leto XXII.	g 1^*7	139.
Naročnina za Jugoslavijo:	ggl	BMMJBflr WL	HI, flO jS&JJU ^BBk HMfSL BI	Eri H|	BB	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino-	|sp|r^|f6^ 'IBIk. MM UMB^ Jt*w *28j»5r	^ JHM M	■§!	MB	EH9	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za ■/« leta ggB HH	MBIMBBair	«68»	IMF	BS«	lOk	Kj	laŽBMI BB ElMf BS 25-52. Uprava: Gregor.
90 din, za >/* leta 45 din, «M BM	W	tičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži se v Ljubljani :	Časopis	za	trgovino.	Industriio	nicl	v Ljubljani št. 11.953.
IzJfgjg vsak ponedeljek,
sredo in petek
Ljubljana, petek 15. decembra 1939
posamezni «>EA Ven® številki din 1
V začaranem krogu
Zopet smo v znanem začaranem krogu. Draginja raste, zaradi tega zahtevajo nameščenci višje plače. Nikakor ni mogoče tajiti upravičenost njihovih zahtev, če pa se službeni prejemki zvišajo, se podraži tudi režija in posledica tega je, da se mora zvišati zaslužek pri blagu. Ker poleg tega tudi država zahteva vedno več od davkoplačevalcev, od podjetij in od občin, narastejo tudi davki. Nujna posledica tega pa je, da se znova pod raže vsi predmeti in da je draginja še večja. Končni efekt zvišanja plač je, da je ves povišek vzela draginja, nameščenci pa so tam, kjer so bili, če se jim ne godi še slabše. In tako se vrtimo naprej v začaranem krogu, da zahteva draginja višje plače, višje plače povečujejo draginjo itd. brez konca.
To kaže, da je treba problem vendarle zagrabiti malo drugače, če hočemo priti do boljših časov in v resnici pomagati ljudem. Če naj nameščenec, zasebni ali državni, res nekaj ima od zvišanja plače, se ne sme hkrati tudi podražiti vse življenje. Nikakor ni res, da se v tem pogledu ne bi moglo nič storiti.
Za prehrano prebivalstva je cena moke odločilne važnosti. Popolnoma neupravičeno je bilo, da se je pri nas cena pšenice in koruzo tako Silno dvignila. Če bi Prizad takoj ob začetku dviganja cen interveniral in če bi v resnici reguliral cene, bi do tega zvišanja con nikakor ne prišlo. Mogle bi se cene celo nekoliko znižati, s tem pa bi bilo tudi v resnici nekaj storjeno za pocenitev življenja. Pri vsem tem je upoštevati še to, da nikakor ni res, da bi se z visokimi žitnimi cenami pomagalo kmetskemu prebivalstvu. Velik del tega prebivalstva mora žito nakupovati, oni, ki proizvajajo žito, pa ga morajo navadno prodati'že takrat, ko je cena žita najnižja. Glavni dobiček od visokih žitnih cen ostane v čisto drugih rokah, večinoma celo v tujih rokah.
Življenje bi se tudi znatno pocenilo, če bi se pocenil n. pr. sladkor. Znižanje trošarine na sladkor bi res pomagalo tudi najrevnejšim slojem. Samo od države je odvisno, če se sladkor tildi v resnici poceni. Poceniti pa bi se mogla še cela vrsta drugih predmetov, če bi se n. pr. pri nas kontrola nad karteli res izvajala. Ze pri cenah bencina pa smo videli, da se ta kontrola ne izvaja.
Posebna težava je v tem, ker država zaradi izrednih zunanjepolitičnih razmer potrebuje danes posebno mnogo denarja. Država zato davčnega bremena skoraj ne more znižati. Tem večja pa je zato nujnost, da se za nobeno nepotrebno stvar ne izdaja denar. Pri se danji davčni obremenitvi gospodarstva it naravnost kategorična zahteva, da se v državi v vseh panogah uvede največje varčevanje. Zidanje palač, zidanje objektov, ki niso nujno |K)trebni, je v sedanjih časih absolutno nedopustno. Prav tako bi se morali črtati vsi nepotrebni reprezentativni stroški. Sploh bi se morali vsi neproduktivni stroški omejiti na minimum. V časih, I o je prebivalstvo tako zelo obremenjeno z vsemogočimi dajatvami in ko raste draginja, je tudi popolnoma zgrešeno, če se zahteva od ljudi, da morajo nakupovati vedno nove šolske knjige,
kupovati vedno nove legitimacije, izdajati denar za vedno nove tiskovine. Tudi s temi izdatki se življenje prav znatno podražuje. Pa tudi razni fondi postanejo v takšnih časih ko sedanjih čisto odveč. Danes nismo tako bogati, da bi zbirali fonde, danes moramo biti veseli, Če imamo za sproti. Fonde l)omo ustanavljali v srečnejših časih in zato se naj ti fondi porabijo, da se bodo mogli drugi izdatki znižati.
Poceniti življenje, to je prvi
pogoj, da pridemo iz začaranega kroga, drugi pa je proizvodnjo povečati. Toda ne proizvodnje, ki nič ne nese, ki je skoraj le reprezentativna, temveč pravo proizvodnjo, ki je rentabilna. Nikakor ni mogoče razumeti, da vsi velikanski državni dohodki in vsi veliki državni rudniki dajejo tako malo dobička ali pa so včasih celo de-ficitni. Če državna uprava ne zna upravljati tega bogastva, naj se proda zasebnikom in država bo dobila bogato kupnino, poleg tega
pa še davke, namesto da plačuje deficite.
Absolutno pa je tudi nedopustno, da se še nadalje trpe razni privilegiji, ki so se podelili raznim tujim družbam, raznim podjetjem, zadrugam itd. Vsi državljani brez izjeme morajo storiti svojo dolžnost do države in ne gre, da bi bili nekateri te dolžnosti oproščeni.
Več dohodkov, manj izdatkov! Samo po tej poti pridemo iz začaranega kroga!
Nevaren	eks
Predlogi za monopoiizaciio izvoza živine
Na konferenci Gospodarske sloge v Zagrebu se je zahtevalo, da dobi izključno pravico za izvoz živine z ozemlja banovine Ilrvat-ske Gospodarska sloga oz. zadruga, ki bi se v ta namen ustanovila v njenem okrilju. S tem predlogom so bile seveda velike zadružne organizacije, ki so doslej izvažale živino, zelo nezadovoljne, ker bi izgubile dober posel. Zato je izšel iz njihovih vrst protipred-log, da se podeli izvozni monopol za živino zadružnim organizacijam. Čeprav moremo na podlagi izjav dr. Mačka in ministra dr. An-dresa upati, da ti drzni predlogi ne bodo izvedeni, smatramo vendarle za potrebno, da opozorimo na nevarnost in škodljivost takšnih predlogov.
Izvozna trgovina je silno težaven in zelo tvegan posel in kdor ni strokovno usposobljen za ta posel, stori sebi in drugim dobro, če se te trgovine sploh ne loti. Posebno težavna pa je izvozna trgovina z deželnimi pridelki in živino. Če ni ta dobro organizirana, če ni vsaka malenkost v redu, so izgube neizogibne in dostikrat zelo velike in težke izgube. V resnici smo tudi že doživeli mnoge polome zadrug, ki so se lotile izvozne trgovine, a za ta posel niso bile dorasle. Sliši se sicer zelo prijetno, da bi kmetovalci dobili za pridelke in živino mnogo več, če bi tudi sami izvažali svoje pridelke in živino in jo dobavljali direktno potrošnikom. Dejansko pa je to sploh neizvedljivo, če bi se pa izvedlo, bi bilo kmetovalcu le v škodo. Saj vidimo, kako slabo se večinoma rentirajo živinorejcu domači sejmi. Na ure daleč ženejo živino na sejme, živina pride na sejem izmučena, živinorejec sam pa ima primeroma tudi visoke stroške, poleg tega pa ta dan tudi nič ne dela. In če ne proda živine na prvem sejmu, jo žene na drug sejem in še na tretji, kar ni v korist ne živini in ne njemu. Silno mnogo bi si prihranili naši kmetovalci, če bi tudi doma mogli prodajati živino brez sejmov.
Izvozna trgovina zahteva temeljito poznavanje tujega trga, vseh
tržnih uzanc, zahteva dobre zve-lnikov zaradi slabe kakovosti bla-ze, veliko gibčnost in tudi podjet- ga, je praktično nemogoča, ker bi
nost, da si človek upa tvegati kapital. Tudi tisti, ki imajo silno dobro mnenje o naših zadrugah, pa ne morejo trditi, da bi bile naše zadruge tem zahtevam kos. Zadruge, ki uspešno izvažajo, v resnici že davno niso več zadruge, temveč trgovska podjetja, ki so iz lahko razumljivih vzrokov ohranile zadružno obliko. Posel pa vodijo čisto po trgovskih načelih, ne pa po zadružnih in dostikrat plačujejo kmetovalcu slabše cene, kakor pa zasebni izvoznik.
A zadruge niti ne morejo uspešno opravljati izvozne trgovine z deželnimi pridelki in živino. Cena deželnih pridelkov in živine zavisi v agrarni državi od izvoza, ker domači trg vse ponudbe sploh ne more konsumirati in bi zato morala cena neprestano padati. Izvoz pa ni vedno mogoč, zlasti pa najde v tujini zelo težko kupca slabo ali manjvredno blago. Če že dobi kupca, pa ne doseže dobre cene, ker ne vzdrži konkurenco.
Tako vidimo, da tudi naše najboljše grozdje ne doseže na tujih trgih te cene ko bolgarsko grozdje. Enako je z drugim sadjem. Če torej hočemo, da se bodo naši pridelki in živina lahko izvažali in za dobro ceno, potem moramo gledati na to, da bo njih kakovost prvovrstna. Izvoznik tudi na to gleda in s tem vzgaja kmetovalca in ga vzpodbuja, da bolj pazi na kakovost svojih pridelkov, ker vidi, da se mu dobro plača le dobro blago. Zadostuje, če opozorimo le na naš hmelj, ki nikdar ne bi dosegel sedanje cene, če ne bi izvozniki, predvsem domači trgovci skrbeli, da so s sistematičnim delom priborili savinjskemu hmelju njegov sloves po svetu. Delo generacij je bilo potrebno, da se je to doseglo.
