazbenem procesu poslovne organiziranosti Meraa. Ta med drugim tudi predvideva, da bi do konca maja delovne organizacije pripravile svojo vizijo organiziranosti, oziroma preoblikovanja. V tem času je tudi kolegijski poslovodni odbor pripravil izhodišča za poslovno organiziranost sistema Mera, kjer navaja predvsem tiste skupne interese, ki naj bi jih skozi povezanost družbenih podjetij krepili v sestavljenem podjetju. Na osnovi teh izhodišč je delovna skupina pripravila tudi ^vsebinsko zasnovo statuta podjetja, v kateri so napisana vsa tista določila, ki naj bi bila enotna za vsa tista podjetja, ki se bodo povezala v sestavljeno podjetje. Takoj ko se bodo delovne organizacije, torej do konca maja, odločile v svojih delovnih okoljih za novo obliko, bodo začeli pripravljati statute, kaj trdo konca leta naj bi vsi imeli registrirane nove statute in bi s 1. 1. 1990 začeli vsi delovati po novem zakonu. Obenem pa se že pripravlja vsebinska zasnova sporazuma o združitvi podjetij v sestavljeno podjetje. V roku enega meseca bodo delovne organizacije že imele osnutek takega sporazuma za razpravo. Delovna skupina namreč želi, da bi se v istem času, ko se bodo v delovnih organizacijah odločali za podjetniško organiziranost, odločali tudi o predlogu sporazuma o združitvi v sestavljeno podjetje in ga seveda tuui sprejeli. Na ravni sedanje delovne skupnosti sozda se prav tako poskušamo čir i-bolje pripraviti in prilagoditi novi n razmeram, kajti opravljanje dogovorjenih funkcij in nalog na ravni sestavljenega podjetja bo bistveno bolj konkretno, strokovno jasno opredeljeno in prav tako tudi konkretno sankcionirano. Zato se delovna skupnost sozda postopoma že poskuša organizirati tako, da bi bila sposobna prevzeti nove naloge in se strukturno prilagoditi: organizacijsko in strokovno kadrovsko. -an Po stečaju LIK Savinja Novo mešano podjetje? Tako na poslovnem odboru Interne banke kakor na drugem izrednem zboru banke je bil obravnavan elaborat u upravičenosti ustanovitve Skupnega podjetja LIK »Savinja«. Za kaj gre? Stečajni postopek LIK Savianja je bil uveden aprila leta 1987. Da bi pospešili stečajni postopek, je osem večjih upnikov, med njimi tudi Interna banka sozda Mera, oblikovalo konzorcij upnikov LIK Savinja. Konec avgusta so ustanoviteljice konzorcija odkupile terjatve od preostalih upnikov, septembra je sodišče sprejelo sklep o koncu stečaja in prenosa premoženja celjskega dela LIK Savinja v konzorcij. Zlate vilice za Mera Prejeli Jo jih hotel Hum, motel Šentjur in zdravilišče Dobrna »Savremena žena« iz Beograda vsako leto podeljuje gostinskim objektom za kvalitetno kulinarično ponudbo in prijazno postrežbo priznanje »zlate vilice.« Letos so to priznanje dobili kar trije naši in sicer hotel Hum, motel Šentjur in Zdravilišče Dobrna. Tudi v imenu uredništva iskrene čestitke za to visoko družbeno priznanje z željo, da bi še naprej bili tako uspešni in si pridobivali iz dneva v dan več stalnih gostov, ki bi se vedno znova radi vračali in glas o Meraovih dobrih gostinskih objektih ponesli daleč po domovini in tudi v svet. S sprejetjem Zakona o podjetjih pa so se članice konzorcija odločile, da ustanovijo skupno podjetje in se tako na zdravih osnovah obnovi večji del nekdanjega LIK Savinja. Razlogi, ki so vodili članice konzorcija, so bili predvsem sledeči: — na realnejši in trajnejši osnovi se aktivirajo družbena sredstva in zaposli delovna sila, kije iz lesne panoge na voljo v Celju in širši okolici, — zagotovljen je kapital — osnovna in obratna sredstva, osnovna sredstva nudijo sodobno tehnično in tehnološko opremljenost, lastna obratna sredstva pa bodo olajšala poslovanje, — uveljavljen je proizvodni program, trg surovin, trg prodaje izdelkov doma in v tujini, obstaja pa tudi zainteresiranost tujih sovlagateljev. In kakšna bo dejavnost Skupnega podjetja LIK Savinja? To bo proizvodnja in prodaja žaganega lesa, furnirja, parketa, oblog ter toplotne in električne energije. Za letošnje leto načrtujejo 121 zaposlenih. Ustanoviteljice skupnega podjetja bodo udeležene pri delitvi dohodka in riziku v razmerju vloženih sredstev. Interna banka sozda bo za ustanovitev in začetek Skupnega podjetja združila osnovna in obratna sredstva v višini 4.184.081.295.— dinarjev ali 9,5 odstotka. Skupno podjetje bo upravljal poslovni odbor, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pa se bodo uredile s posebno pogodbo. Končni cilj ustanovitve Skupnega podjetja LIK Savinja pa naj bi bil ustanovitev mešanega podjetja s tujimi sovlagatelji, bodisi v obsegu predlaganega skupnega podjetja ali pa celotnega kompleksa Savinje. an MERK VESTNIK STRAN 2 MAJ 1989 Referendum o združitvi dveh Merxovih delovnih organizacij v Zgornji Savinjski dolini in sicer trgovske Savinja in gostinsko turistične Turist iz Nazarij ni uspel, ker se je večina delavcev Savinje, kar 80 odstotkov, odločila proti tej združitvi. To je že drugi neuspeli poizkus in glede na to, da izdelan elaborat o tej združitvi prinaša veliko prednosti, nas je zanimalo, kaj je delavce Savinja Mozirje vodilo k tej odločitvi. Hoteli smo napraviti anketo med naključno izbranimi delavci, pa se nam je že na začetku zataknilo, anketa je bila opravljena po telefonu, ko nam je neka delavka dejala, da o tem mč ne ve in da mora vprašati poslovodjo. Zato smo si v uredništvu izbrali kar tri poslovodkinje. V nadaljevanju boste lahko prebrali, kaj mislijo, vsak od vas pa si bo lahko ustvaril svoj komentar. Pa začnimo. Ančka FIRST, market Rečica ob Savinji: »Imeli smo zbor delavcev, na katerem smo obravnavali elaborat. Sama sem videla v tej združitvi napredek in sem bila presenečena, da referendum ni uspel. Mislim pa, da so strokovne službe premalo prepričale poslovodje in da seje večina odločila proti zato, ker so vsi objekti Turista v zelo slabem stanju. Zato je verjetno obstajala nekakšna bojazen, da se ne bo dalo vse tako urediti, kot j e povedal direktor in da v Savinji potrebujemo še dosti sredrtev za obnovo naših maloprodajnih enot. Naj poudarim, da bi morali bolj prepričati vsakega posebej, da bi morale strokovne službe dati več od sebe, kajti danes smo ljudje zelo nezaupljivi. Kako sem glasovala osebno, ne bom povedala, ker je bilo glasovanje tajno.« Jožica VEBER, blagovnica Manufaktura Mozirje: »Osebno sem bila presenečena nad izidom. Toda vedno nas lahko preseneti tajno glasovanje, ko ne moreš vedeti, kaj se »suče« v glavah ljudi. Mislim, da so današnje vsesplošne razmere vplivale na takšen izid glasovanja. Ljudje so postali nezaupljivi, sami s seboj se preveč ukvarjajo in premalo gledajo naprej, v prihodnost. Na delo hodijo za vsakdanji kruh, in ker si vsak dan režejo manjši kos, so se verjetno bali, da bi bil ta jutri še manjši. Mislim pa tudi, da je bil elaborat o združitvi preveč vsesplošen. Lahko bi veljal prav za vsako združitev, ker v elaboratu, jaz sem ga osebno natančno prebrala, ni bilo nobene konkretizacije, skratka, bilo je preveč lepo napisano za današnji čas.« MERK Fanika BORŠTNER, trgovina Nazarje: »Imeli smo zbor delavcev in direktor je razložil vse dileme oziroma odgovoril na vsa vprašanja. Mislim, da je večina glasovala proti zaradi slabih objektov pa tudi kadra, saj je namreč Turistov lokal blizu nas. Iz elaborata osebno nisem razbrala, kaj bi z združitvijo Savinja pridobila oziroma kaj izgubila. Prav tako sem bila začudena, da ni bilo v elaboratu nobenih številk, ki bi nas prepričale o odločitvi, ampak je bil opisan samo nasplošno razvoj, ki ga pa že poznamo. Prav tako elaborat ni pokazal, kateri objekti se bodo najprej obnavljali, s katerim denarjem, da ne bi bili vsi skupaj še v večji »srovšni«. Tudi mi bi namreč morali veliko objektov obnoviti. Mislim, da je bilo prav to najbolj odločilno, da so ljudje glasovali proti. Moram pa poudariti, da s tem nikakor nismo proti razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini, zavedamo se, da je to potrebno. Prav tako ne gojimo sovraštva proti Turistu. Samo tisti, ki so bili pobudniki za takšno združitev, naj povedo, kdo bo potem dal denar za ureditev, kajti s takšnimi objekti se ne moremo iti turizma.« To so torej mnenja treh delavk Savinje Mozirje, če so pravilna, pa presodite, bralci, sami. Plansko poslovna skupnost Hmezad — Merx Sestal se je odbor za gostinstvo in turizem Desetega maja so se sestali člani koordinacijskega odbora za gostinstvo in turizem Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx in si med seboj izmenjali rezultate poslovanja, uskladili prireditve za poletje 1989 ter se dogovorili o nekaterih skupnih aranžmajih za čimboljšo izkoriščenost zmogljivosti. Ugotovili so, da so v obeh sistemih v gostinstvu in turizmu želje po vrsti prireditev, vendar pa izredno visoke cene, padanje kupne moči in visoki lastni stroški ne zagotavljajo vedno pozitivne kalkulacije. Prav tako ni denarja za vrsto notranjih racionalizacij, izboljšanje tehnologije, zamenjave opreme, strojev in naprav, ki so energetsko varčnejši, zato so člani koordinacijskega odbora izmenjali tudi nekatere poglede in možnosti za reševanje omenjenih vprašanj in tudi izgub v hotelskih hišah Na tej seji so uskladili tudi nekatera stališča do skupnega reševanja zapletov v poslovni skupnosti za turizem, izvršnemu odboru združenja Slovenije ter komiteju za turizem. Vsi so bili enotnega mnenja, da je glas te dejavnosti v slovenskem glavnem mestu prešibak. Odgovorni gostinski delavci obeh sistemov so namenili precejšen del pogovora tudi medsebojnemu obveščanju o preoblikovanju delovnih in temeljnih organizacij gostinstva in turizma v obeh sistemih po