Zadruge pa tega dela ne morejo in ne znajo opraviti. Teoretično bi seveda mogle to doseči, praktično pa nikakor ne, ker je tudi v naših zadrugah doma ona nesrečna demagogija, da se ljudstvu ne pove nobena neprijetnost. Zadruga, ki bi odklanjala blago svojih zadruž-
zavrnjeni kmetovalci takoj izvolili novo upravo, ki bi sprejemala vse, kar ji ponudijo.
Če bi torej dobile zadruge monopolno pravico za izvoz živine, bi se prav lahko dogodilo to, da bi izgubili staro in dobre kupčij-
ske zveze, novih si ne bi pridobili, poslabšali pa še sloves svojih izvoznih predmetov. Posledica tega bi bila, da bi cene našim pridelkom v tujini padle, vrhu tega pa bi najbrže še padla količina našega izvoza. Pri tem pa niti posebej ne opozarjamo na verjetnost, da bi mnoge zadruge doživele popoln polom in bi potem zopet morala dati država denar za njih sanacijo.
Nikakor ne trdimo, da bi bila sedaj naša izvozna trgovina organizirana idealno ali pa vsaj dobro. Naša izvozna trgovina, zlasti z živino, je na vsak način reforme potrebna. Toda la reforma se mora izvršiti brez nepotrebnih skokov, ta reforma mora biti racionalna. Ne sme biti posledica reforme ta, da uničimo še tisto malo dobrega, kar imamo, ne da bi imeli le najmanjšega jamstva, da l»i res dosegli kaj boljšega.
Reforma naše izvozne trgovine je potrebna, ne sme pa bili ta reforma nepremišljen in tvegan eksperiment, ki se mora slabo končati.
Napaino	to
protidraginiske
Luksuzni predmeti so Iz uredbe izvzeti
Ljubljanska policijska uprava zahteva, da morajo biti označeni v smislu protidraginjske uredbo s cenami tudi luksuzni predmeti. Ta zahteva nikakor ni utemeljena ter je v nasprotju z določbami protidraginjske uredbo. Ta pravi v čl. 1., v katerem so naštevajo predmeti, ki spadajo pod to uredbo, v točki (1. izrečno, da se uredba ne nanaša na predmete, ki sc nahajajo v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Ta določba je popolnoma jasna in celo tako jasna, da sploh ne more biti dvoma o tem, kateri predmeti se po uredbi prištevajo med luksuzne in kateri ne. Neizpodbitno je, da luksuzni predmeti pod uredbo ne spadajo.
Na tem prav nič ne izpremeni čl. (1. uredbe, ki pravi, da mora vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago, v trgovini na vidnem mestu posamič ali v skupnem ceniku cene označiti, da jih vsakdo lahko vidi. Ta določba vendar ne more razveljaviti čl. 1., ki je jedro vse uredbe, temveč velja le, v kolikor je v skladu s čl. 1. Z drugimi besedami se pravi to, da velja dolžnost označevanja cen samo za predmete, ki spadajo pod uredbo, ne pa za luksuzne predmete, ki jih uredba izrečno izločuje. Ce bi uredbodaja-lec mislil drugače, bi pač to tudi pripomnil.
Pa tudi v skladu z uredbo samo ni, če bi se njena veljavnost raztegnila tudi na luksuzne predme-
Zlata nedelja v Ljubljani bo 17. decembra
:
V Ljubljani bo letos zlata nedelja v nedeljo dne 17. decembra. Ta dan bodo ljubljanske trgovine
ves dan odprte,
zato pa bodo 24. v nedeljo ves dan zaprte. Občinstvo naprošamo, da izrabi to priliko ter poseti ljubljanske trgovine, ki bodo za zlato nedeljo dne 17. decembra pripravile praktična darila za božič
to. Uredba se imenuje uredba o zatiranju draginje in je torej njen namen na dlani. Jasno pa je, da se z luksuznimi predmeti draginja ne ustvarja, temveč s predmeti, ki so za življenje neobhodno potrebni. Ce bi se n. pr. rdečila in kozmetična sredstva za dame podražila tudi za tisoč procentov, vendar ni mogoče govoriti, da se je zaradi tega življenje podražilo. Enako jo jasno, da je za vsakdanje življenje popolnoma egalno, če so se luksuzni lestenci, perzijske preproge in dragi kamni podražili za 100 ali za 200 °/o. Ti predmeti re povzročajo draginje in zato se nanje uredba tudi ne nanaša. Ti predmeti pa imajo dostikrat tudi čisto svoje cene, ki niso podvržene splošnim trgovskim na-čebun. To so cene, ki jih določajo ljubitelji in razni zbiralci in ki so zato silno gibljive in popolnoma nefiksne.
Na vsem tem tudi nič ne spremeni, če trgovinsko ministrstvo ni izdalo o tem nobenega jasnega tolmačenja, temveč le izjavilo, da je stvar judikature. da to vprašanje reši. Jasno je, da tudi judika-tura ne more biti v nasprotju s temeljnim določilom protidraginjske uredbe.
Stališče ljubljanske policije moramo zalo z vso odločnostjo odkloniti.
Brezposelnost narašča
Povratek sezonskih delavcev iz Nemčije se v Mariboru zlasti občuti v Borzi dela, kjer išče vedno več delavcev zaposlitve. Največ povprašujejo j »o delu sezonski, stav-binski, tekstilni in pomožni delavci. Meseca novembra se je priglasilo 519 brezposelnih, ki so dobili delo le v 87 primerih, seveda s posredovanjem urada. V evidenci je ob koncu meseca ostalo še 1271 brezposelnih, precej več kot oktobra. Brezposelno podporo je prejelo 48(3 oseb v znesku 75.248 din.
Inseriraite v novoletno številko „Trgovskega lista”!
Cenene	kredite
da še boli ne n
Zopet pritožbe zaradi soli
Zadnjič smo objavili, da je v Črnomlju zmanjkalo soli. Sedaj je 1a napaka popravljena. Namesto nje pa je prišla nova pritožba, da ni drobno zmlete soli in da se dobiva le debela sol, a po isti ceni ko drobno zmleta. Ker je to popolnoma nepravilno, prosimo mo-nopolsko upravo, da se ta napaka odpravi.
Vreče iz konoplje
Na pristojnem mestu v Beogradu se proučuje vprašanje obvezne uporabe konoplje za izdelavo vreč. To je postalo potrebno, ker je nabava jute sedaj zvezana z velikimi težkočami, a tudt zato, ker do-sedaj ni bilo mogoče nabaviti zadostno število vreč. Danes potrebujemo za najnujnejše potrebe najmanj deset milijonov vreč.
Sporazum med državo in Thurn-Taxisom
Ministrski svet je sprejel uredbo o sporazumu s knezom Thurn-Taxisom, s katerim je vodila naša država dolg proces pred mednarodnimi sodišči in tudi proces izgubila. Gre za odškodnino, ki jo dobi Thurn-Taxis za njegova posestva, ki so prišla pod agrarno reformo in ki jih je naša država sekvestrir^la Tliurn - Taxisu kot nemškemu državljanu. Ta posestva se raztezajo vzdolž proge Zagreb-Sušak, od Karlovca pa do italijanske meje. Skupno merijo okoli
30.000	ha, od katerih je nad 10.000 hektarjev njiv, ostalo pa so gozdovi. Sedaj je bil dosežen s knezom Thurn-Tnxisom sporazum, s katerim je dokončno rešen ves spor in tudi odškodnina, ki bi jo moral dobiti knez za les, ki je bil iz njegovih gozdov izsekan. (Za železnice je namreč bilo izsekano lesa v vrednosti 40 mili j. din.) Po doseženem sporazumu odstopi knez naši državi vso obdelano zemljo ter 00% gozdov. Kot protivrednost pa dobi od države 35 milij. din. in sicer pet milijonov takoj v gotovini in teh pet milijonov je tudi •že deponiranih pri sodišču v Delnicah, ostanek 30 milijonov din pa v bonih, ki se morajo izplačati v osmih letih in ki se obrestujejo po 4%.
Zaradi višjih mezd bo špirit dražji
V Zagrebu stavkajo delavci v tovarni špirita ter zahtevajo zelo znatno zvišanje cen. Nekateri listi poročajo, da zahtevajo 120% zvišanje mezd. Ker oblasti zahtevajo, da se delavskim zahtevam ustreže, so tovarne špirita zaprosile v pristojnih ministrstvih, da dovolijo zvišanje cen špirita. Prošnji je Obilo ugodeno.
Zopet vesti o polaganju kabla od nemške meje v Zagreb in Maribor
Že leta 1930. se je govorilo, da bo položen mednarodni kabel od nemške avstrijske meje skozi Maribor v Zagreb in Beograd. Bili sta tudi že razpisani dve licitaciji, toda niti ena ni bila potrjena. Med tem je namreč nastal tudi načrt, da bi se pri nas zgradila tovarna za kable ter bi ta položila kabel. Toda tudi ta predlog je bil odklonjen in tako je ostalo vse vprašanje nerešeno, čeprav bi bilo v interesu gospodarstva ko tudi države, da bi se to vprašanje vendar enkrat rešilo.
Sedaj poroča »Jugoslovanski kurir«, da bo to vprašanje v kratkem pozitivno rešeno. Kabel bi dobavile neke nemške firme, za izdelavo kabla potrebni svinec in baker pa bi dobavili mi. Zaradi tega je bila v Nemčiji tudi posebna delegacija poštnega ministrstva, ki se je sedaj vrnila v Beograd.
Objavljamo to vest, čeprav smo zaradi številnih razočaranj v tem vprašanju postali že zelo .skeptični.
Cene na svetovnem trgu so še vedno v dvigu in nobenega dvoma ni, da bodo mogli trgovci nabaviti novo blago le po višjih cenah kakor pa so bile dosedanje. Trgovec, ki s tem ne bi računal, bi si napisal zelo slabo izpričevalo. Iz tega pa tudi nujno sledi, da trgovec tudi sedanje blago ne sine prodajati po starih cenah, da si bo mogel nabaviti iste količine blaga, katere je prodal. Ce je prodal trgovec n. pr. 10 bal blaga, potem mora biti njegov izkupiček vsaj tako velik, da more nabaviti 10 novih bal, ker sicer bi polagoma svojo trgovino izpraznil. Noben trgovec tega osnovnega trgovskega načela ne sme prezreti, če noče svojo trgovino likvidirati.
Trgovec bo moral torej plačati za novo blago več in moral bo blago tudi takoj plačati. Imeti bo moral zato dosti več denarja, ko
Prestolnica severne Slovenije, obmejni Maribor, drugo največje mesto dravske banovine, je glede šolstva v glavnem preskrbljena. I;e glede strokovnih šol smo bolj na slabem. Imaino sicer trgovsko akademijo, gozdarsko šolo ter vinarsko in sadjarsko šolo, manjka pa nam zavod, ki je našemu trgovskemu naraščaju najbolj potreben: dvorazredna trgovska šola, kakor se jih je zadnja leta več ustanovilo v Sloveniji, znak, da so nam te vrste učni zavodi zelo potrebni. Letošnjo jesen je tako šolo otvo-rito Združenje trgovcev v Murski Soboti in ima prav lep obisk. Seveda imajo vsi ti zavodi pravico javnosti, kar je pogoj za njih uspešnost.
Prva leta po vojni je bil glede trgovske šole Maribor na boljšem kot sedaj. Imeli smo že državno dvorazredno trgovsko šolo, ki je prav lepo uspevala in vzgojila precej trgovskega osebja in tudi samostojnih trgovcev. Ko pa so gospodarski krogi izposlovali, da se je v Mariboru ustanovila tudi trgovska akademija, so trgovsko šolo iz nerazumljivih razlogov ukinili. In ravno tak učni zavod nam je v sedanjem času tako zelo potreben.
Vzrokov za to je več. Predvsem je v trgovskih kontorjih treba namestiti strokovno uradništvo, ker zahteva sedanji čas hudega konkurenčnega boja vse bolj sposobne moči. Za delo srednjih podjetij trgovska nadaljevalna šola že zdavnaj ne zadostuje več, marsikatero podjetje pa nima tako kompliciranega delokroga, da bi moralo namestiti v kontorju absolvente trgovskih akademij. Tu prihaja dvorazredna trgovska šola v poštev, ki sloni predvsem na praktičnem in zgoščenem pouku in ki nudi dijaku priliko, da si s pridnim učenjem pridobi v dveh letih zadostno znanje za svoj bodoči poklic.
Potreba po trgovski šoli, ki vstopajo vanjo absolventi nižjih srednjih in meščanskih šol z malo maturo, je vsako leto večja tudi z drugega vidika. Naval na trgovsko akademijo je vsako leto večji. Na ducate dijakov mora ravnateljstvo mariborske akademije vsako leto odkloniti, ker ni prostora. Navadno jih sprejemajo v prvi letnih le po 40, prosilcev pa je često okrog 100 in še čez. Zato prihajajo za sprejem v poštev le odličnjaki in taki, ki so dobili prav dobra izpričevala. Odkloniti pa je treba nadarjene dijake obojega spola, ki z dobrim uspehom kon-
dosedaj. Ce sam ne bo imel zadosti denarja, si bo moral tega izposoditi. V tem primeru pa bo moral plačati tudi visoke obresti, ki jih bo moral vkalkuliruti v ceno novega blaga. Ce se torej hoče preprečiti še nadaljnji dvig draginje, potem se mora trgovcem omogočiti tudi cenen kredit. Ni zato le v interesu trgovca, temveč je naravnost v interesu celote, da dobi trgovec cenen kredit, kajti čim draže bo plačal trgovec denar za nakup novega blaga, tem višja bo tudi cena temu blagu.
Pa še iz drugega razloga je javnost interesirana na tem, da dobi trgovec cenen kredit. Ciin cenejši kredit dobi trgovec, tem laže in teni več bo kupil novega blaga. Notorično pa je, da so cene tem nižje, čim več blaga je na razpolago. Ce je blaga malo, potem bodo ljudje sami nagnali cene blagu navzgor
čajo le razrede, pa so imeli smolo, da se niso mogli povzpeti med najboljše učence. Celje ima dvorazredno trgovsko šolo, Ljubljana ima že dve, sedaj tudi Prekmurje, le Maribor je nima, ker jo je izgubil. lina sicer nekaj enoletnih trgovskih tečajev, ki pa nikakor ne morejo v enem letu učencu nuditi onega znanja, ki mu ga more dati le trgovska šola. Lepe uspehe pokazuje enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki ga vzdržuje Slovensko trgovsko društvo, toda
šušmarji ne škodujejo samo trgovini, temveč so v škodo vsemu narodnemu gospodarstvu, ker šušmarji brez obotavljanja uničujejo Uidi narodno gospodarstvo, samo da dosežejo svoj profit. To se zlasti vidi pri šušmarjih v lesni trgovini. Zaradi tega je sedaj nastopilo tudi Jugoslovansko gozdarsko združenje ter iz stvarnih razlogov ter v skrbi za bodočnost naših gozdov naslovilo na Zbornico za TOI spomenico, v kateri pravi:
»V nekaterih krajih dravske banovine, zlasti pa ob severni meji, se je v zadnjem času šušmarstvo močno razpaslo v lesni trgovini, šušmarijo zlasti lastniki tovornih avtomobilov, ki odvažajo les (v Čakovec, Varaždin in druga hrvatska mesta), dovažajo pa kmetijske pridelke. Pri tem šušmarstvu so večkrat oškodovani tudi gozdni posestniki, ki imajo težave pri izterjevanju neredno plačane kupnine. Trpe pa tudi gozdovi, ker šuš-inarji, ki jih oblastva le s težavo zasledujejo, brezvestno izsekavajo gozdove.«
Zato prosi ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, da se poostri oblastveni nadzor nad osebami, ki se bavijo z lesno kupčijo in da se proti šuš-inarjen«, ki oškodujejo gozdne posestnike in uničujejo gozdove, najstrože postopa. Upamo, da bo banska oblast temu pozivu v polnem obsegu ustregla. To upamo tem bolj, ker je banska uprava z uvedbo legitimacij za lesne nakupovalce že storila prvi korak, da se šušmarstvo v lesni trgovini zatre. Sedaj je treba samo še, da vsi organi z vso strogostjo nastopijo proti vsem šušmarjem in da jim ne bodo več prizanašali iz nekih sentimentalnih ozirov.
in nobena uredba in noben predpis ne bosta mogla tega preprečiti. Ce pa bo blaga mnogo, potem bo tudi povpraševanje po blagu manjše in cena blagu se bo morala znižati. Cenen kredit trgovcem je zato eden osnovnih pogojev za omiljenje draginje.
Dosedaj se ni še prav nič storilo za cenen kredit trgovcem, temveč so se od trgovcev zahtevale le vedno nove dajatve. Danes, ko je vsa trgovina kljub visokim cenam v krizi, bo pa že treba nekaj storiti tudi za trgovino, ker je sicer nevarnost, da usahne ta najbogatejši vir za javne dohodke. Treba je dati trgovini oni minimum, ki ga potrebuje, da more poslovati in zaslužiti ter dati svojemu tihemu kompanjonu, t. j. davkariji, del svojega zaslužka.
Cenen kredit trgovini in boj proti draginji bo uspešen.
tudi zanj velja več ali manj isto kot za zasebne učne tečaje.
Gospodarski krogi Maribora so, uvidevši potrebe po dvorazredni trgovski šoli, pokrenili akcijo, da se osnuje tak učni zavod v našem mestu. Napeti bo treba vse sile, da uspe akcija, ki je doslej na najboljši potu Trgovski krogi so uverjeni, da napor ne bo zaman in da bo z ustanovitvijo trgovske šole že prihodnje leto trgovska akademija nekoliko razbremenjena.	A.	B.
Ljubljanska podružnica gozdarskega združenja pa je poslala na bansko upravo še drug predlog, ki tudi zasluži vse upoštevanje, čeprav ga ni mogoče takoj izvesti. Podružnica namreč predlaga, da bi se smelo dopustiti trgovanje z lesom samo osebam, ki imajo neko gozdarsko prednaobrazbo, ki bi vedele, kako se smejo pravilno gozdovi izkoriščati, da ne pomeni prevelika sečnja uničevanja gozdov. Zato naj se v obrtnem zakonu bolj natančno opredeli pojem lesnega trgovca ter zahteva kot pogoj za podelitev pravice za lesno trgovino gozdarska prednaobrazba.
Predlog je na vsak način upoštevanja vreden. Morda bi bilo najbolje, da bi se določilo, da more v bodoče dobiti obrtno dovoljenje za lesno trgovino samo oni, ki ima tudi predpisano gozdarsko na-obrazbo. Pridobljene pravice pa morajo seveda ostati v veljavi.
Božične počitnice na šolah
bodo letos, kakor sporoča »Put-nik«, na njegovo intervencijo od 23. decembra do 10. januarja. »Potnik« se je za te počitnice posebno zavzel zato, da bi se staršem omogočilo prebiti počitnice z otroki na deželi in na hribih in se navžiti svežega zraka v snegu.
Pogajanja z Madžarsko
V Beograd sta prišla direktor madžarske Narodne banke Takach ter načelnik madžarskega trgovinskega ministrstva Kescrii, da se pogajata z zastopniki naše vlade o nabavljanju naših rudarskih surovin. Iz Beograda se poroča, da bo skušala naša vlada madžarskim željam ustreči.
Politične vesti
Bolgarska vlada je odpustila domov vse rezerviste, ki so bili poklicani v zadnjih mesecih pod orožje. Na Romunskem je vest o bolgarski demobilizaciji izzvala veliko zadovoljstvo.
Odbor trinajstorice, ki ga je izvolila skupščina ZN, da prouči finski apel, je izdelal svoje poročilo ter v njem ugotovil moralno krivdo Sovjetske Rusije. Skupščini pa je prepustil, da sama odloči konkretne ukrepe proti Sovjet. Rusije.