novem zakonu o podjetjih. -an Celjski turistični teden Sodelovali bodo Merxovi gostinci Letos bodo občani Celja praznovali občinski praznik že 17. junija. Celjani bodo pripravili tudi svoj turistični teden od 12. do 17. junija. V tem času bo vrsta zanimivih prireditev, za konec pa bodo Merxovi gostinci pripravili znano celjsko noč, ki bo letos kar na treh mestih, na parkirišču hotela Turška mačka, na spodnjem mestnega gradu in na Trgu V. kongresa. -an Hotel Turist Mozirje Blagovnica v Mozirju Razvojne naloge Sestanki strokovnih odborov za posamezna Iročja Ulil Informacijski sistem v kooperacijski kmetijski proizvodnji Štiriindvajsetega maja se je ponovno sestala strokovna komisija za posodobitev informacijskega sistema v kooperacijski kmetijski proizvodnji. Namen pogovora je bil ugotoviti, katere so najracionalnejše oblike informacij in dokumentov v kooperacijski proizvodnji, da bi bila informacija boljša, kvalitetnejša, cenejša in bi manj bremenila pri delu strokovne ljudi. Transportna dejavnost sozda Petindvajsetega maja pa so se sestali strokovna skupina in odgovorni poslovodni kadri s področja transportne dejavnosti v sozdu Merx. Cilj sestanka je bil proučitev realizacije razvojne naloge, ki je bila izdelana za to področje že pred tremi leti in preučiti nadaljnje usmeritve poslovnega obnašanja v transportni dejavnosti sozda Merx glede na trenutne ekonomsko gospodarske probleme v tej dejavnosti. Področje zelenjadarstva Sedemnajstega maja se je že tretjič sestala strokovna skupina za pripravo razvojne naloge o ze-lenjadarstvu. Na seji so vsi člani strokovne skupine že predložili svoje prispevke o razvoju te panoge oziroma tega področja proizvodnje. Dogovorili so se, naj bi do konca junija bila ta naloga pripravljena v osnutku kot razvojna študija. Komisija za razvoj Do konca junija se bo ponov: no sestala komisija za razvoj sestavljene organizacije Mene. Obravnavala bo izvajanje razvojnih nalog, sprejetih za leto 1989 in aplikacije tistih razvojnih nalog, ki so bile izdelane pred letošnjim letom ter pregledala Finančno stanje pri zbiranju sredstev za razvoj. Inovacijska dejavnost V sektoiju za razvoj in investicije razmišljajo, da bi v najkrajšem času organizirali posvet o inovacijski dejavnosti za najodgovornejše delavce sozda Merx, predvsem direktorje in vodje posameznih enot, ki bi s pridobljenim znanjem lažje spodbujali svoje delavce za inovacijsko dejavnost. mlad Kratke novice Izvršni svet skupščine občine Celje obravnaval problematiko RTC Golte Podpora nekaterim nalogam Sredi maja je bila v Celju seja izvršnega sveta skupščine občine Celje. Med drugim so na dnevi red uvrstili tudi problematiko RTC Golte. Po obrazložitvi težav zaradi izpada dohodka ob »zeleni« zimi ter kratki obravnavi sanacijskega programa, problematiko in ukrepe sta podala Žare Frančeškin in Jože Melanšek, je izvršni svet občine Celje zavzel izred- Najodgovornejši delavci sozda Mera so že opravili pogovor z vodstvom velenjske enote Ljubljanske banke o likvidnostnem kreditiranju RTC Golte pod ugodnejšimi pogoji. Ta dogovor mora sedaj potrditi še izvršni odbor banke. Že v naslednjih dneh pa bodo odgovorni delavci soz- Za delovno organizacijo Reklama je že sprejet konkretni program samoupravnih del, po katerem naj bi se ta do 30. junija vključila v ŠRC Golovec. S tem bi delovna organizacija Reklama prenehala delovati kot delovna organizacija, ŠRG Golovec pa bi s tem pridobil novo dejavnost: urejanje in aranžiranje sejmov. V tem času, ko so pripravljali razne elaborate in se pogovarjali o konkretnih delih, so rešili tudi vprašanje pokrivanja izgube v letošnjem letu za delovno organizacijo Reklama. Potrebno je rešiti še samo kadrovski problem. Dogovorili so se namreč, da morajo strokovne službe sozda Mera do prenehanja delovne organizacije Reklama prerazporediti šest delavcev no pozitivno stališče do posameznih prijemov in dal podporo nekaterim nalogam, kot na primer: dosledno uveljavljanje samoupravnega sporazuma o financiranju Golt s strani te-lesnokulturne skupnosti (v pretelem letu se samoupravnega sporazuma niso držali), pomoč sklada občinskih rezerv, banke in zavarovalnice v Celju in še nekaj amanjših aktivnosti. da opravili podoben pogovor v občini Slovenj Gradec, kjer na podoben način želijo zagotoviti boljšo likvidnost tudi drugemu Meraovemu športno rekreativnemu centru Kope, ki se prav tako ne more pohvaliti z letošnjo zimo zaradi neugodnih snežnih razmer. v sozdu ali pa zunaj, ki se po vključitvi Reklame v Golovec pojavijo kot presežek. Naj povemo še to, da če ta samoupravna pot ne bo uspešno končana do 30. junija, torej če v eni od obeh delovnih organizacij referendum ne bi uspel, potem je edina možnost prenehanje delovne organizacije Reklama, ker je usahnil tisti osnovni namen, zaradi katerega je družbenopolitična skupnost občine Celje ustanovila to delovno organizacijo. Delovna organizacija Reklama tudi ni bila strokovno sposobna najti in pripraviti preusmeritveni program, da bi lahko uspešno zagotavljala dohodek iz drugih oblik poslovanja. -mlad Direktoiji kmetijskih organizacij o prenovi Dvanajstega maja so se zbrali direktorji kmetijskih delovnih organizacij, da bi preučili izhodišča za poslovno organiziranost Meraa in pregledali izpolnjevanje razvojnih nalog v kmetijstvu ter se dogovorili za boljše delo v prihodnje. Pred začetkom sestanka je direktor Interne banke seznanil vse navzoče z načinom odplačevanja obresti za posojila v kmetijstvu. Po uvodni razlagi predlaganih vsebinskih in organizacijskih prejemov v organiziranosti sozda v skladu z novo zakonodajo in po razpravah so bili iz uvodnih predlogov sprejeti tile dogovori: v razprave o reorganizaciji delovnih organizacij se vključijo tudi izhodišča o poslovni organiziranosti sozda, pri čemer naj delovne organizacije skušajo upoštevati predlagani terminski plan reorganizacije, ki gaje pripravil sozd. Pri reorganizacijah naj se izberejo ekonomsko najučinkovitejše oblike družbenih podjetij. V zvezi z izpolnjevanjem razvojnih nalog v kmetijstvu pa so bila po razpravi sprejeta tri stališča in sicer, daje potrebno nadaljevati opravljanje razvojnih nalog injih pospešiti ter usmeriti tako, da bodo dale kratkoročne in dolgoročne učinke ter daje potrebno iskati vse možne oblike in vire sredstev, ki so namenjene za razvoj. Prav tako se bo treba v prihodnje več dogovarjati o naslovih oziroma področjih razvojnih nalog v kmetijstvu ip predlagati predvsem take razvojne naloge, ki bodo imele skupen razvojni učinek. -an Turizem nas bogati Rešitev zimsko športnih središč z ugodnejšimi posojili Jana Mladenovič Delovna organizacija Reklama Rešitev do konca junija Referendum ni uspel Z združitvijo Savinje in Turista ne bo nič MIERX VESTNIK MAJ 1989 Poslovni barometer Obisk v Vojdovini Dovolj proizvodov za osnovno preskrbo Za zagotavljanje oskrbe z osnovnimi živili, pšenico, koruzo, sladkorjem, oljem, so najodgovornejši delavci kolegijskega poslovodnega organa in marketinškega sektorja skupaj z odgovornimi delavci Blagovnega centra in Mlinsko predelovalne industrije odšli na poslovne pogovore k pašim dobaviteljem v Vojvodini, v Sombor, Bačko, Kanjižo in Crvenko. Nova organiziranost Pogovori z nosilci poslov V delovnih organizacijah in sozdu tečejo strokovni pogovori s posameznimi članicami o obliki organiziranosti področij dejavnosti. V ta namen je marketinški sektor že pripravil pogovore s posameznimi nosilci poslov v grosistični dejavnosti, proizvodnji in s posameznimi temeljnimi in delovnimi organizacijami v dejavnosti maloprodaje. Pogodbe za leto 1989 so sklenjene Pri posameznih dobaviteljih višji super rabati V marketinškem sektorju so nam tehnično blago. V marketinškem sek-povedali, da so za letošnje leto že torju so nam tudi zagotovili, da so bili sklenili vse pogodbe s tistimi dobavi- pri sklepanju pogodb doseženi ugod-telji, s katerimi so članice v preteklos- ni plačilni pogoji, pri posameznih ti poslovno sodelovale. Tako so dobaviteljih pa so celo dosegli neko-sklenjene pogodbe za živila, tekstil, liko višje super rabate kot v pretek-kmetijski reprodukcijski material in lem letu. Združevanje sredstev za razvoj Merxovega blagovnega prometa Nekateri večji dobavitelji bodo združevali Trenutno se najodgovornejši delavci marketinškega sektorja pogovarjajo z nekaterimi večjimi dobavitelji Merxa o sovlaganju le-teh v razvoj Mereovega blagovnega prometa. Pogovaijajo se s Podravko, Krašem, Vinagom, Žitom in Kovinotehno. Omenjeni dobavitelji so se že odločili za združevanje sredstev, v kakšni višini in obliki pa se bo marketinški sektor dogovarjal z njimi v naslednjih dneh. Združevanje sredstev za pospeševanje prodaje blaga Zbrali naj bi 54,5 milijona dinarjev V poslovno komercialni politiki sozda za letošnje leto, sprejeta je bila na zadnji seji delavskega sveta, je Opravljeno tudi združevanje sredstev za skupno ekonomsko propagando v sozdu za pospeševanje prodaje blaga nekaterih večjih dobaviteljev, ki so prav tako opredeljeni v poslovno komercialni politiki. V marketinškem sektorju so nam povedali, da so se že z vsemi pogovarjali in da so dobavitelji pripravljeni zmutcviui sred- stva v taki višini, kot je bila planirana. Na ta način bi marketinški sektor zbral za skupno ekonomsko propagando na sozdu 54,5 milijona dinarjev. Pridobljena sredstva se bodo torej zbirala v sozdu, v marketinškem sektorju, uporabljala pa se bodo v skladu z načrtom za komuniciranje s trgom in s sprejetim programom ekonomske propagande s proizvodnimi delovnimi organizacijami. Novi odvisni stroški Veljajo od 22. maja din/kg — prevoz sladkorja od sladkornih tovarn do trgovine tla, drobno 240,00 — razkladanje 22,00 — nakladanje 22,00 ■t— dostava do maloprodajnih r enot 140,00 —• vračanje embalaže >1/1 12 x 17,00 vračanje embalaže - ,1/2 12 x 11,00 Zamrznjeno blago din/kg — razkladanje 52,00 — nakladanje 52,00 — dostava 360,00 — hlajenje 390,00 Delikatesno blago — razkladanje 52,00 — nakladanje 52,00 — dostava 360,00 mlad Predstavitev Merxa v Portorožu Uspela degustacija kunčjega mesa Osemnajstega maja je sozd Merx skupaj z Žitom iz Ljubljane, Radensko, Dano iz Mirne in proizvajalcem 1 vina iz Goriških brd imel zelo uspešna predstavitev kunčjega mesa na i različne načine. Tokrat sejeJVlerx oziroma Kmetijski kombinat Šentjur resnično dobro odrezal, saj au bili vsi udeleženci navdušeni nad lepo in kvalitetno pripravljenimi jedmi iz kunčjega mesa. Mojster priprave je bil Marjan Sorčan, vodja družbene prehrane v Blagovnem centru, sicer pa bralcem Vestnika že star znanec in svetovalec receptov za hitro in poceni pripravljene jedi. 40-letnica Košenjaka Šestindvajsetega aprila so delavci Košenjaka iz Dravograda skupaj s številnimi gosti slavnostno obeležili 40. obletnico ustanovitve te delovne organizacije. Po kratkem kulturnem sporedu je direktor Tone Vrtič v svojem govoru na kratko orisal pot zadnjih petih let in med drugim dejal: »V teh petih letih smo postali stabilna, enotna in prodorna delovna organizacija. Vse naše odločitve so bile premišljene, skupaj dogovorjene in tako tudi realizirane. Poleg številnih obnov in razširitev poslovnih enot, teh je bilo v zadnjih petih letih kar enajst, smo v celoti obnovili vozni park, z nabavo sodobne gostinske opreme pa smo Na dan praznovanja so v vseh lokalih delovne organizacije Košenjak gostom brezplačno postregli s kavo in aperitivom, pred hotelom pa je igrala godba na pihala. Po podelitvi priznanj in plaket delavcem za dopolnjenih 10 in 20 let dela v tej delovni organizaciji, prejeli so jih Eva Cigrovski, Anka Kupljen, Darinka Lužnik, Romana Na-vodnik, Ivanka Pšeničnik in Ivo Pajer, so podelili tudi plakete poslovnim partnerjem za dolgoletno uspešno poslovanje. Prejeli so jih: GP Kograd Dravograd, Intes Maribor, tozd Koroške pekarne Dravograd, SDK Maribor, enota Dravograd, LB, temeljna Koroška, enota Dravograd, Razvojno investicijski sektor sozda Merx, Izvršni svet SO Dravograd, Miran Švare, Angela in Avgust Erjavc, Albert Grilc in Jože Kopmajer. Modne revije Sodobno pospeševanje prodaje Marketinški sektorje v sodelovanju z nekaterimi delovnimi organizacijami organiziral modne revije na prostem za večjo prodajo tekstilnega blaga, katerega promet je v zadnjem času količinsko zelo padel. Do sedaj so že bile uspešne modne revije pred Savinjko v Žalcu, pred Tkaninino blagovnico v Celju in pred blagovnico Dravinjskega doma v Slovenskih Konjicah ter pred blagovnico v Šentjurju in Poslovno trgo vskim centrom v Rogaški Slatini. Tri modne revije še načrtujejo za junij in julij in tri za jesenski čas, septembra in oktobra. J. M. dosegli večji učinek dela in izbojšali delovne razmere zaposlenim. Z novimi jedmi smo izboljšali ponudbo, prizadevali smo si izboljšati kakovost naših gostinskih storitev. Širili smo stranske dejavnosti od menjalnic, pobiranje carinskih in cestnih taks, brezcarinskih prodajaln in podobno. Veliko vlagamo v kadre, letno razpišemo deset štipendij. Poudariti moram, da so bili vsi ti dosežki rezultat angažiranja vseh zaposlenih, velikega odrekanja in enotnosti v kolektivu. Vsi se zavedamo, da nas ti rezultati ne smejo uspavati, ampak moramo še naprej graditi na našem razvoju, povečanju gostinske ponudbe, širitvi stranskih dejavnosti in ne nazadnje na izboljšanju materialne osnove zaposlenih. j. m. Naložbe v obdobju od leta 1984 do 1989 1. Prenova mejnega prehoda Vič (restavracija, trgovina, špedi-cijske službe) — november 1984 2. Obnova sob za goste v hotelu — maj 1985 3. Trgovina in menjalnica na trgu v Dravogradu — april 1986 4. Novi gostinski objekt, bife na Robindvoru — junij 1986 5. Otvoritev restavracijskega dela hotela Košenjak — november 1987 6. Prenovljena kuhinja v restavraciji Na klancu — november 1987 7. Novi bistro v hotelu Košenjak, obnovitev pročelja, recepcije —junij 1988 8. Brezcarinska prodajalna v Trgu (Emona—Košenjak) — julij 1988 9. Trgovina in menjalnica v hotelu Košenjak — avgust 1988 10. Obnovitev gostilne Paternuš — novembra 1988 11. Brezcarinska prodajalna na mejnem prehodu Vič (Kompas, Emona, Košenjak) — december 1988 »1® mmm y > fji B >*« SlIBk ib® • Notranjost brezcarinske prodajalne Vič, ki jo je Košenjak zgradil v lanskem letu skupaj z Emono in Kompasom Lani avgusta so odprli tudi trgovino Trg na Meži. Gre za trgovino in menjalnico v hotelu. Plaketo je prejel tudi Jože Kopmajer za dolgoletno zvestobo kot abonent v obratu družbene prehrane v Košenjaku. Naj povemo, da je Jože abonent že dobrih 25 let. V kolektivu je zaposlenih 70 ljudi, organiziranih imajo osem poslovnih enot z dvema enotama, ki sta v okviru drugih delovnih organizacij in sta udeleženi v dohodku, to sta dve brezcarinski prodajalni. Kratke novice Škofja vas Sušilnica hmelja postaja sodobno skladišče Na območju občine Celje je Kmetijska zadruga Celje imela več priročnih skladišč, v Štorah, Ljubečni, Višnji vasi, Frankolovem, Strmcu, Dobrni, Šmartnem v Rožni dolini in Škofji vasi, iz katerih je oskrbovala kmete z reprodukcijskim materialom, mineralnimi gnojili in krmili. Vsa ta skladišča so bila zgrajena po osvoboditvi in po svoji funkcionalnosti že zdavnaj niso več ustrezala sodobnemu načinu pretovaijanja mineralnih gnojil. Največja težava je bila, da so vsa dela pri pretovarjanju opravljali ročno, brez pripomočkov. Da bi se temu izognili, so se v Kmetijski zadrugi Celje že v lanskem letu odločili, da bi prilagodili obstoječo sušilnico hmelja v Škofji vasi v sodobno skladišče s sodobnim načinom pretovarjanja, to je z viličarjem. Ker pa v lanskem letu niso imeli dovolj sredstev za obnovo tega objekta, so prenovo začeli šele sedaj. Načrtujejo, da bo do jeseni končana m tako bodo kmetu zagotovili boljšo oskrbo, zmanjšali bodo lahko zaloge in odpadlo bo vzdrževanje vseh prejšnjih starih skladišč, ki jih bodo dali v najem ali pa jih bodo prodali. Novo skladišče reprodukcijskega materiala v ŠkoQi vasi bo opremljeno tudi z ustrezno mehanizacijo, ki bo omogočala odpravo težaškega dela in bo zmanjšala manipulativne stroške. Skladišče bo namreč opremljeno z viličarjem, stolpnimi silosi in strojem za embaliranje v vreče. V teh časih, ko položaj v kmetijstvu ni najboljši, ko se razmere slabšajo, je to novo skladišče vsekakor velika pridobitev tako za celjsko kmetijsko zadrugo kot tudi za vse kmete na tem območju, ki se iz dneva v dan borijo za svoj lepši jutri. -an Sejem mora biti živ Na nedavnem spomladanskem Zagrebškem velesejmu se je sestavl- jena organizacija Mene zelo uspešno predstavila. Poleg degustacije povo-jenega kunčjega mesa, na katero so bili vabljeni kupci tega mesa in poslovni partnerji, so obiskovalci lahko v našem paviljonu poskusili še nov izdelek: prepečenec donat Mg. V času sejma so imeli najodgovornejši delavci Merxa tudi več poslovnih pogovorov. Tako so se s Podravko in Krašem dogovorili za sovlaganje v sozd Mera za pospeševanje prodaje njihovih proizvodov. Z La-budnjačo Bač in Kikindo iz Banata so se dogovarjali o poslovnem sodelovanju v letošnjem letu, predvsem za nabavo pšenice, koruze, lucernine moke in soje. Z delovno organizacijo Žito Ljubljana pa so se dogovorili za poslovno sodelovanje in o skupni degustaciji njihovih in Meraovih proizvodov, predvsem kunčjega mesa v Portorožu. Dokaz več torej, da je paviljon veliko zanimivejši, če se v njem kaj dogaja, če se lahko delovne organizacije pohvalijo s svojimi novimi proizvodi, če pripravijo degustacije in podobno. Tako je utrip življenja povsem drugačen. -an Strokovna ekskurzija gostincev Strokovni delavci DO Hoteli Gostinstvo so bili pred kratkim na strokovni ekskurziji v Insbrucku, kjer so si ogledali poslovanje hotela kategorije L, kije last skandinavske družbe. Ogledali so si še smučarsko središče St. Anton, Bodensko jezero in Lichtenstein. Naslednji dan so se prek švicarskih prelazov odpeljali v St. Moritz, kjer so si ogledali način ponudbe, nato pa so se prek Balcona vrnili v severno Italijo in nazaj domov v domovino. To ni prva ekskurzija, ki sojo pripravili v tej delovni organizaciji. Skoraj vsako leto peljejo svoje delavce na oglede v bolj priznana evropska turistična središča, da se nekoliko bolje seznanijo s ponudbo, organizacijo in načinom dela. -an MERK VESTNIK ^7 Planinski dom v Logarski dolini, ki ga je vzel v najem RTC Golte Obvestilo V I. in 2. številki VESTNIKA smo objavili novico, da bo v okviru VEKŠ-a uveden program VI. stopnje za pridobitev poklica »ekonomist gostinstva«. Pred kratkim smo zvedeli, da ta program pri VEKŠ-u v prihodnjem šolskem letu ne bo uveden. Ogorčeni smo ugotovili, da je pri realizaciji aktivnosti, ki so tlele pri pristojnih institucijah in odborih v SRS Sloveniji zatajila VEKŠ, ki njenih nalog ni uresničila. Kljub temu potreba po nadaljnjem izobraževanju gostinskih delavcev ni odmaknjena. Pri PIS za gostinstvo in turizem ter njenem strokovnem svetu je še vedno ena pomembnejših nalog, kijih je potrebno uresničiti, če ne pri VEKŠ-u, pa pri drugi VIO. Ana Koprivc Golte iščejo nove rešitve Sezona vse leto Slaba zimska sezona je delavce RTC Golte pripeljala do iskanja novih rešitev. Ker so poleti Golte odstranjene od središča dogajanj v dolini, so se odločili, da se bodo povezali z raznimi društvi in