Nato je argentinski delegat v daljšem govoru ostro obsodil postopanje Sovjetske Rusije in zahteval, da se ta izključi iz ZN, ker bi sicer morala Argentina izstopiti iz ZN. Odbor trinajstorice, kateremu pa je bil sedaj pritegnjen še delegat Poljske, se je nato znova sestal in sklenil, da predlaga skupščini izključitev Sovjetske Rusije iz Zveze narodov. O predlogu je nato skupščina v četrtek glasovala.
Skupščina ZN je z veliko večino sprejela resolucijo odbora trinajstorice oz. štirinajstorice, da se Sovjetska Rusija iz ZN izključi. Nato se je sestal Svet ZN. Predsednik je najprej pozdravil nove člane Sveta, delegate Finske, Bolivije in Južne Afrike. Nato je bila prečitana resolucija odbora ter je bila ta z veliko večino sprejeta. Glasovanja so se vzdržali delegati Jugoslavije, Kitajske, Grčije in Finske. Svet ZN je nato proglasil, da je Sovjetska Rusija iz Zveze narodov izključena.
Zastopniki držav Balkanske zveze so imeli v Ženevi sestanek, na katerem so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja ZN.
Sovjetska vlada grozi, da bo pretrgala diplomatske stike s Francijo in Anglijo zaradi razprave v ZN o finskem apelu.
Angleški finančni minister Simon je sporočil angleškemu parlamentu, da je bil dosežen med francoskim in angleškim finančnim ministrom sporazum o finančnem in gospodarskem sodelovanju Anglije in Francije. Sporazum je zelo dalekosežen ter določa: Ce bo potrebovalo francosko fin. ministrstvo angleška, angleško pa francoska plačilna sredstva, jih bo dala druga vlada na razpolago, ne da bi bilo za to potrebno plačilo v zlatu. Obe driavl se zavezujeta, da
ne bosta omejevale uvoza iz druge države. Finančno pomoč, ki bi bila potrebna drugim državam, zlasti Poljski, bosta nudili obe državi skupno. Tečaj funta se določa na 180 frankov. Nobena država ne bo najemala kredita v nevtralnih državah brez odobritve druge. Ta sporazum velja še pol leta po sklenitvi miru.
Glasilo norveške konservativne stranke je objavilo članek o finsko-sovjetskem konfliktu. Članek pravi med drugim: »Ce bi dala vsaka članica ZN Finski takoj popolnoma opremljene čete, in sicer samo v številu ene tisočinke svojega prebivalstva, bi bil sovjetski napad takoj ustavljen in avtoriteta ZN bi bila zopet utTjena.« Seveda pa ni pričakovati, da bi se ta predlog tudi izvedel.
Italijanski tisk očita skandinavskim državam, da so bile v vsej povojni dobi trdovratne nasprotnice totalitarnih držav. Nadalje jim očita, da so bile popolnoma nesposobne razumeti potrebe in pravice mladih narodov, ki so bili odrinjeni od virov bogastev. Zato da so očitki nemškega tiska na naslov skandinavskih držav popolnoma upravičeni.
Na vojnem svetu v Kremlju Je bilo sklenjeno, da se mora za vsako ceno In ne glede na število potrebnih žrtev finski odpor takoj zlomiti, ker bi bila sicer nevarnost, da bi se zaradi ostre zime morala vojna ustaviti. To pa bi zelo škodovalo ugledu sovjetske Rusije.
Sestavljena je bila nova švedska vlada, kateri načeluje socialni demokrat Hansson. V vladi so zastopane vse stranke razen komunistov ter se vlada zato imenuje vlada narodnega edinstva. Sand-ler ni več zunanji minister ter je bilo torej nemški zahtevi ustreženo. Vlada je sklenila, da bo Finsko moralno sicer podpirala, vendar pa bo švedska ostala v sedanji vojni med Finsko in Sovjetsko Rusijo nevtralna.
Po sovjetskih vesteh je prodrla sovjetska armada že 105 km za-padno od finske meje ter se bliža m^stu Uleaborg v Botniskenv zalivu Ce bi se sovjetskim četam posrečilo zavzeti to mesto, potem bi bila Finska pretrgana na dva dela ter bi bila njena obramba skoraj nemogoča. Finci pa zanikajo, da bi sovjetske čete dosegle tako velike uspehe ter pravijo, da ni Mannerheimova črta na nobenem mestu prebita.
Na seji ZN je finski delegat Hol-sti zlasti naglašal, da potrebuje Finska letala in pa letalce.
Tudi v Maribor dvorazredno
trgovsko šolo!
Akciia gospodarskih krogov poteka ugodno
Proti šušmarstvu trgovini
le nastopilo tudi Jugoslovansko gozdarsko združenie
Zunanja trgovina
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča na razna vprašanja, da morejo iti transporti našega blaga skozi Nemčijo za ncvtral ne države nemoteno. Za tranzit [blaga v nevtralne države niso pogrebna nikaka posebna dovoljenja niti od nemških konzularnih niti diplomatskih zastopnikov.
Tvrdka Combined Egyptian Mills v Athertonu pri Manchestru razpolaga z zelo velikimi količinami bombažnega prediva za izvoz v Jugoslavijo. Ta koncem ima nad 3 milijone vreten, ki proizvajajo vse vrste bombažnega prediva. Podrobne informacije daje o tem Jugoslovansko poslaništvo v Londonu.
Devizna direkcija bo dajala v bodoče dovoljenja za uvoz osnovnih surovin v istih količinah, kakor so bile te surovine uvožene 1. 1938. S tem je bilo ustreženo željam uvoznikov, ker je sedaj za uvoz odločilna količina, ne pa vrednost surovin, kar je bilo zaradi dviga vseh cen za našo industrijo škodljivo.
Zastopniki naših petrolejskih družb bodo odpotovali v kratkem v London hi v Texas zaradi ev. nabave ameriškega bencina.
V Nemčijo smo začeli izvažati bosenske buše, ki se dosedaj niso mogle izvažati.
Izvozniki češpelj se pritožujejo, da niso še prejeli dogovorjene bonifikacije za češplje, ki so se pokvarile v Nemčiji, čeprav je že en mesec, odkar je bil sklenjen dogovor, da trpe polovico škode naši izvozniki, polovico pa nemški uvozniki.
Francija je dovolila uvoz 1000 naših vprežnih konj. Zastopniki francoskih uvoznikov so že prišli v našo državo.
Med našimi in bolgarskimi izvozniki kaškavlja je bil dosežen sporazum o skupnem nastopu na le-vantskih trgih. Upati je, da bo sedaj naš kaškavalj dosegel boljšo ceno.
Bolgarska vlada je dala Narodni banki nalog, da dovoli uvoz bombaža. kože, volne in kolonialnega blaga za 140 milijonov levov proti kompenzaciji.
Med nemško in romunsko delegacijo je bil v Bukarešti dosežen sporazum. Romunija bo povečala svoje dobave nafte Nemčiji, vendar ne v tej meri, kakor Je želela Nemčija. Tečaj klirinške marke bo Romunija zvišala, a le od 40 na 46 lejev za eno marko in ne na 60 lejev, kakor Je zahtevala Nemčija.	'	...
V Bukarešti se je ustanovila nemško-romunska družba »Silva-rom« za promet z gozdnimi proizvodi. Delniška glavnica nove družbe znaša 10 milijonov lejev.
V Bukarešti se je ustanovila delniška družba z le 1 milijonom lejev delniškega kapitala, ki bo uvažala v Romunijo orožje, municijo, optične instrumente ter lovsko orodje.
Madžarska je zvišala odkupno ceno za sladkorno repo za 25%, da bi se povečala gojitev sladkorne repe.
Madžarski fin. minister je prepovedal, da bi smela pošta sprejemati vzorce brez vrednosti, ki vsebujejo špecerijsko in kolonialno blago ter milo.
Nemčija bo dobavila Madžarski pol milijona ton koksa, ki ga bo Madžarska deloma plačala po kli-ringu, deloma pa z izvozom svinj v Nemčijo.
Nove cene za sladkor so določene v Italiji. Cena sladkorju je v trgovini na debelo določena za rafinirani sladkor na 662, za kristalni pa na 647 lir za stot. Cena sladkorja v nadrobni trgovini se je zvišala za 25 centesimov.
Francoska vlada je oprostila plačila uvozne carine uvoz konj, žrebcev in kobil, suhega fižola, leče in graha. Oprostitev velja do dne 30. junija 1940.
V Angliji se opaža veliko kopičenje zalog manufakturnega blaga. Čeprav je bil v oktobru izvoz za eno tretjino nižji ko lani, je število brezposelnih v tekstilnih strokah padlo od 19-2 že na 8 1%. Vojaške nabave niso bile velike.
Velika Britanija je kupila v Združenih državah Sev. Amerike 750.000 ton jekla. Izvozne cene za jeklo so v Ameriki za 10 do 15 dolarjev na tono višje kot so cene jekla na domačem trgu.
Proizvodnja jekla v USA je bila v oktobru rekordna; dosegla je
5,394.000	ton proti 5,286.000 tonam v maju i. 1929 Ta dvig pomeni, da se pričenja velika konjunktura vse ameriške industrije.
Brazilija je izvozila v oktobru 2,09 milijona vreč kave proti 1.58 v septembru in 1,6 milijona pred enim letom.
Daleč p« svetu sloveče Dolenjske Toplice so naprodaj. Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Položaj	na	l
v znameniu vome
Kakšen je položaj na našem lesnem trgu, smo že obširno jioročali v mesečnem poročilu ljubljanske borze. V informacijo lesnim trgovcem objavljamo sedaj še poročilo, ki ga je objavil zadnji zagrebški »Drvotržac«, in ki se glasi:
Smo v četrtem mesecu nove vojne v Evropi. Poleg vojne Nemčije z zapadnima velesilama imamo sedaj še novo vojno med Sovjetsko Rnsijo in malo Finsko. To je sicer vojna po japonsko-kitajskem primeru, ko se je vojna začela brez napovedi.
Evropsko gospodarstvo pa občuti poleg tega še razširjeno blokado zapadnih velesil, ki jo sedaj naperjena ne samo proli nemški uvozni, temveč tudi proti nemški izvozni trgovini, v glavnem proti pomorskemu sektorju (so pa tudi primeri, ko deluje ta blokada posredno tudi na trgovino po suhem).
Lesno gospodarstvo je pod vplivom teh dogodkov. Kako trpe zaradi tega nordijske države, smo že poročali. Pred nekaj časa je kazalo, kakor da pride do obnove trgovinskih odnošajev med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, zlasti da se bodo obnovile ruske lesne dobave Angliji. Razvoj političnih dogodkov pa je očevidno to obnovo preprečil. Kako pa bo vplivala vojna na finsko zunanjo trgovino, se bo tudi kmalu videlo.
Pospešena statistična služba C. I. B. navaja za september močno nazadovanje našega ter romunskega lesnega izvoza in močan dvig lesnega izvoza iz Kanade. V oktobru je bila situacija podobna.
Izvoz našega lesa je zelo nazadoval v Nemčijo, Anglijo, Grčijo in Argentino ter tudi v druge države. Za mesec november in za prvo dekado decembra še ni podatkov. Vendar pa vse kaže, da se je v zadnjem času situacija popravila. Dvignil pa se je naš lesni izvoz v septembru in v oktobru v Italijo, Madžarsko, Alžir, Tunis in nekatere evropske države.
Prihajamo do aktualnih vprašanj. V Beogradu so se vodila pogajanja z zastopniki Anglije, na-
daljnja pogajanja pa bodo še sledila. S Francozi se pogajamo že dva tedna. Te dni pa so bili francoski zastopniki v Zagrebu, kjer so se pogajali s hrvatskimi in slovenskimi industrialci. Izvedeli smo, da je bilo v zadnjem času poslovanje s Francijo za potrebe francoske in angleške vojne uprave precej živahno (za graditev barak). Zato je zabeleženo veliko gibanje v sektorju mehkega lesa.
Nekaj časa se je govorilo o tem, da bi moglo ozko sodelovanje Vel. Britanije in Francije neugodno vplivati na cene za izvozniške države. Izkušnja pa dokazuje ravno nasprotno. Nadalje se je tudi govorilo, da se bo pri nas ustanovila neka nova prodajna centrala, ki naj bi vplivala zaščitno na cene. Niti to ni res. Naše lesno gospodarstvo je sposobno, da brez posebnega birokratizma izvršuje svojo nalogo, in sicer tako v interesu vsega narodnega gospodarstva ko tudi v svojem lastnem interesu. Stvarno in praktično se dosedaj ni pokazala potreba nekega večjega reglementiranja našega izvoza lesa. Kar se tiče sodelovanja med vladnimi činitelji ter zastopniki gospodarstva, se mora reči, da to sodelovanje obstoji. To se je zlasti pokazalo pri pogajanjih s Francijo tor se bo pokazalo tudi pri pogajanjih z Anglijo in Madžarsko.
Holeli bi se še dotakniti vprašanja našega lesnega izvoza v Nemčijo, ki je v prvih devetih mesecih 1939. padel za skoraj 50%, t. j. od 19.973 na 10.497 standardov (mehak žagan les). Ta padajoča tendenca se je pokazala tudi v oktobru in novembru. Nemčija je predlagala, da se zniža tečaj našega dinarja v odnosu do klirinške marke. Slišalo se je celo, da bi bil zaželeni tečaj 17\50 din, na vsak način pa, da bi se moral znižati tečaj vsaj na 15 din. To bi bilo popolnoma umetno znižanje, ki nikakor ne bi bilo v skladu z mednarodno svobodno presojo. Zato nima naša država razloga, da sama devalvira svojo valuto. Vidimo tudi, da Romunija prav tako odločno odklanja zvišanje tečaja nemške klirinške marke. (Med tem so je že izkazalo, da ne more biti niti govora o znižanju tečaja dinarja v razmerju do nemške klirinške marke.)
Naša država bo nadaljevala svojo trgovinsko politiko, ki sloni na jasnem in pametnem presojanju mednarodne gospodarske situacije ter na odločnem čuvanju naših dobro pojmovanih narodnih in gospodarskih interesov, a tudi naših pravic. To velja za vse naše gospodarstvo in prav tako tudi za naše lesno gospodarstvo.
Trgovci za revno deco ob meji
Izdatna božična akciia mariborskih trgovcev
Mariborski trgovci so na glasu, da ob vsaki priliki, kadar gre za omiljenje bede bližnjega, posežejo v žep in prispevajo po svojih močeh za lajšanje gorja ubogih, zlasti dece, ki si sama ne more in ne zna pomagati. Letos je posebno potrebna pomoči naša meja, v prvi vrsti otroci, ki jim je treba pričarati boljše čase vsaj za božič. Naj se vesele rojstva Jezuščka tu-
di oni, ki trpe glad in mraz vse leto!
Združenje trgovcev za mesto Maribor je že pred tedni uvedlo akcijo za obdaritev potrebnih šolskih otrok vzdolž državne meje. Uvedlo je med člani zbirko, in trgovstvo je radevolje prispevalo v denarju ali blag’’ ali na kak drug način. Združenje je prispevalo precej tudi iz svojih sredstev, in
JUGOSLAVIJA
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Vodilna družba v naši državi
za transportno zavarovanje
Prevzema tudi zavarovanja vojnega rizika
na morju In po kopnem po zelo ugodnih cenah
Prevzema tudi vse vrste ostalih zavarovanj po najugodnejših premijah in pogojih
POJASNILA DAJE:
Ravnateljstvo za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova cesta 11, telefon 25-71, nadalje podružnice: Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Novi Sad, OsMek, Petrovgrad in vsa ostala zastopstva v državi
tako so se nabrala prav čedna božična darila, predvsem jestvane in tople obleke, [zerilo in obutev. Tudi malo priboljška dobe potrebni, saj otrok si ne mori misliti jaslic brez sladkarij, ki spadajo k obdaritvi kot svečke na božično drevesce. Vrednost daril znaša lepe tisočake, ki jih bodo tokrat deležni prepotrebni na skrajnem severu naše domovine.
Darila bodo te dni pripravljena in vodstva dveh šol, v čijih okolišu je stiska največja in pomoč najnujnejša, bodo prišla iskat darove. Ko bo bedno obmejno prebivalstvo deležno za božič priboljška in bo srečno neslo domov obleko, perilo, obutev, jestvine iu drugo, se bo gotovo spominjalo onih dobrotnikov ob Dravi, ki se bodo na sveti večer še bolj veselili v krogu svojih dragih v zavesti, da so tudi oni nekoliko pripomogli k temu veselju bednih ob meji. Naj tudi tovariši v drugih krajih posnemajo mariborske trgovce in prispevajo po svojih močeh. Beda je povsod velika, menda najbolj pa na meji.	A.	B.
Uradni dan Zbornice v Ptuju
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj in okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto ter Dol. Lendavo v četrtek dne 21. decembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Soli nam ne bo zmanjkalo
Uprava drž. monopolov sporoča, da so brez podlage bojazni, da bi nam zmanjkalo soli. Naša letna potreba jedilne soli znaša okoli 150 milijonov kg soli. Več ko polovico, t. j. skoraj 57°/o ali okoli 85 milijonov kg soli krijemo sami, in sicer daje Kreka 65 milijonov kilogramov, ostalih 20 milijonov pa solarne v Ulcinju, Pagu in Sto-nu. Ostalih 65 milijonov kg pa moramo uvoziti iz tujine. Dosedaj smo uvažali sol večinoma iz Romunije, Grčije, Italije, Turčije, Avstrije in Egipta. Letos se jo uvoz soli pravočasno zagotovil ter so bili že sklenjeni zaključki za nabavo 90 milijonov kg soli, od tega 50 milijonov iz Romunije, po 20 pa iz Turčije in Egipta. Poleg tega pa bomo nabavili sol se iz Italije. Še ta teden se pričakuje prihod 11 vlačilcev soli iz Romunije. Strah, da bi nam zmanjkalo soli, je torej čislo neupravičen. Toda v nekaterih krajih je vendarle soli zmanjkalo.
Člani Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubliani dobivajo petkovo številko »Trgovskega lista« brezplačno.
Nabavite si pravočasno nove poslovne knjižice!
Policijsko predstojništvo v Mariboru ponovno opozarja delodajalce in delojemalce, da poteče rok za zamenjavo starih poselskih knjižic za nove poslovne knjižice že z novim letom, torej v dobrem mesecu. Razglas opozarja, da po 1. januarju 1910. ne bo mogel noben podjetnik zaposliti delavca ali nameščenca, ki ne bi imel nove knjižice (legitimacije). Proti delodajalcem in delojemalcem, ki ne bi upoštevali predpisov, se bo uvedlo kazensko postopanje. Policija opozarja zlasti na določbo, da za primer brezposelnosti, bolezni, nesrečo ali onemoglosti ne bo mogel noben delavec ali nameščenec brez nove poselske knjižice ali njegovi svojci uživati nobenega popusta oziroma olajšave. Zalo naj se prizadeti, v kolikor se to še ni zgodilo, nemudoma prigla-se na predstojništvu mestne policije, kjer dobe v sobi št. 2 v pritličju vsa potrebna pojasnila. Tujim državljanom zadostuje za pravilno zaposlitev redna dovolitev za zaposlenje v Jugoslaviji.
Ob	20	let
slovenske univerze v Liubliani
Denarstvo
Nhbmbhbm
Prodaja efektivnih albanskih frankov
Devizna direkcija Narodne banke je izdala okrožnico, v kateri sporoča, da je storila potrebne korake za 'likvidacijo efektivnih albanskih frankov, ki so pri nas iz obmejnega prometa. Vsi, ki imajo te franke, naj jih takoj pošljejo v denarnem pismu ali pa izroče osebno Narodni banki ter naj' navedejo tudi serijo in številko bankovcev. Te franke bo Narodna banka po njihni realizaciji obračunala na podlagi tečaja 6’25 italijanske lire za 1 albanski frank ter tečaja 228'23 din za 100 ital. lir. Pri tem bo banka odbila za manipulacijo ter druge stroške en odstotek.