organizatorji prireditev, pripravili ponudbo za poletno sezono in jo ponudili v dolini. Da bi širši javnosti predstavili dejavnost poletne sezone RTC Golte, so sklicali novinarsko konferenco, ki je bila v Domu planincev v Logarski dolini, ki so ga pred kratkim prevzeli v najem od Planinskega društva Celje. Poleg sedanjih oblik dejavnosti v poletni sezoni, organiziranja izletov in podobno, so delavci RTC Golte s prevzemom Doma planincev svoje dejavnosti še dopolnili. Tako bo delovna organizacija v sodelovanju s planinskimi, taborniškimi in alpinističnimi organizacijami organizirala in izvajala raznovrstne oblike dejavnosti v alpskem svetu. Poleg možnosti taborjenja in srečanj zaključenih skupin bodo organizirali šole v naravi, planinske šole, alpinistične šole, planinske tabore in podobno. Glede na potrebe gostov pa se bodo lotili tudi konjeništva, zmajerstva, padalstva. Program prireditev je torej zelo dober in širok. Sama ponudba ne zahteva nobenih večjih gradenj, sprememb v naravi. Lahko bi celo rekli, da so si Golte z najemom Planinskega doma v Logarski dolini pridobile manjši izobraževalni center, ki ima izredno lepo okolje in naravno dane možnosti za organiziranje najrazličnejših šol, saj je dom v osrčju planin. Naša članica Golte je torej letošnjo sezono začela širše, ne samo na Gol-teh. S čimvečjo ponudbo v dolini se tudi oni želijo vključiti v turizem v Zgornji Savinjski dolini z željo, da bi vsi, ki se danes ukvarjajo s turizmom na tem področju, jutri imeli kaj več od tega. To jim želimo tudi mi. -an Kratke novice rj j *i«vv Zdravilišče Dobrna investira Dvanajstega maja je bil sestanek vodstva sozda z najodgovornejšimi delavci Zdravilišča Dobrna. Pogovor seje nanašal na predvideno naložbo, in sicer na obnovo depandanse Beograd in njene povezave s hotelom. S to obnovo bi Zdravilišče Dobrna pridobilo dodatnih 65 ležišč visoke kategorije. Ker pa je predračunska vrednost naložbe precej visoka, so v pogovoru med vodstvom sozda in Dobrne več časa namenili virom financiranja. Tako je bil sprejet dogovor, daje treba najprej angažirati kapital sovlagateljev in drugih, da ne bi s to naložbo ogrozili tekočega poslovanja Zdravilišča Dobrna oziroma da ne bi s tem poslabšali družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravilišču. Sprejeli so več sklepov, ki obvezujejo obe strani, da s hitrim in odgovornim delom čim prej naredijo finančno konstrukcijo za obnovo, na osnovi katere bi lahko začeli prenovo in s tem dobili nekaj ležišč visoke kategorije, kijih v tem Zdravilišču nujno potrebujejo za še boljšo prodajo tujim turistom. -an Celjski spomladanski sejem Program BIO V času, ko smo zaključevali redakcijo za izdajo glasila, so v Celju odprli spomladanski sejem, ki letos prvič predstavlja tudi program BIO oziroma program za zdravo življenje. Naj povemo, da v okviru programa BIO sodeluje tudi Mlinsko predelovalna industrija s svojimi dietnimi proizvodi iz zmesi, ki sojih razvili v razvojnem oddelku te delovne organizacije. Tako kot predstavitev dietnega programa in prepečenca donat Mg v Rogaški Slatini vam bomo slikovno predstavili tudi celjski sejem v naslednji številki. Agrokarta Tudi v celjski občini so pospeševalci Kmetijske zadruge Celje opravili glavnino del pri zbiranju podatkov za izdelavo agrokarte. Po računalniški obdelavi vseh zbranih podatkov in po določenih popravkih predvidevajo, da bodo jeseni začeli izdelovati pisni del agrokarte, katerega nosilec je Kmetijsko zemljiška skupnost občine Celje. Kategorizacija kmetij Zadružna zveza Slovenije, republiški center za pospeševanje kmetijstva,je naložil vsem kmetijskim zadrugam, tudi Merxovim kmetijskim delovnim organizacijam, naj se začnejo opredeljevati do strmih kmetij. V kategorijo strmih kmetij spadajo namreč vse tiste kmetije, ki imajo najmanj 60 odstotkov površin kmetije v nagibu nad 35 odstotkov. Ker naše kmetijske zadruge niso pooblaščene za tovrstno kategorizacijo kmetij, so se zato povezale z geodetskimi zavodi, ki so po sedanji zakonodaji edini, ki lahko opravljajo to kategorizacijo kmetij. Kmetija, ki bo opredeljena za strmo, bo imela nekatere prednosti, kot so družbene stimulacije v enaki višini kot gorske kmetije, kar pomeni večje premije, ugodnejša obratna posojila, večji delež investicijskih sredstev in pa seveda v prihodnje več pomoči pospeševalnih služb kmetijskih delovnih organizacij. -an Polpripravljena hrana iz mesa Triindvajsetega maja so se v prostorih Kmetijskega kombinata Šentjur, v temeljni organizaciji Klavnica, dokončno opredelili do razvojno-raziskovalne naloge Priprava in plasma polpripravljene hrane iz mesa. V pogovoru so poleg predstavnikov Kmetijskega kombinata Šentjur sodelovali tudi strokovni delavci iz delovnih organizacij Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija in iz gostinstva. Določili so, kateri naj bi bili ti novi prehrambeni proizvodi, ocenili, v kakšnem obsegu bi lahko stekla ta proizvodnja in kakšno opremo in stroje bodo potrebovali za normalno proizvodnjo. Misel Ne maram zdihovati nad preteklostjo, ki je ni več, niti noro sanjati o prihodnosti, ki je še ni. Človekova dolžnost je strnjena v eno točki: dejanju sedanjega trenutka. a J. M. — Imava pa res srečo, da se danes tušira samo en hotelski gost. MAJ 1989 Rekli so... Miro Verdnik, direktor delovne organizacije Hoteli gostinstvo »Že januarja, ko je izšel novi zakon o podjetjih, smo se v naši delovni organizaciji v okviru strokovnih služb pogovarjali o preoblikovanju v podjetje. Po smernicah in izhodiščih sozda pa smo o novi obliki organiziranosti govorili tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Iz dosedanjih razprav ni čutiti teženj po dezintegracijah posameznih delovnih okolij. Vsi se namreč zavedamo, da sedanji tozdi, predvsem na Koroškem, zaradi splošno znanih težav v tej panogi, ob morebitnem preoblikovanju v podjetje ne bi zlahka preživeli. Ker tudi ni večjih pritiskov s strani družbenopolitičnih skupnosti koroške regije, vidimo vsi prihodnost samo v močni delovni organizaciji oziroma po novem v podjetju, ki bo laže kos padanju kupne moči, nizki akumu-lativnosti v tej panogi, naložbeni nesposobnosti. Trenutno se ubadamo samo še z enim problemom, ki pa je za nas specifičen, to je enotni žiro račun. Dogovaija-mo se z raznimi institucijami in mislim, da bo tudi zakon dovoljeval, da bodo enote na Koroškem lahko imele svoj žiro račun. Nesmiselno bi namreč bilo, da bi morali vsak dan pošiljati denar v Celje. Zato se bomo, seveda v okviru pooblastil, skušali organizirati tako, da bi finančno tehnični del ostal nespremenjen. In naša povezava naprej? Tudi o tem smo se pogovarjali in mislim, da če bomo v drugačni organiziranosti našli svoj motiv, tako kot smo ga do sedaj, potem mislim, da ne bo nobenih težav z vključitvijo.« J. M. Avtotehnika Preselitev v nove prostore Delovna organizacija Avtotehnika administrativne službe na Bežigrajski seje preselila na novo lokacijo, in si- cesti 13 (nekdanji Agropromet). Pa cer lahko odslej najdete Obrtno še telefonska številka hišne centrale: kooperacijo, Veleprodajo, vodstvo (063) 37-131. delovne organizacije in strokovno J. M. Predstavitev prepečenca donat Mg Pripravljajo ga v Merxovi pekarni v Rogaški Slatini Konec maja sta sozd Merx in Inštitut za higieno medicinske fakultete iz Ljubljane pripravila v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini predstavitev dietnega programa in Meraovega prepečenca donat Mg z degustacijo. Po predstavitvi sozda, delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija in temeljne organizacije Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina, ki prepečenec donat Mg tudi izdeluje, je bilo predavanje Drazigosta Pokor- na o živilih v prehrani zdravega in bolnega človeka, J. Rokovnika o zdravilni vrednosti mineralne vode donat Mg in prepečenca donat Mg, nato je vodja razvoja Mlinsko predelovalne industrije Zoran Nikolič predstavil njihove dietne izdelke. Na koncu predavanj pa je bila degustacija. O tem pa vam bomo napisali nekaj več v naslednji številki glasila. Degustacija izdelkov Vipave ip Slobode Osijek Prireditelj je bil Blagovni center V akcijah za pospeševanje prodaje izdelkov večjih Merxovih dobaviteljev oziroma poslovnih partnerjev Blagovnega centra je bila petnajstega in šestnajstega maja v diskontnih enotah Blagovnega centra na Mariborski cesti v Celju in Čopovi ulici v Slovenski Bistrici degustacija proizvodov K. K. Vipava in sicer vin rose, vipavec'in savignon slaščic tovarne keksov Slobode iz Osijeka. Obe degustaciji Sta zelo lepo uspeli, kupci v obeh eno&h sojih pohvalili in izrazili željo po*še več tovrstnih akcijah, da bi se laže odločali za nakup blaga. • -hn f: STRAN 5 MIERX VIESTNIK MAJ 1989 Obisk sejma v Baslu Društvo aranžerjev iz Maribora je pripravilo ogled sejma od 6. do 10. aprila v Baslu z naslovom »SHOP-FAIR«, v Ziirichu pa poslovanja in pospeševanja prodaje v tretji največji švicarski trgovski korporaciji JEL-MOLI. »SHOP-FAIR« je razstava trgovske opreme, sistemov sejmskih elementov in opreme sejmov, način pre-zentacije in pospeševanja prodaje blaga. Sejem je novost v Švici in predstavlja kopijo svetovno znanega sejma opreme in aranžerskih pripomočkov EVROSHOP v Diisseldorfu. Nastal je predvsem zaradi predolgega — triletnega ciklusa EUROSHOPA ter hudega konkurenčnega boja v švicarski maloprodaji, ki je zahtevala potrebo po zgoščenem prikazu novosti in izboljšav v trgovini. »SHOP-FAIR« je bil v znamenju »SHOP IN 2000« — način trgovanja v letu 2000, delovanje trgovine v prihodnosti. Tej temi so bila posvečena predavanja in prikaz vseh prodajnih pripomočkov — od opreme do dekoracije. »SHOP-FAIR« je bil v Baslu na stalnem razstavnem prostoru vzorčnega sejma. Razprostiral se je v treh dvoranah na 5.452 m2. Razstavljalo je 156 razstavljalcev iz Švice, Nemčije in Italije. Poleg svetovno znanih izdelovalcev elementov za razstavne paviljone, kot so Syma, Abstracta, Voluma, Leitner in drugi, ki so pokazali poleg že znanih stvari nove podrobnosti in izboljšave (Syma je razvil nov sistem orbit in nove računalniško vodene audiovizualne informacije po sistemu multivizije), poleg znanih so se predstavili povsem novi razstavljalci STRUCTURA, UNICA, RODO,... z novimi, drugačnimi elementi. To so predvsem mrežni sistemi elementov, sestavljivi enostavno in uporabljivi tako za sejme kot za opremo trgovin. Povsem novi so spiralni nosilci CU-PAN, prevzeti sicerjz gradbeništva, a fino izdelani in dekorativno obarvani, uporabni tako za prodajne police, stropove kot razstavne pavijone. Zanimivi so predvsem alumijasti profili (v prerezu trikotni) tvrdke FOR-MUS, ki se z veznimi elementi sestavljajo v pulte, police ali paravane. Polnila pa so lahko les, kovina ali najbolj uporabljene posebno pripravljene akrilne plošče, ki so delovale kot kristalno steklo ali ogledala. Tak sistem je za oko zelo eleganten, je pa neverjetno prilagodljiv, saj čez noč lahko popolnoma spremenimo trgo- Portret meseca Ustreči kupcu — geslo za vse življenje Pred nedavnim meje poklicala znanka in mi dejala: »Sem stalna nakupovalka v Modni Drogeriji v Celju, kije vedno dobro založena in polna prijaznih prodajalcev. Veš, slišala sem, da poslovodkinja odhaja v pokoj, pa sem mislila, da bi bilo primerno, ko bi jo predstavila v sozdovem glasilu. Ta ženska je res dobro skrbela za svoje kupce in prav žal mi je, da odhaja...« Priporočilo znanke smo v uredništvu vzeli za resno delovno dolžnost in se brž napotili k Mariji Anders, ki se bo letos konec maja prav zares poslovila od trgovskega poklica. Lahko zapišemo, da je Marija ena izmed tistih iz stare garde trgovskih delavcev, ki so se temu poklicu zapisali za vse življenje. Petnajstega novembra letos bo stara štiriinpetdeset let, maja pa ji bodo stekli zadnji dnevi 35,5-letne delovne dobe. Marija je tako rekoč trgovka od pet do glave, kije za svoj poklic živela tudi zunaj svoje trgovine. Predstavimo jo na kratko. Rodila seje v Šmarju pri Jelšah. Od leta 1951 dalje živi v Celju, kjer se je tudi izučila za ta poklic. Kot zanimivost naj še povemo, da je bila od vsega začetka, od učne dobe, pa do danes v tej prodajalni. Seveda je bila najprej prodajalka, potem 10 let namestnica poslovodje in nazadnje kar celih 18 let poslovodkinja. Ta poklic je vzljubila, še posebej to stroko, ki ji je bila zvesta celih 35 let. strank ne mogli obdržati za nobe no ceno. Da ima kupec-vedno prav ii da je treba ustreči, če je le mo goče, vsem njegovim željam, ji Marija spoznala že v svojih rosni! letih, ko se je s trgovskim pokli cem šele seznanjala. Temu pravi lu je ostala zvesta vse do danes ir prav v tem je ključ uspeha njene ga dela. Marija Anders: »Svoje dele opravljam z neizmernim veseljem, vendar pa moram reči, da bi se za ta poklic, če bi ponovno lahko izbirala, verjetno težje odločila. Prenaporen je, človeku ne dovoli, da bi dihal po svoje, preveč angažiranje treba biti, napet, prenapet. Tudi doma včasih razmišljam o naročilih, zalogah, cenah, ker mi ni vseeno, kako bo poslovala naša prodajalna in kakšne osebne dohodke bodo na osnovi tega imele moje sodelavke.« »Vedno sem rada delala z mladimi,« je dejala Marija in nadaljevala »vsa ta leta smo se v kolektivu zelo dobro razumeli in priznati moram, da ne grem rada v pokoj. Zelo bom pogrešala ta utrip življenja, .delo s poslovnimi partneiji. Gotovo je za dobro poslovanje in bogat izbor blaga prodajalne Drogerija precej zaslužna prav njena poslovodkinja Marija. Trgovina ne sodi med tiste, ki imajo veliko razliko v ceni, ker jim ogromni del dohodka vzamejo davki, prav tako ne sodi med tiste brezcarinske prodajalne, ki jih obiskujejo tujci, pa vendar je ta prodajalna s stalnimi strankami sposobna doseči dober promet. To pa pomeni, da je dobro založena, da ima kvalitetno blago ter da je njeno osebje prijazno in ustrežljivo, saj bi sicer stalnih Zdaj, ko Marija odhaja v pokoj, se bo zanjo marsikaj spremenilo — predvsem bo popustila živčna napetost, oddahnila se bo od nenehne stiske s časom, od vseh računov in kopice naročilnic, dobavnic in kaj vem še vsega, kar spremlja trgovski poklic. Bolj se bo posvetila svojemu domu, vrtnarjenju in svoji majhni vnukinji. Marija Anders je ob koncu pogovora dejala: »Zapišite, prosim, da želim vsem sodelavcem v Modi in vsemu pfodajnemu osebju v Drogeriji še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.« Nekaj jih je še,:ki sodijo v gardo starih trgovskih »mačkov«, a počasi odhajajo. Pomnimo jih po izjemnem entuziazmu in veselju do trgovskega poklica. Marija je ena izmed njih. Jana Mladenovič vino iz istih elementov. Poleg vseh mogočih dekorativnih prvin prednjačijo gumijasto-magnetni panoji ali disperji. Nova je bila tudi osvetlitev trgovin, ki je nizkonapetostna (24 voltov) in s halogenskimi žarnicami. Deluje enostavno, ob veliki vidljivosti je velik prihranek energije. Ob vseh varnostnih napravah je prednjačila novost — POSEM — računalniški video sistem, ki varuje register blagajne in preprečuje kakršno koli krajo in manipuliranje z inkasom. Težnje trgovine 2000 gredo torej k novim enostavno sestavljivim in funkcionalnim elementom trgovske opreme ter k cenejšemu in bolj varnemu poslovanju. Obenem z rastavo »SHOP-FAIR« je bil tudi 7. embalažni sejem »SWIS PACK 89«, kjer je na 18.000 m2 razstavljalo čez 400 razstavljalcev iz 9 dežel. Ta sejem je bil pod geslom: dobro embalirano je pol prodano. Težnje v embalažni industriji gredo predvsem v elektronizacijo, robotizacijo in računalniško vodenje pri strojni opremi, pri materialih pa se poleg estetike in uporabnosti vse bolj uveljavlja varovanje ekologije in čim manjše onesnaženje z odsluženo embalažo. Poleg sejmov je program vseboval tudi obisk največje blagovnice v Švici, blagovnice JELMOLI v Ziirichu, predvsem način pospeševanja prodaje, dekoracije in opremljanja prodajnih površin. Firma JELMOLI je v Švici tretja po velikosti, prednjo sta le največji MIGROS in druga C & A. JELMOLI ima 121 večjih in manjših enot, od tega 40 blagovnic po vsej Švici. Ogled blagovnice v ZiiriLhuje veljal predvsem programiranju in pospeševanju prodaje. Poleg centrale firme, kjer načrtujejo prodajo, in centralnega aranžerstva firme, ima vsaka večja blagovnica še svoje oddelke, tako projektivnega in aranžerskega. Blagovnica v Ziirichu, ki je največja v firmi, ima za 10.000 m2 prodajnih površin oddelek arhitektov in tehnikov za opremo, ki šteje 18 oseb in aranžerski oddelek z 12 ljudmi. Akcije pripravlja ne le vsak teden, po potrebi tudi vsak dan. Promet je voden računalniško in takoj ko se pokaže, da izdelka ne prodajo po programu, ga izločijo, pošljejo v boljšo prodajno enoto ali pocenijo. Skratka, vsak proizvod zasledujejo od nabave do prodaje in sproti naredijo vse, da dosežejo načrtovani količnik obračanja. Letos bodo tudi obnovili vso opremo blagovnice, stropove, tla in instalacije, čeprav je oprema stara šele štiri leta in pol, kar jih bo veljalo ob dvofaznem delu (pol blagovnice dela, polje obnavljajo) prek 160 milijonov frankov. S »staro opremo« pa obnovijo manjše in periferne enote. Vse to pa zaradi hude konkurence, ker merijo, daje oprema trgovin sestavni del marketinškega mixa in si ne morejo privoščiti zaostanka. In še v razmislek: morda bo tudi pri nas začela delovati konkurenca in bomo drugače gledali na obnovo prodajaln kot le z estetskega vidika. Dani Vovk Navodila za ravnanje pri razlitju oziroma razsutju zaščitnih sredstev za kmetijstvo Če pride do razsutja ali razlitja enega izmed zaščitnih sredstev v skladišču ali prodajnem prostoru, mora delavec ukrepati takole: — pred začetkom čiščenja si nadeti potrebna osebna zaščitna sredstva, odvisno od tega, ali se je razsul prah ali razlila tekočina. Za čiščenje prahu mora obvezno uporabljati masko za zaščito dihal, pri tekočinah pa še gumijasfe rokavice, — razlito tekočino je treba posuti s pripravljenim materialom, ki vpija tekočino (mivka ali žagavina), — preprečiti odtekanje snovi v kanalizacijo ali v tla, — takoj ločiti poškodovano em- balažo in preprečiti nadaljnje iztekanje ali razsipavanje, — mivko ali žagavino prepojeno s strupeno snovjo, spraviti v kovinsko ali drugo ustrezno posodo, ki se da nepropustno zapreti, — češe razlije večja količina snovi, je treba obvezno poklicati gasilce na št. 93, — če se razsujejo prašnate snovi, se mora pometati in čistiti počasi in pazljivo, da bi preprečili dvigovanje finih prašnatih delcev na ostalo okolico, — po končanem čiščenju se mora delavec temeljito umiti. G. Š. Kako morate gasiti in reševati 1. Postavite se v smeri vetra! 2. Trdne snovi pogasite tudi z ročnim gasilnim aparatom na prah. toda s kratkimi in ostrimi prašnimi ourki. 3. Vnetljive tekočine in gorljive pline pogasite s polnim neprekinjenim prašnim curkom. & | * 4. Previdnost! Plamen se lahko ponovi. Pripravite pravočasno rezervni aparat. 