Bančna fuzija v Pragi
Vključitev Češkoslovaške v Nemčijo je povzročila tudi koncentracijo češkoslovaškega bančništva. Za 15. december je sklicana glavna skupščina Češke-Eskomptne banke in Kreditnega zavoda, da sklepa o fuziji z Banko za trgovino in industrijo (Bivšo Lfinderbanko). Delničarji Lknder-banke bodo dobili na štiri delnice po nom. 400 Kč tri delnice Češke Eskomptne banke po nom. 400 Kč. Francoski kapital se je po odcepitvi sudetskega ozemlja umaknil iz Češkoslovaške in prodal svoje delnice pri Lfinderban-ki, Banki za trgovino in industrijo v Pragi. Ta pa je bila pod vodstvom Češke Eskomptne banke, ki spada danes v interesni krog Dresdner banke.
*
Romunski finančni minister je dobil pooblastilo, da Izda blagajniške zapise za oboroževanje. Obrestna mera teh bonov bo 4 in pol odstotka. Višina posojila še ni določena, zagotavljajo pa, da bo posojilo zelo vel'ko.
Narodni gospodarski parlamentarni odbor Slovaške je razpravljal na eni svojih zadnjih sej o ustanovitvi borze za vrednostne papirje in blago v Bratislavi. Računajo, da bi mogla nova borza začeti v januarju 1940. že poslovati.
Čisti dobiček družbe Zlatih rudnikov v Južni Afriki je v tem letu dosegel 5 milijonov funtov, to je pol milijona več ko lani. Velik napredek izkazujejo tudi še 4 družbe na Zlati obali in po ena v Venezueli in Jukonu, ki so z njo v zvezi.
Odprava kliringa z Romunijo
Finančni minister je potrdit sklep deviznega odbora z dne 11. decembra, s katerim se odpravlja kliring z Romunijo in ki se glasi:
Dosedanji klirinški plačilni dogovor'z Romunijo, ki je bil sklenjen 31. januarja 1935., se odpravlja.
Takoj se začne izvajali novi plačilni sporazum, ki je bil sklenjen 9. decembra v Bukarešti in takoj naj se začne likvidacija klirinškega salda.
Proti Romunski se ne sme več postopati kot klirinški državi ter se mora v devizno političnem smislu smatrati kot neklirinška država.
Pooblašča se devizno ravnateljstvo Narodne banke, da izda potrebne ukrepe in navodila za izvajanje novega plačilnega sporazuma z Romunijo ter da začne izvajati novi devizni režim s to državo.
w	barva, plesira in
7p v 91 urah kemifn° 8°ažj
l u i c** man oblcke tiobukc
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Sclenborgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
Lansko leto 1. decembra smo Slovenci praznovali dvajsetletnico, kar smo se s Srbi in Hrvati združili v eno državo, bilanco našega narodnega življenja v skupni državi je prikazal »Spominski zbornik Slovenije«, letos pa praznujemo drugi pomemben jubilej: dvajsetletnico, kar smo Slovenci dobili z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani priznanje narodne kulturne samobitnosti.
Sledove visokega šolstva imamo v neki meri že v Napoleonovi »Kraljevini Iliriji« in potem leta 1848., vendar pa je bila Slovencem priznana univerza šele z nastopom narodne svobode, ko je bila s podpisom tedanjega regenta Aleksandra v zakonu z dne 23. julija 1919. ustanovljena v Ljubljani, kakor pravi člen 1. tega zakona: Univerza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev s petimi fakultetami: teološko, pravoslovno, filozofsko, tehnično in medicinsko, a medicinska samo z dvema prvima pripravljalnima letnikoma. Člen 2. istega zakona določa, da se začetkom šolskega leta 1919./20. otvo-rijo vse fakultete, in sicer teološka, filozofska in pravoslovna v popolnem obsegu, tehnična s prvim in drugim letnikom, medicinska s prvim*letnikom.
Prve težave
Toda s tem, da smo Slovenci z zakonom dobili svojo univerzo, problem še ni bil rešen. Že takoj ob ustanovitvi so se pojavile prve težave glede prostorov in glede kreditov. Bivši deželni dvorec na Kongresnem trgu je bil za vse fakultete premajhen; tehnična fakulteta je našla zasilne prostore na tehniški srednji šoli, kemični institut se je moral do zadnjega časa stiskati v nougoduih prostorih realčnega poslopja v Vegovi ulici, enako ni bilo še prostorov za medicinsko in teološko fakulteto. In čeprav ni bil zagotovljen niti ves budžetarni kredit za univerzo, je univerzitetni senat z datumom 9. oktobra 1919. vendar objavil v ljubljanskih dnevnikih vpis za zimski semester 1919. 20., in sicer samo za filozofsko, medicinsko, tehnično in teološko fakulteto; zaradi prisotnosti profesorjev juridične fakultete na pariški mirovni konferenci se namreč pouk na tej fakulteti v zim. semestru 1919./20. ni mogel organizirati. Vpis je trajal do 1. decembra in decembra so se začela na univerzi prva predavanja. Študij je bil od začetka zelo otežkočen. Ob dovoljenih milijon kronah ni bilo mogoče zadostiti niti najnujnejšim potrebam. Profesorji so sami s svojimi zvezami pridobivali institutom iti seminarjem zbirke in knjige, ali pa jih dobavljali pod roko za nizko ceno.
Prvi stalni funkcionarji, izvoljeni na redni seji univerzitetnega sveta 12. novembra 1919. so bili: rektor prof. Josip Plemelj, prorektor: prof. Rihard Zupančič, poslovodja: prof. Franc Ramovš. Fakultete so si tedaj izvolile te-le dekane in prodekane: filozofska: dekana prof.' Rajka Nahtigala, prodekana prof. Ivana Prijatija, medicinska: dekana prof! Alfreda Serka, prodekana prof. Alberta Botterija, tehnična: dekana prof. Karla Hintcrlcchnerja, prodekana prof. Maksa Samca, teološka: dekana prof. Franca Ušeničnika in prodekana Janeza Ev. Zoreta. Stolice so se polagoma izpopolnjevale, enako izdelovali izpitni redi za fakultete. Dijaštvo si je že v prvem študijskem letu ustanovilo sedem organizacij. Ustanovljeno univerzo so pozdravile številne inozemske visoke šole, dne 27. junija 1920. pa je počastil ljubljansko univerzo z obiskom tedanji prestolonaslednik in regent Aleksander — njemu na čast se je ob
njegovi tragični smrti 1. 1934. preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani.
Komaj ustanovljena univerza se je morala ves čas do zadnjega časa trdo boriti za svoj obstoj. Posameznim fakultetam in oddelkom je namreč z vsakim proračunskim letom grozila ukinitev. V Beogradu so govorili, da univerza ni potrebna, in zato zanjo niso dajali potrebnih kreditov. Potrebno je bilo mnogo manifestov, da je univerza ostala. Veliko število resolucij slovenskih občin, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih korporacij ter izjave najodličnejših predstavnikov slovenskega naroda je manifestiralo odločno voljo vsega slovenskega naroda, da ohrani svojo univerzo neokrnjeno v Ljubljani. V manifestu od konca 1927. naglašajo razna društva, da »bi se slovenski narod čutil z okrnitvijo ljubljanske univerze globoko užaljenega in ponižanega, kajti tudi Slovencem je kakor vsakemu drugemu narodu vprašanje lastne univerze ne samo kulturno in politično, temveč tudi moralno vprašanje, ker veže vsak narod z možnostjo najvišje izobrazbe v svojem jeziku svojo dušo in svoj ponos.«
Znanstveno delo našega vseučilišča
Danes je obstoj slovenski univerzi kljub vihravim časom — vsaj tako se zdi — zagotovljen. Akciji za izpopolnitev univerze
se je celo posrečilo dobiti kredite za zidavo vseučiliške knjižnice, kemičnega instituta in instituta za strojništvo, medtem ko je vprašanje moderne klinike v Ljubljani, ki naj bi bila '.e m el j znanstvenemu delu na medicinski fakulteti, še vedno odprto. Zgradba vseučiliške knjižnice je v surovem stanju dograjena, razpisana je tudi že oddaja notranjih del in opreme, tako da smemo upati, da bo stavba v dveh letih polagoma izročena svojemu namenu.
V primeri s krediti, ki jih dobivala beograjska in zagrebška univerza, pa moramo priznati, da naša univerza ne uživa pravega upoštevanja. Razumljivo je, da v takšnih razmerah tudi znanstveno delo ni prišlo do pravega razmaha v raznih univerzitetnih ustano-
vah, med katere štejemo: profesorsko biblioteko juridične fakultete, seminar za slovansko filologijo, botanični institut, zoološki institut, mineraloško-petrografski institut ter institut za nauk o slo-jiščih; kemični, anatomski, biološki, histološki, elektrotehnični institut, institut za tehnično mehaniko, zavod za preiskavo materiala, stolico za stavbno mehaniko in za ojačen beton.
V zvezi z univerzo je bil vedno živ problem naših knjižnic, h katerim se mora zatekati naš znanstvenik. Sem sodijo: vseučiliška knjižnica, muzejska knjižnica, se-meniška, frančiškanska knjižnica, knjižnica Matice slovenske; mestna knjižnica; centralna knjižnica pri biv. višjem deželnem sodišču; ljudske in bogate privatne knjižnice.
Študij na univerzi podpirajo razne ustanove kot: Svetosavske nagrade Nj. Vel. kr., Akademski dom, Akademski kolegij, dr. Pavel Turnerjeva ustanova, Oražnov dijaški dom v Ljubljani, Dom vi-sokošolk.
V priznanje znanstvenemu delu naše univerze je bila 1937. ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti kot poseben znanstveni in umetnostni zavod.
O razgibanosti življenja na univerzi naj priča dejstvo, da je bilo že 1. 1929. skupno 49 organizacij univerzitetnih slušateljev, o velikem razmahu pa to, da je število slušateljev izredno naraslo. Leta 1919./20. je bilo na univerzi vpisanih skupno 7(59 slušateljev, letos se jih je vpisalo 2108, dokaz, da hoče naša mladina študirati, misleč, da bo tako prišla najlaže do kruha. V zvezi s tem pa je živo vprašanje hiperprodukcije izobražene mladine in njene bodočnosti.
Proslavi ‘iOIctnice slovenske univerze, ki bo v nedeljo 17. decembra na univerzi, daje posebno obeležje imenovanje senatnega predsednika dr. Antona Korošca za njenega častnega doktorja v dokaz njegovih zaslug, ki jih ima za ustanovitev, ohranitev in podpiranje naše univerze. Za dr. Danilom Majaronom kot boriteljem za njo in pokojnim češkoslovaškim predsednikom T. G. Masarykom je dr. A. Korošec njen tretji častni doktor,	S.	J—ž.
n j ar z manufakturo smel voziti svoje blago z avtomobilom. Takšne krošnjarje je treba takoj ovaditi, ker ti morajo biti kaznovani!
Isti trgovec nam nadalje sporoča, da sta prišla v njegov kraj dva krošnjarja, ki sta govorila, da sta pripeljala iz Varšave cel vagon manufakture in zlasti ostankov in da moreta zato še prav poceni prodajati. Seveda je bila tista z vagonom navadna laž. Kajti oba krošnjarja Varšave še nikdar nista videla, najmanj pa kakšne poljske tekstilne tovarne. Je pa tudi že smerno, da bi Nemci ravno na naša dva krošnjarja čakali in Jima dali vagon manufakturnega blaga, ko pa je vendar znano, da Nemcem samim tega blaga manjka!
Sleparije krošnjarjev kar rastejo. Ali jim res ne bo nihče napravil konec!
*
Ne delajte krivic trgovcem!
Dopisniku »Nove dobe« iz Laškega
Kadar nastane draginja, ljudje za draginjo vedno vale krivdo na trgovce, pa čeprav so ti zaradi draginje sami nad vse težko prizadeti. Kako naj si vendar trgovci nabavijo potrebne količine blaga, če pa to k..r skokoma raste v ceni?
Zato pa je tem bolj krivično, če se trgovci tako neupravičeno napadajo, kakor je to storil dopisnik celjsko »Nove dobe« iz Laškega v št. 50 na 5. strani. Vse, kar navaja dopisnik, je docela izmišljeno, kakor je razvidno iz naslednje izjave Združenja trgovcev v Laškem.
»Na vprašanje, kdo je v odboru za zatiranje draginje, svetujemo dopisniku, da se glede članov in njih imen potrudi na sresko načelstvo v Laškem, kjer dobi potrebne podatke. Povemo mu pa že sedaj, da so v tem odboru zastopani producenti in konsumenti. Nadalje bodi povedano temu Laščanu, ki biva v neposredni bližini kolodvora, da mora biti slep ali pa kratkoviden, da Jo videl Batno
enega trgovca, ki je vozil le sol, drugega blaga pa ne! Kajti blago so laški trgovci vendarle dobili, o čemer se more informirati na postaji Laško.
Da prodajajo laški trgovci makarone po din 12'50, katere se dobi v Zagrebu v tovarni po din 6'50, je navadno blatenje trgovstva in gola izmišljotina, ker te makarone prodajajo laški trgovci na drobno po din 7'50 za kg. če dopisnik ne pozna kvalitet makaronov, naj tudi ne poroča o stvareh, ki jih ne razume. Združenje more vedno dokazati resničnost teh svojih trditev. Omenili bi le še to, da je vsak pošten trgovec odločno za to, da se brezvestna špekulacija zatre! Dopisnik se je zato obrnil na čisto napačen naslov, ko je nastopil proti trgovstvu.
Združenje trgovcev za srez Laško.« *
Tudi konkurenca le do neke meje!
Trgovec z dežele nam piše:
Konkurenca je zdrava in potrebna, če je poštena in lojalna. Umazane konkurence pa nihče ne potrebuje. Cim težji časi so za trgovine, tem bolj nelepa postaja tudi medsebojna konkurenca trgov. av.
V »Trgovskem listu« z dne 7. decembra pišete, kako sa obnovi kontakt s starimi odjemalci tudi takrat, kadar primanjkuje blaga. Kaj pa pravite k primeru v mojem kraju. Vsega blaga manjka in tako je nekemu trgovcu zmanjkalo petroleja, dočim ga je drrj trgovec še imel. Stranka je šla k drugemu trgovcu, ki pa je stranki dal petrolej le pod pogojem, da se zaveže, da bo v bodoče vse stvari kupovala pri njem.
Kaj pravite k temu?
Da je to primer nelojalne konkurence, vzgled stanovske ne-zave ' 'osti in da bi Vi storili edino pravilno, Če bi tega trgovca prijavili svojemu združenju.
Kaipraviio gospodarski liudie
Proti alarmantnim vestem in narodni zavednosti
Ugledna zastopniška firma, ki tudi s svojimi rednimi tedenskimi poročili dokazuje, da je na višku trgovske aktivnosti, nam piše:
Vaš uvodnik »Brez kompasa« mi je zelo ugajal. Dolžnost vseh nas je, da z vsemi sredstvi vplivamo na svoje najbližje znance, da ne podležejo alarmantnim vestem in da v teh težkih časih v polni meri store svojo narodno dolžnost.
Kot trgovski potnik pridem mnogo med ljudi in dostikrat vidim naravnost obupne primere narodne nezavednosti. In to kažejo tudi ljudje na boljših položajih! Človeka je kar sram, ko vidi te nacionalne pokveke, ki jih vsaka vest premoti.
20 let že gledam, kako delajo škodo vsemu našemu narodu te pokveke brez hrbtenice in brez idealizma. Nič ne pomaga, če naš tisk opominja ljudi, da se spomnijo svojih dolžnosti. V osebnem občevanju je treba prijeti vse te ljudi, da bodo iz strahu pred družbo in njeno obsodbo postali drugačni. Potem jih ho tudi mogoče pridobiti za koristno delo.
Tudi vsak trgovec more v tem smislu delati. Kot dokaz Vam pri-
lagam eno svojih zadnjih okrožnic, v kateri odkrivam neutemeljenost raznih govoric, kakor n. pr- ono, da bo ukinjen vsak tovorni promet ali drugo, da se bo moralo vse blago pošiljati v zabojih, kar da bo vreč zmanjkalo.
Želeti je zato, da še večkrat spregovorite tako odkrito in odločno, kakor ste to storili s svojim uvodnikom »Brez kompasa«.
Mi, ki smo zavedni, ki nismo šalobarde, imamo kompas in zato poskrbimo, da bo ta kazal tudi drugim pravo pot. Tudi v teh časih mora naš narod vzdržati vse težave.
*
Krosnjarska nadloga kar ne neha
Ugleden trgovec z dežele nam
p^-
Prosim, sporočite mi, kakšne dokumente morajo imeti krošnjarji, ki kar z avtomobili vozijo naokoli manufakturno blago in ga
prodajajo?
Na to vprašanje odgovarjamo, da noben krošnjar takšnih dokumentov sploh ne bi smel imeti, ker je krošnjarjenje z manufakt rniin blagom sploh prepovedano. 2e celo pa je nedopustno, da bi kroš-
Davčni svetovalec
Kolkovanje kreditnih knjižic
G. a. C. v št. 1’.
Vprašanje: Prosim pojasnite kolkovanje mesečnih knjižic. Prakticira se tako, da se vsako leto, ako knjižica ni prvo leto porabljena, nalepi nov kolek za 10 din. So pa tudi knjižice, v katerih se stari dolgovi in plačila za ‘2—3 leta nazaj knjižijo. Organi finančne kontrole so na stališču, da mora biti za vsako knjiženje v novem nastopnem letu knjižica na novo kol-kovana. Ali je to stališče pravilno? Prosim tudi pojasnila, ali se sme kolkovnica stranki zaračunati.
Odgovor: Po razpisu ministrstva za finance z dne ‘28. febr. 1935., št. 13.393/111, se taksa na kreditne knjižice mora obnoviti po poteku enega leta po milepljcnjii, a ne začetkom vsakega koledarskega leta. Radi tega je predpisano, da se kolek, ki mora biti nalepljen na prvi strani knjižice, uniči na ta način, da se čez kolek napiše ime trgovca, ki knjižico izda, in datum nalepljenega kolka. Ako se knji-žica v prvem letu, odkar je bila izdana, ne porabi, se mora po preteku enega leta, tj. 1 leto po datumu, ki je napisan čez kolek, na novo kolkovati. Ako se v knjižico vpisujejo stari dolgovi in stara plačila iz že [rorabljenih, a taksiranih knjižic, to na kolkovni dolžnosti nič ne izpremeni, ako bi se pa na novo vpisovalo blago, katero so oddali odjemalcem v prejš njih letih, bi morali za tak vpis nalepiti za dotično leto nov kolek, ako ne morejo dokazati, da je bila kreditna knjižica za leto oddaje blaga pravilno kolkovana. Seveda nastopi kolkovna dolžnost za take vpise le, ako je iz njih razvidno, da gre za stare dobave oz. za stara plačila. V nasprotnem primeru je vpis'glede kolka krit s tekočim kofWn.
Ob tej priliki navajamo, da ni ne z enim predpisom prepovedano, potem takem je torej dovoljc nn, da trgovec tudi to takso, kakor računsko takso pobere od kupca. To je vprašanje pogodbe med prodajalcem in kupcem, vprašanje pristanka kupca, da plača to takso.
Pritožba proti davčni odmeri
G. S. v Z.
Vprašanje: V svojem obratu sera kupovala blago in ga firmi P. prodala po ceni, ki je bila za din 2 50 nižja, nego jo je ocenila davčna uprava. Prijave nisem napravila, ker sem smatrala, da v letu 1938. nisem napravila več prometa nego v letu 1937. Reklamacijski odbor Je mojo pritožbo zavrnil, dasi sem priložila pritožbi potrdilo firme, koliko blaga sem ji odpremila in po kateri eeni. Uradnik mi je na vprašanje odgovoril, češ, da je dobil podatke od zbornice. Prosim, kako mi svetujete, da pridem do svoje pravice, ali naj uradnika enostavno tožim, ker je zlorabil svojo oblast in vzel nepravilno prodajno ceno, ali pa naj tvegam še par sto dinarjev in vložim tožbo na upravno sodišče?