5. Pri razširjenem požaru gasite z več aparati in z najmanj dveh strani hkrati 6. Cc se vam je vnela obleka, ne tekajte sem in tja: povaljajte se po tleh. da na ta način zadušite plamen, če pomagate drugim, vzemite odejo ali del obleke in dušite plamen! Prejeli smo... Obveščanje po meri človeka Kriza. Ljudje nimajo denarja za nakup časopisov. Zakon o združenem delu ne velja več. Sintagma: »obveščanje za odločanje« se je pokazala kot fraza. Kako se obveščati v takih časih? Zagotovo drugače, kot smo (bili) vajeni. Nove vsebine življenja 'narekujejo drugačne načine množičnega komuniciranja, ti drugačne oblike sporočanja. Ker delavci nimajo de-naija za redno kupovanje časopisov, je potrebno v tovarniški in lokalni tisk vnesti svet, kije prej lahko ostajal zunaj obveščanja v ZD. Kaj se dogaja v naši ožji domovini, kaj v Jugoslaviji, pa tudi v tujini, velja razlagati zdaj tudi v tovarniških glasilih. Naslovnikom je potrebno pojasnjevati, zakaj se kaj dogaja in kako se to dogaja. Komentarji, kolumni in kronike so novinarske zvrsti, ki v teh časih pridobivajo pomen. Ni dovolj pisati le poročil in prikazovati rezultate poslovanja... Zlasti slovenska politika se zavzema za tržno gospodarstvo, za razvito tržišče, za konkurenco, za marketing... Tovarniška sredstva obveščanja se morajo vključiti v tovrstna prizadevanja. Koliko možnosti je na področju obveščanja organizacij s podobnimi programi, koliko sredstev v izmenjavi informacij in organov! Tovarniška glasila se bodo morala povezovati v mreže sodobnega informiranja in pripravljati »teren« za tržno komuniciranje. A človek ni samo politično bitje in delovni stroj! Je tudi čustvujoče bitje, je etično bitje, je bitje narave... Človek se boji, človek hrepeni, človek veruje... Koliko lokalno in tovarniško obveščanje zadostuje tovrstnim človekovim potrebam? Najučinkovitejša komunikacija je ustna, neposredna. Ta v sedanjem načinu množičnega komuniciranja skoraj ni znana. Obveščanje po meri človeka bi se moralo začeti ukvarjati prav z njo. Kako? O tem bomo premišljevali skupaj in tako skupaj iskali nove poti za boljše sporazumevanje. Manca Košir Iz pravne prakse J. D. nam piše, da je oB kopanju temeljev za novo hišo našel nekaj zlatih predmetov in jih je odnesel na postajo milice. Sprašuje, če mu gre kakšna nagrada oz. ali bo dobil kakšnega od teh predmetov kot najditelj? Odgovor: Pravilno ste storili, da ste nesli najdene predmete na postajo milice, saj vas na to veže tridnevni zakonski rok. Niste nam sicer navedli, ali gre za starejše ali mlajše predmete. Če so ti predmeti posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, postanejo družbena lastnina in se izročijo organizaciji, zavodu ali drugi družbeno pravni osebi, ki opravlja varstvo kulturnih spomenikov v družbeni lastnini. Če gre za mlajše predmete, bodo pristojni organi poskušali poiskati njihovega lastnika, če pa se le-ta ne bo javil, se takšen predmet proda. To področje ureja zakon o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list štev. 31/76), katerega določbe veljajo na območju SR Slovenije, drugje pa še vedno velja zvezno navodilo o postopku z najdenimi stvarmi iz leta 1949. Po navedenih predpisih ima najditelj pravico do nagrade, in sicer v primeru, da gre za stvar majhne vrednosti 15% vrednosti stvari, v primeru stvari uživajte ob pitju kakovostnih aromatiziranih pravih čajev l ■ ^ MERX n n... večje ali velike vrednosti pa ima pravico do primerne nagrade, ki sme znašati največ 10% vrednosti najdene stvari. Ob oddaji najdene stvari mora najditelj postaviti eventuelno zahtevo do nagrade, v primeru spora o upravičenosti do nagrade ali o višini nagrade, odloča pristojno sodišče. Š. D. navaja, da je bilo njenemu možu dodeljeno stanovanje za njega in njegove člane družine, tik pred vselitvijo v novo stanovanje pa sta se z možem sporazumno razvezala. Vprašanje, če ji gre stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju, katerega imetnica stanovanjske pravice je bila ona? Odgovor: Vaš mož je postal imetnik stanovanjske pravice na novem stanovanju, ki mu je bilo dodeljeno tudi za njegove člane družine. Po določbah zakona o stanovanjskih razmeijih se v navedenem primeru razveze zakonske zveze prejšnja zakonca sporazumeta, kdo od njiju obdrži oziroma pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, za katero je bil imetnik stanovanjske pravice eden od njiju. Iz vašega primera jasno izhaja, da ste z dodelitvijo stanovanja možu postala tudi vi uporabnik novega stanovanja, zato morate staro stanovanje vrniti stanodajalcu. O tem, kdo bo obdržal oziroma pridobil stanovanjsko pravico po novem stanovanju, se bosta morala z možem sporazumeti. V nasprotnem bo o tem odločalo sodišče. Sodna praksa praviloma določa za imetnika stanovanjske pravice tistemu od zakoncev, kateremu so dodeljeni v vzgojo in varstvo nedoletni otroci. Zakoncu, ki seje dolžan izseliti iz stanovanja, pa je treba priskrbeti najpotrebnejše prostore. D. P. _ -j>v ft BESED MERK VESTNIK MAJ 1989 Sto delavcev Merxa na Triglav Vsaj tisočletje in pol nazaj je Triglav v raznih izpeljankah imena znana višinska točka slovenske dežele. Starim Slovanom je bil bog, kasneje mejnik v upravni razmejitvi oglejske in bamberške gosposke. Pred dvesto leti že pobuda za preizkušanje fizičnih moči, kasneje navdih za umetniško ustvarjanje. Narodno zavednim gornikom je bil simbol odpora, prvič v obdobju avstro-ogrske germanizacije, drugič v času NOB zoper hitlerjan-ski genocid. Tak nam je bil v preteke-lih časih, z njegovim imenom so se kitila slovenska kulturna društva, klubi in še kdo. Z njim smo simbolizirali pokrivala med NOB — triglavke — in največ, dali smo ga v slovenski grb. Danes nam je poleg naravne in kulturne dediščine tudi simbol v mnogokaterem pomenu, ne nazadnje slovenstva in jugoslovanstva. Iz Triglava smo naredili mit in skoraj ne-pisna dolžnost je, da ga obiščemo vsaj enkrat v življenju. Danes je ni točke v slovenski deželi, kjer bi se stekalo toliko Slovencev s posetnico — bil sem na Triglavu. Postal je gora z najštevilnejšim obiskom pri nas. Njegova podoba je ostala taka kot pred tisočletjem, ponosna, ogromna skala, nekdaj vzbujajoča strah in grozo, zdaj vabilo za preizkus vsakemu človeku. Triglav po svojem obisku kaže, da ni težko dostopna gora. Stotinje organiziranih planincev ga v poletnih sezonah zlahka premagujejo. Mar se tem stotinjam ne bi pridružili še z eno — Merxovo, predvsem ob 30-letnici. Najudobnejši pristop na Triglav vodi s Pokljuke, z Rudnega polja. Do sem se lahko pripeljemo z vozilom. Od udobne gozdne ceste krenemo skozi pokljuške gozdove po markirani stezi pod obronki Viševnika, prečimo nekaj globokih grap krnice Jezerce in pod pobočji Tosca prispemo do Vodnikovega doma na Velem polju. Od tu nas pot vodi navkreber po melišču, pod pobočjem Verneija pa se prvič srečamo na skalni polici z jeklenko in klini, ki nas varno pripelje na Konjsko sedlo. Planotast svet je križišče številnih poti. Tu nadaljujemo pot pod vzhodno steno Malega Triglava ter se vzpnemo na gruščnat hrbet, kjer stoji Triglavski dom na Kredarici — najvišje ležeča planinska postojanka v Julijskih Alpah. Zaradi odprte lege in velike višine (2515 m) je od tod izreden razgled. Vrh Triglava nam je dosegljiv po najbolj »prometni« poti, ki je kljub naježe-nosti s klini in vrvmi ter zlizanimi skalami obenem tudi najlažji in najhitrejši pristop. Kdo ne pozna Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, pa »šporhe-rta« s štampiljko vsaj z razglednic in vseh mogočih reportaž? Po obveznih spominskih posnetkih je sestop najlažji po južnem pobočju do planinske koče Planika. S Planike nas pot vodi po številnih okljukih in razmetanem kamenju pod obronki Šmarjetne glave na Tržaško kočo na Doliču. Od tu se zagrizemo v melišče prevala Hribe rice. Z vrha pa se nam odpre kraljestvo Doline sedmerih jezer — osrčja Triglavskega paradnega parka. Ta pot spada med najlepša planinska popotovanja v naših gorah. Kraško dolino, poraslo z alpskim cvetjem, zapirajo na levi stene in melišča Zelnarice in Tičaric, na desni pa ostenja Lepega špičja. Med macesni in nizkim borovjem pa je nanizanih sedem jezer, pri predzadnjem stojj obnovljena koča. Po zadnjem — Črnem jezeru pa se pot prevesi strmo navzdol med pečinami Komarče ter nas pripelje nad slapom Savice naravnost v dolino Bohinja. Obvezna oprema Za varno hojo po visokogorju moramo biti primerno opremljeni. Najvažnejši del so čevlji, ki morajo biti visoki in z gumijastimi narezanimi podplati — gojzarji. Nikakor pa ne čisto novi! Običajno nosijo planinci pumparice, lahko pa so tudi druge, ne pretesne hlače. V nahrbtniku mora biti pulover, vetrovka, pelerina, kapa, rokavice in v vrečki rezervno perilo in nogavice. Kup reči je še potrebnih (baterija, toaletni pribor, nož, copati za kočo, hrana, čutara za pijačo) vendar pazimo, da iz nahrbtnika ne naredimo omare in zaradi teže omagamo sredi poti. Hrana v kočah ni tako draga, da bi morali nositi vse s seboj. Vendar zaradi preveliko obiska tudi rado česa zmanjka. Zato naj bo v nahrbtniku kalorične hrane in v manjših količinah (kruh, salama, sir,...). Akohol ni zaželjen. Zavarovanje Vsak udeleženec gre na pot na svojo odgovornost, a je za primer nezgode posebej zavarovan. Vsa skupina je razdeljena na poti v skupine po 10 oseb, to pa vodi izkušen planinski vodnik ali alpinist. V skupini bodo tudi gorski reševalec in zdravnik. Ob lepem vremenu so nevarnosti v gorah zelo majhne, ob hitrih vremenskih preobratih v planinah pa lahko le izkušeni gorniki privedejo takšno skupino varno v dolino, zato j e takšno zavarovanje pri množičnih pohodih v gore nujno, prav tako pa poslušnost pohodnikov in disciplina. Kot za vsako dejavnost je tudi za hojo v gore priporočljiva vadba. Nedeljski izleti na bližnje griče in morda še kam višje so zagotovilo, da mišice nog ne bodo odpovedale ob vrnitvi s Triglava ter da bo uživanje ob čudo-vih razgledih bolj popolno. Osnovni podatki pohoda 100 delavcev Merxa.na Triglav Datum odhoda: petek, 18. 8. 1989, ob 9.00 uri ispred hotela Celeia v Celju. Povratek: v nedeljo, 20. 8. 1989 do 21.00 ure. Hoja: 1. dan — vožnja z avtobusom iz Celja do Pokljuke Pokljuka — Vodnikov dom 3 ure Vodnikov dom — Kredarica 3 ure Prenočitev 2. dan Vzpon na vrh Triglava 1 ura Vrh — Dom Planika 2 uri Planika — Dolič — koča pri 7. jezerih 5 ur Prenočitev 3. dan Sedmera jezera — Komarča — Bohinj 3 ure lažja varianta: Sedmera jezera — Komna — Bohinj 4 — 5 ur Prevoz z avtobusom v Celje. Cena izleta Končna cena bo objavljena v juniju, ko bodo znane cene prevozov in višina prispevkov pokrovitelja. Ob prijavi pa se plača akontacija 50.000 din — na računu številka: 50700- 678-48022 — OOS SOZD »MERX«, s pripisom za TRIGLAV. Posamezniki plačajo s položnico, organizacije sindikata pa z virmanom. Rok prijave je do zasedbe avtobusa oziroma najkasneje do 30. julija 1989, na naslov: SOZD »MERX« Celje, 63000 CELJE, Ulica 29. novembra 16 —- SLAVKO LISEC. Planinski pozdrav! Dani Vovk 50 kmečkih žensk na morje Sekcija kmečkih žensk KZ Celje se je letos odločila, da namesto praznovanja 8. marca pripravi enodnevni izlet na moije in sicer 1. aprila 1989 z naslovom 50 kmečkih žensk na morje. Izleta seje udeležilo 42 članic. Ze zgodaj zjutraj smo se dobre volje odpravile z avtobusom po avto cesti do Divače, kjer smo si ogledale slovite Škocjanske jame. Po ogledu čudovih jam smo pot nadaljevali do Hrastovelj, kjer smo si ogledali cerkev z znamenitimi freskami iz 15. stoletja. Nato nas je pot vodila v Piran, kjer smo za štiri članice, ki še nikoli niso bile na moiju, priredili »morski krst«. Po opravljenem obredu pa smo imele prosto za ogled Pirana. Pozno popoldan smo se odpravile proti Vrhniki do izvira Ljubljanice, kjer smo imele dobro večerjo, ob zvokih glasbe pa smo se tudi zavrtele. V poznih večernih urah, s pesmijo in nasmehom na obrazu, smo prispele v Celje. Izlet je bil res čudovit, čeprav je bil 1. april. Mentorica: Zlatka Greg! Redna dejavnost podaljšuje življenje Znano je, da Winston Churchill na vprašanje novinarjev o njegovem receptu za dolgo življenje ob devetdesetletnici zamrmral: »No sports!« — nobenega športa! Kasneje so raziskovalci postavili to trditev pošteno na glavo. Skupna študija dveh slovitih ameriških univerz Stanford in Harvard pod vodstvom profesorja Ralpha Paffenbargerja mlajšega nedvoumno dokazuje, da šport podaljšuje življenje. Trenirani ljudje živijo povprečno dve leti dlje kot netrenirani. Sicer pa je prijateljem redne športne rekreakcije lahko v zadoščenje, da nekdaj dobro trenirani športniki, ki se po končani športni poti »polenijo«, nimajo nikakršne prednosti v zdravstvenem pogledu pred drugimi. Celo nasprotno. Ce se nekdanji tekmovalci tudi kasneje ne ukvarjajo s tem ali onim športom, se njihova krivulja umrljivosti dviga povprečno hitreje kot pri rekreativcih, ki so se začeli ukvarjati z vzdržjivostnimi športi v zrelih letih. Avtorji omenjene ameriške študije postavljajo tudi tole trditev: za dolgo življenje je najpomembnejša redna telesna dejavnost v vseh obdobjih življenja. Idealna telesna teža igra neprimerno manjšo vlogo. Seveda veljajo Paffenbargerjevi izsledki le za statistično povprečje. Usoda posameznika lahko odstopa podobno kot statistična smrtnost pri kadilcih oziroma nekadilcih. Za rakom na pljučih namreč lahko umrejo tudi nekadilci, toda smrtnost strastnih kadilcev je približno desetkrat večja! V prid Paffenbargerjevim izsledkom govori tudi poskus ameriškega profesorja nemškega rodu Dietra Kramscha. Tudi on je leta 1983 dokazoval povezavo med gibanjem in dolgostjo življenja s statistično primerjavo. Vendar ne pri ljudeh. Večje število opičje razdelil v dve enaki skupini. Polovica je živela svoje normalno opičje življenje, druga pa je morala tri do štirikrat na teden teči na tekoči preprogi od 30 do 40 minut. V dveh letih je sedem opic umrlo, ker jim je odpovedalo srce Toda — nobeni od tekačic. A. U. Bodeči Merxovček Živel sindikat! Preklicujem vse dosedanje trditve, daje naš sindikat režimski, da ga ne potrebujemo, da bom začel postopek za ustanovitev neodvisnih delavskih sindikatov in druge trditve, ki so kakor koli žalile naš nadvse cenjeni sindikat. Sedanji sindikat je namreč resnično NA£ SINDIKAT in ga ne zamenjam za drugega! Kje pa imajo nasvetu sindikat, ki bi delavcem zagotovil svinjino po normalni ceni, jabolka, ki v glavnem niso obtolčena in recimo moko, iz katere je mogoče peči tudi delavski kruh. Ni ga in ga tudi ne bodo imeli — namreč sindikat! Ob tem moram opozoriti poslovodje trgovin, kjer so doslej kupovali moko in kruh naši sodelavci, naj z nabavami moke in močnatih izdelkov ne pretiravajo, sicer jim bodo nastale precejšnje zaloge omenjenih izdelkov. Mer-xovci so si namreč prek sindikata kupovali toliko moke, da lahko v tem trenutku spečejo dvajset ton kruha (Naš sindikat je daljnoviden!). Prepričana sem, da našim delavcem ne bo treba stati v vrsti za delavski kruh! Predlagam pa, da sindikat organizira še tečaj o peki kruha, ker ga naše gospodinje že dolgo ne znajo. Tjesno — velike možnosti za prijeten dopust danes in jutri Ponovno je stekla pobuda za sovlaganje oziroma časovni zakup počitniških zmogljivosti v Tjesnem, zato je bil članicam sozda Metz in nekaterim drugim zunaj sistema posredovan predlog za sovlaganje. Vse temeljne in delovne organizacije sozda Mera, ki nimajo dovolj počitniških kapacitet za aktivni odmor svojih delavcev, naj se na sejah samoupravnih organov čimprej opredelijo do zakupa nastanitvenih zmogljivosti v enem od najlepših predelov, v Tjesnem, in si tako zagotovijo za daljše obdobje možnosti za aktivni odmor svojih delavcev, predvsem tistih, ki želijo preživeti dopust brez lonca in kuhalnice v roki. Poleg izredno ugodne lege, izvrstnih podnebnih razmer, dolge turistične sezone in enkratne izletniške lege (Kornati, Vransko jezero), so prednosti prenove počitniškega doma Tjesno v dom višje kategorije predvsem v: — lastnem zemljišču (tozd Na-na), — že obstoječi infrastrukturi (jedilnica, kuhinja, plaža), — smotrni uporabi zmogljivosti (možnost uporabe ostanka dohodka v primeru nezasedenosti, ko se kapacitete ponudijo drugim — devizni priliv), — že vpeljani tradiciji in kvaliteti v dosedanjem poslovanju oziroma delovanju počitniškega doma. Vse informacije lahko dobite na delovni skupnosti sozda pri Žaretu Frančeškinu ali pa direktno v temeljni organizaciji Na-na pri Eriki Grabar. -an ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Enodnevni izlet Kot velik bledeč^biser med manjšimi v ogrlici — Sloveniji, leži Zgornja Savinjska dolina. Narava seje v teh krajih bogato odela z lepotami, nekaj pa so dodale pridne roke domačinov, ki skrbijo, da bi narava ostala takšna, negovana tudi za zanamce. V upravnem središču doline, v Mozirju, bi si ogledali Savinjski gaj — park slovenskih vrtnarjev, čudežen cvetoč košček zemlje, ki je ponos ljudi, ki vzgajajo cvetje. Skozi Nazarje, industrijsko središče doline, bi nas pot vodila do zbirke podarjenih mašnih plaščev v cerkvici v Radmirju. Svet okoli Ljubnega se začne stiskati in dvigati, tako daje prostora le za zeleno, čisto Savinjo, in cesto, ki nas pripelje v turistično vas Luče, kjer se bomo okrepčali in ogledali svet živali, ki nas obdajajo v tej prelepi dolini. Še Solčava, majhna vasica na vhodu v alpski biser, Logarsko dolino, pa se znajdemo v svetu vršacev, snega in lepot Kamor ti seže oko, povsod odkriva nove lepote, nove čudeže narave. Slap Rinka, ki buči v globino in ponazarja rojstvo lepe reke, ki odteka v širni svet in s sabo nosi glas o lepotah Zgornje Savinjske doline. Kosilo v prijetnem okolju planinskega doma, nato sprehodi in počasi povratek nazaj. PRIDITE, PRIDRUŽITE SE NAM! CENIK: na osebo 62.000 dinarjev Cena zajema organizacijo in vodenje izleta, kosilo, vstopnine. Pridržujemo si pravico do spremembe cene, če se za več kot 10% poveča cena prevozov in gostinskih storitev ali če se za več kot 30% poveča cena lastnih storitev. RTC GOLTE — DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE TOZD P^OPAdA RAVNE NA KORpŠk — Saj se tudi lahko spustim do aranžerja, kajne? r MERK VESTNIK MAJ 1989 Živimo z naravo na svojem vrtu Stročnice Ker so stročnice pomemben dopolnili vir prehrane z vrta, tokrat nekaj o njih. Predstavljajo predvsem bogat vir beljakovinske hrane, hkrati pa s simbiotskimi bakterijami na koreninicah, ! i vežejo zračni dušik, obogatijo zemljo s tem pomembnim rastlinskim hranilom. Najbolj razširjena stročnica pri nas je fižol, manj grah, medtem ko sta bob in leča po krivici skoraj pozabljena. Vse večje pa je zanimanje tudi za sojo, ki je zaradi kvalitetnih prehranskih komponent tudi največ vredna. Fižol vidimo skoraj na vsakem vrtu. Zlasti priljubljeni so zgodnji rumenostroki grmiča rji (bergold), ki so zelo rodni in uporabni predvsem za stročje. Tudi pri visokih sortah so nekatere primerne predvsem za stročje (rapid), druge pa za stročje in predvsem za zrnje (sivček, cipro). Nizke sorte fižola želimo imeti čimprej, zato jih lahko posadimo že v marcu ali v začetku aprila na prosto in pokrijemo s tunelom, ali pa ga posadimo v šotne lončke in presadimo na prosto, ko je dovolj toplo in mine nevarnost pozebe. Kasneje ga lahko sadimo na prosto v tritedenskih pres: ledkih, da imamo čim dalj sveže stročje. Visoke sorte fižola posadimo na večje razdalje (60 do 100 cm v vrsti) in jim napravimo oporo. Sadimo lahko ob kol, primernejša pa je žična opora, na katero napeljemo fižol ob vrvici iz dveh sosednjih vrst. Zemlja naj bo pognojena s preperelim hlevskim gnojem, od gnojil dodamo več P in K ter manj N, ki si ga rastlina kasneje pridobiva sama. Mlade rastlinice redno plitko okopavamo in varujemo pred škodljivci (fižolova uš) ter boleznimi (fižolov ožig, pegavost, rja). Ne škropimo s strupi prepozno. Fižol je vsestransko uporabna hrana. Z vsebnostjo glukokinina uravnava količino sladkorja v krvi, pred-sem pa je bogat vir beljakovin. Njegova slaba lastnost pa je premajhna prebavljivost nekaterih beljakovin, kar povzroča napenjanje, zato ga uživamo zmerno in dobro kuhanega. Grah je po hranilni vrednosti mnogo boljši od fižola, saj so njegove beljakovine (6 — 7%) zelo lahko prebavljive, poleg tega pa vsebuje precej sladkoija, nekaj maščob ter zlasti dosti rudnin (P, K, Mg, Na) in vitaminov (A, B|, 83, C, E in K) ter lipoid lecitin, ki deluje kot poživilo. Ločimo nizke graničarje in višje dračarje, ki jim lahko napravimo tudi oporo, za kar uporabimo dračje, žični špalir (5 — 7 žic) ali mrežo na opori kot za kumare. Sadimo ga lahko bolj zgodaj, ker je manj občutljiv za nizke temperature, preziranega pa lahko sadimo celo jeseni. Pred boleznimi in škodljivci ga varujemo pravočasno. Uporabljamo lahko predvsem zeleno zrnje na različne načine, lahko pa ga tudi konzerviramo. Sorto sladkornega graha pa lahko uporabljamo tudi v stročju. Bob je po vsebnosti beljakovin izredno bogata stročnica (do 23%), žal pa so v zrelem zrnju beljakovine slabo prebavljive. Zaradi tega je priporočljivo, da uporabljamo predvsem mlado zrnje boba, (obiramo od spodaj navzgor), ki je vsestransko uporabna hrana predvsem za otroke in diabetike. Bob zelo dobro uspeva zlasti v višjih legah, kjer je tudi bolj zdrav in praktično ne potrebuje varstva. Sadimo ga lahko sorazmerno zgodaj, ker dobro prenaša nizke temperature. Leča je za razliko od boba stročnica, ki vsebuje tudi mnogo zelo dobro prebavljivih beljakovin. Poleg svežega in zrelega zrnja lahko uporabljamo tudi moko iz leče, podobno kot sojino moko. Soja je ponekod po svetu zelo znana m razširjena stročnica, pri nas pa se močneje uvaja šele zadnji čas. V glavnem služi za proizvodnjo koncentratov za živinsko krmo, zaradi izjemnih lastnosti pa je vse bolj pomembna tudi za direktno prehrano ljudi. Vsebuje 30 pa tudi do prek 40% ^ izredno lahko prebavljivih beljakovin, ki so po kvaliteti in prebavljivosti skoraj enakovredne beljakovinam živalskih proizvodov, a neprimerno cenejše. Samo za primeijavo navedimo, daje 1 kg sojine moke enakovreden 3,5 kg puste govedine, 60 jajc ali 7 1 mleka. (Nadaljevanje na 8. strani) KOVINOTEHNA Merxovi poslovni partnerji se predstavljajo ob 30-letnici Poslovna stavba na Mariborski 7 Mednarodno priznanje Zlati Merkur Kovinotehna je eno največjih trgovskih podjetij s tehničnim blagom v Jugoslaviji. Njen sedež je v Celju. Začetke grosistične trgovine železninarske stroke v Celju pa najdemo že v letu 1810, ko je v Celju nastala privatna trgovina z železnino »RAKUSCH«. Kovinotehna ponuja danes več kot 100.000 izdelkov s področja črne in barvne metalurgije, kovinsko-finalnih izdelkov, gradbenega materiala, kemije in papirja, instalacijskega materiala in blaga za široko potrošnjo. Najpomembnejši dejavnosti na notranjem tržišču sta veleprodaja in maloprodaja. Vedno večji prodor na mednarodna tržišča uspeva zunanji trgovini, ki poleg uvoznih in izvoznih poslov izvaja tudi investicijska dela v tujini, zastopa tuje firme pri nas in vrši še mnoge druge višje oblike sodelovanja s tujino. Ključne trgovinske posle dopolnjuje dejavnost inženiringa, zlasti s ponudbo tehnologije, dobavo opreme, oskrbo z repromaterialom in izvajanjem investicijskih del. Naše poslovanje podpira dober informacijski sistem, tako da lahko v vsakem trenutku preverimo poslovni odnos z vsemi večjimi partnerji. Naše razvojne in taktične odločitve temeljijo na informacijah. Uspešnejši prodor na mednarodna tržišča želimo doseči s pomočjo koordinirane poslovne mreže na tujem. Z matično firmo v Celju so povezana mešana in lastna podjetja, predstavništva in druge poslovne enote v skupaj petnajst državah po vsem svetu. Zavedamo se, da je naš položaj tržno determiniran, zato se trudimo celoten poslovni sistem marketinško podpreti. Smo mlad kolektiv,polni energije in strokovno usposobljeni prihajamo med vas s kompleksno ponudbo. Navezati želimo poslovne stike in postati vaš poslovni partner, že utečene poslovne vezi pa poglobiti in razširiti. Naše geslo je »NEMOGOČE JE MOGOČE«! TO JE PIVO NANJ SMO ČAKALI MERX VESTNIK STRAN 8 MAJ 1989 OB 30-LETNICI MERXA KOLESARSKI KLUB MERX CELJE RAZPISUJE X. CELJSKI KOLESARSKI MARATON — UNIOR 90 km in mali maraton 35 km — TRIM v nedeljo, dne 4. 6. 1989 ob 9. uri. Proga velikega maratona: CELJE—ŠENTJUR—ŠMARJE—PODPLAT—POLJČANE —SLOV. KONJICE—ZREČE—CELJE. Proga malega maratona: HUDINJA—ŠK. VAS—ARCLIN—LJUBEČNA—ŽEPINA— PROSENIŠKO—LOKARJE—ŠENTJUR—ŠTORE—CELJE. ŠTARTNA mesta za veliki maraton: CELJE: dvorana Golovec POLJČANE: bencinska črpalka PETROL SLOy. KONJICE: market Dravinjski dom ZREČE: hotel Dobrava ŠT ARNO mesto za mali maraton: CELJE — dvorana Golovec Obeh maratonov se lahko udeležijo vsi, ki jih veseli rekreativno kolesarjenje in so dopolnili 15. leto starosti, mlajši pa lahko vozijo v spremstvu staršev ali polnoletnih oseb. Vsi udeleženci maratonov so nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV. Kontrolni mesti za veliki maraton sta v CELJU in ZREČAH, kjer bosta tudi okrepčevalnici. Kontrolni mesti za mali maraton sta v — Arclinu, gostilna KAŠ, in v — Šen tjuiju, pri motelu MERK Zagotovljeni sta zdravstvena in servisna služba. Štartina za nečlane kluba na velikem maratonu je 10.000 din, za člane kluba s plačano članarino za leto 1989 Startnine ni. Startnina za nečlane kluba na malem maratonuje 5.000 dm, za člane kluba s plačano članarino za leto 1989 ni Startnine. Najštevilčnejše moštvo velikega maratona prejme pokal v trajno last. Vsi udeleženci dobijo spominske medalje generalnega pokrovitelja tovarne UNIOR Zreče. Posebno opozorilo: oba maratona štejeta tudi za akcijo »CELJSKI KERLC«. Udeleženci velikega maratona morajo prevoziti pot najkasneje do 15. ure, udeleženci malega maratona pa do 12. ure. Vsi kolesarji se morajo obvezno držati navodil organov milice in or-ganizatoija, saj bo promet potekal nemoteno. VSEM KOLESARJEM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO! KOLESARSKI KLUB Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: KRAVATAR, VDAJA, RAMAJANA, POROM, ADIS ABEBA, JOGI, VUK, LT, TRK, ON, POHORJE, CINEAST, RASA, JETNIK, SLA, TREPAK, OV, RANKO, ABOTA, ROLETA, GLAVA, SAVA, AGAVA, ATI-ČAN, LOSICA, ITERATIV, KATARINA VELIKA, NAMIBIJA, TRA-TINA, ANANAS, ALA, AJAR IZŽREBANI REŠEVALCI L nagrado, 15.000 dinaijev prejme: Irena Kranjc, 63212 Vojnik, Cesta v Šmartno 15/a 2. nagrado, 10.000 dinaijev prejme: Helena Tajnik, 63325 Šoštanj, Koroška c 24 3. nagrado, 7.500 dinaijev prejme: Jožica Vuk, 63000 Celje, Trubaijeva 53/a 4. nagrado, 5.000 dinaijev prejme: Danica Maruša, Strma pot 6, 63000 Celje NAGRADNI RAZPIS: L nagrada: 15.000 dinaijev 2. nagrada: 10.000 dinaijev 3. nagrada: 7.500 dinaijev 4. nagrada: 5.000 dinarjev 'h? — Če zmanjšamo proizvodnjo za pol, bodo tudi izgube za pol manjše. (Nadaljevanje s 7. strani) Sojino zrnje ali sojino moko lahko uporabljamo za pripravo sojinega mleka, gotovih jedi, raznih solat, omak ali peciva, predvsem pa kot dodatek k mesnim jedem ali nadomestkov za meso in še marsikaj drugega. Sojo sadimo konec aprila ali na začetku maja (minimalna temperatura za kalitev je 10° C). Sorte s kratko rastno dobo, primerne za Slovenijo (evans, marit, marija, sivka) pa lahko sadimo tudi kasneje v maju. Sadimo na medvrstno razdaljo 30 — 60 cm v jarke, globine 3 — 5 cm na 3 — 8 cm v vrsti. Mlad posevek okopljemo in zatiramo talne škodljivce. Pospravimo jo v polni zrelosti, zluščimo in osušimo, za svežo porabo pa lahko uporabljamo tudi nezrelo zrnje. Karel Šander MISLI O IZOBRAŽEVANJU 4 Izobraževanje je temelj in pogoj za razvojno in poslovno uspešnost Ne vlagati v razvoj znanja svo~ jih ljudi pa pomeni vlagati v načrtovan propad m ITALIJ ŽEN. IME SIME. SUITA RIMSKI K0R-SAK0VA FR REKA, KI TEČE SKOZI LY0N GLAS. ZVOK REVEŽ. UBOŽEC ■UP SLAVNI ITALIJ. IZDELO- VALEC GODAL IZ CREM0NE •ANTONIO; ABORTUS MEHKO VITA PREJA STROKA. PODROČJE DELOVANJA RIMSKI . BOG LJUBEZNI DELOVNA ENOTA PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO MEHK0NE-BNI GLAS OSMRT- NICA SOL OLJNE KISLINE REKA V GREN0BLU KRAJ S CEMENTARNO OB SOČI SORTNO BELO VINO SUROVINA ZA PLATNO KRATEK. JEDRNAT ODGOVOR ŠVEDSKO SMUČ. SREDIŠČE KRAJ PRI POREČU NENABRU- ŠEN0ST TRGOVEC Z MEDOM KRM- LJENJE VELIK STRAH ST JAPON MESTO PRIM. KRAJ. KJER JE POKOPAN KOSOVEL FR PESNIK ROM. RODU (TRISTANj GL. MESTO GRČIJE TELESNI ORGANI ZA RAZVOJ PLODU DEL MOLEKULE NOVINAR TV. LJUBLJ (MATJAŽI VRSTA KAVE ZAVOJ. OMOT MESTO NA JUŽ. TIROLSKEM IVAN LEVAR TOVARNA ŽIVIL V KAMNIKU POGON DIVJADI TOVARNA V SL. BISTRICI FRANC. MOŠ. IME NEDA ARNERIČ GRŠKI POLOTOK ANG. FIZIK. KIJE ODKRIL IZ0-T0PNGST RAČJI SAMEC IGRA NA SREČO POGLAVAR VOLKOV !Z KNJIGE 0 DŽUNGLI- TRINITR0- T0LU0L KANADSKI PESNIK (EDVVIN J0HN| - AVTOR KRIŽANKE R. NOČ NAŠA NAJBOLJŠA SMUČARKA •MATEJA) STOTI DEL DINARJA REKA V VOJVODINI ZVITOST PREKA- NJENOST AMER. TENORIST (MARIO) BANKOVEC ZA STO ENOT KAVBOJSKA VRV Z ZANKO VZDRŽE- VALNINA VER ODPADNIK HUS DEL JEDIL. PRIBORA ADAM BOHORIČ SLAVKO MLINARIČ SMILJAN ROZMAN NENRAVNOST. NEMORALA STARO- PERZIJSKI KRALJ BRST. POGANJEK ZVARJENO MESTO NOČNI LOKAL KARL ERBEN TOVARNA V MARIBORU GLAVNA ŽILA ODVODNICA LUKA V IZRAELU osai