Odgovor: V svojem vprašanju prav nič ne omenjate, ali ste do bili od davčne uprave poziv, da vložite novo prijavo ali ne. Tak poziv ste morali vsekakor dobili, ker bi Vam sicer davčna uprava ne mogla na novo odmeriti pridob-nine. Ako ste tak jraziv dobili, pa kljub temu prijave niste vložili, je dobil davčni odbor pravico, da Vam odmeri pridobnino za 1.1939 na podlagi uradnih podatkov. Ven dar s tem še ni dobil pravice, da Vam pridobnino odmeri po mili volji. Vsekakor je dolžan pred oce no presoditi, če so ugotovljeni podatki resnični in toliko popolni, da se na njihovi podlagi sploh more sklepati o čistem dobičku. Reklamacijski odbor je imel edino v tem pogledu sklepati. Gotovo je prišel
do prepričanja, da so podatki v redu. Ako dvomite o tem, da je stališče reklamacijskega odbora pravilno, je najbolje, da pri davčni upravi vpogledate spis, na kar imate po § 134. zakona o neposrednih davkih pravico, ako še ni potekel tožbeni rok za upravno sodišče (30 dni). Ob tej priliki pazile posebno, ako je v spisu navedeno ime zaupnika in okolnosti, na katere davčna uprava opira svojo oceno glede količine in pro-
V težkih ia$ih to naloge
veiie
Že pred izbruhom vojne je bil položaj trgovca, zlasti pa podeželskega trgovca vse prej ko rožnat. Sedaj pa se je njegov položaj še zelo poslabšal; in to zlasti zaradi nerazpoloženja, ki ga že od nekdaj nekateri širijo proti trgovcem. Zlasti izdaja protidraginjske uredbe je bila za nekatere ko alarm za napade proti trgovcem, kakor da bi bili ti krivi vse draginje in vsega zla.
To nerazpoloženje trgovcem samo škoduje in zato je treba proti njemu nastopiti. Pri tem pa morajo pomagati tudi nameščenci v trgovini. Ce se je n. pr. kako blago podražilo, potem je treba tudi kupcu razložiti, zakaj se je podražilo, da kupec spozna, da ni trgovec kriv te podražitve. Povedati e treba, koliko je znašala prevoznina prej in koliko sedaj. Razlo žiti je treba, po kakšnih pogojih je mogel trgovec kupiti blago prej in po kakšnih sedaj. Ne bi bilo napačno, če bi se kupcu kar pokazalo pismo, v katerem so navedeni novi pogoji.
Ce je inoral trgovec že prej pridno delati, da si je pridobil in
dajne eene. Ako pridete pri vpogledu v sipise do prepričanja, da davčna uprava za oceno ni imela zadostne podlage, vložite vsekakor tožbo na upravno sodišče. V tožbi tudi izpodbijajte zakonitost odmere, če poziva za vložitev prijave niste prejeli. Jasno je, da se boste pri vpogledu tudi prepričali, da je neresnično, da bi dajala Zbornica kake podatke. To so le prazni izgovori uradnikov in Vi ste jim nasedli, ko sle morali že v roku, v
katerem ste smeli vložiti pritožim na reklamacijski odbor, pregledati vse spise. Ako bi spise ob pravem času pregledali, bi ne mogli ponavljati neutemeljenih trditev uradnikov. Vi imate pravico tožiti uradnike pri sodišču za kazniva dejanja, ki bi jih storili zoper Vas v službenem opravilu, med kazniva dejanja zoper službeno dolžnost pa nikakor ne »pada prosta presoja dokaznega materiala za Vašo obdačbo.
Trnovskemu naraščaji!
ohranil zaupanje kupca, mora delati danes še več, ker vedno so naloge tem večje, čim težji so časi.
Trgovina uspeva v mirnih časih vedno bolje ko v nemirnih. Zato tudi trgovec ne more imeti interesa za alarmantne vesti in zato mora vedno nastopiti proti vznemirjanju občinstva. To mora imeti trgovec vedno pred očmi in kadar ga sprašujejo ljudje po novicah, naj bo njegov odgovor takšen, da bodo ljudje pomirjeni in da bodo z zaupanjem odšli iz trgovine.
Posebno v sedanjih časih pa je tudi potrebno, da so šef in nameščenci ena družina. Zato inora šef pokazati, da se res skrbi za svoje nameščence, da jim da, kar potrebujejo, nameščenci pa s svojim delom dokazati šefu, da so mu v korist.
Velike so naloge, ki jih mora danes premagati trgovec, v složnem delu s svojimi nameščenci ter v svesti si pomena trgovine za narodno gospodarstvo pa bo tudi tem težkim nalogam kos.
priporočljivo je tudi, če športne trgovine s fotografijami in slikami ter tudi športnimi vestmi privabijo mimoidoče, da si ogledajo njih izložbe.
Posebno važno pa je tudi, da so predmeti označeni s cenami. Po protidraginjski uredbi morajo itak biti vsi predmeti označeni s cenami. Zelo priporočati bi bilo, če
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraia v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Kniiga za frgov-ski narašiai
Kerne Leopold: Tehnika reklame in prodaje
Naša strokovna literatura ni bogata. Zato že moramo tembolj pozdraviti vsako novo in dobro strokovno knjigo, zlasti pa knjigo, ki daje trgovskemu naraščaju dobre in koristne pobude. In takšna
bi trgovec olajšal kupcu nakup |kni*f?a ie delo Leo|x>lda Kernea daril 8 tem, da aranžira v izložbi lepo zapakirano darilo z napisom:
Nekoliko za božično poslovanje
Že lani se je pokazalo in letošnji Miklavž je to potrdil, da kupujejo ljudje predvsem praktična darila. Ljudi, ki si morejo privoščiti luksuznih daril, je že vedno manj in celo tisti, ki bi jih mogli kupiti, jih raje ne kupijo, da ne nastanejo nepotrebne govorice. To mora upoštevati vsak trgovec in zato morajo biti njegove izložbe urejene tako, da vsak kupec hitro vidi, katere praktične predmete more kupiti v trgovini.
Predvsem je treba misliti na darove, ki razvesele gospodinjo, ker se ta tudi za božične praznike največ trudi. V vsaki kuhinji je potreben kak nov predmet, ki naj olajša gospodinji delo. Takšni darovi so vedno hvaležno sprejeti. Naloga trgovca je, da opozori na te predmete in hitro bo našel tudi kupcev.
za otroke. Predvsem se priporočajo darila, ki živo zaposlijo duha otroka, da se poveča njegova iznajdljivost. Seveda pa je treba takšna darila ne samo pokazati v izložbi, temveč tudi pokazati, kako se uporabljajo in katere so njih prednosti. Posebno ljubijo otroci darila, ki se gibljejo. Dostikrat zadostuje, da se otroku predmet priljubi že v izložbi in ne bo dal miru, dokler ga tudi ne dobi.
Polno je možnosti, da trgovine s športnimi predmeti napravijo za božič zelo dobre kupčije. Zanimanje za šport je splošno in darila za šport so vedno priljubljena Zelo umestno je, če trgovci s športnimi potrebščinami tudi s plakati na športnih igriščih opo-zore na svoje predmete. Tudi oglasi v športnih listih se navadno obnesejo. Takšna reklama se na-
Kaj darujem za 50 din, kaj za ‘25 din, kaj za 100 din? Treba upoštevati, da so nekateri kupci nerodni in da ne znajo kupovati. Ti vstopijo neradi v trgovino in zato jim je treba izbiro predmeta in s tem nakup čim bolj olajšati. Napačno bi bilo, če bi se skušal trgovec na ta način odkrižati slabega blaga. Z božičnimi darili se morajo kupci privabiti v trgovino, ne pa za vedno pregnati.
Seveda pa je treba tudi trgovino primerno okrasiti, da vsak mimoidoči vidi, da se v tej; trgovini prodajajo- stvari za božič. Je pač vedno taka, da je le treba nekaj žrtvovati, ic sc hoče nekaj zaslužiti.
In na koncu je važno še nekaj. Ko minejo božični prazniki, je treba napraviti bilanco in se odkrito vprašati, če je bila kupčija dobra in če ni bila, zakaj ni bila dobra. Izkušnje enega leta naj se porabijo za drugo leto.
Božični prazniki so za vsakega trgovca važni in zato jim je treba tudi posvetiti vso potrebno pažnjo.
V zgoščenem slogu, vendar pa vseskozi jasno in nazorno i>odaja v svoji knjigi glavna načela o uspešni reklami. Najprej obravnava osebno in posredno- reklamo* nato pa še neposredno reklamo. Polno koristnih pobud je v tej knjigi in kdor jo bo vestno prebral, ta bo tudi znal delati reklamo za svoje blago in za svojo trgovino. Dobra reklama pa je danes eden prvih pogojev za poslovni uspeh. Kajti stare udobnosti v trgovskem poslovanju ni več in trgovec, ki ne zna opozoriti na svoje blago, ne bo nikdar dosegel takšnih poslovnih uspehov kakor trgovec, ki »e v reklami spozna. Kernčeva knjiga bo zato dobro služila vsakemu trgovcu, zlasti pa vsakemu naraščajniku. Posebno dobro bi bilo, da bi jo vestno prečitali vsi gojenci trgovskih šol.
Knjigo toplo priporočamo.
Nato je treba misliti na darove jvadno prav dobro izplača. Zelo
Katere nogavice se nosijo h kakšni obleki?
Tako je napisal neki trgovec z modnim blagom z velikimi črkami v ozadju izložbe. Spredaj pa so bile razstavljene razne obleke in k neki tudi nogavice, ki so se ujemale z obleko. Kupovalke so se mogle na ta način hipoma orientirati, kakšne nogavice naj kupijo. Dostikrat pa so v trgovini vprašale tudi za druge predmete, kateri se ujemajo z obleko. Tako za rokavice, čevlje, klobuke itd. Trgovec si je na ta način pridobil lep krog novih odjemalk, ki so videle v njem dobrega in zanesljivega svetovalca. To pa mora biti vsak dober trgovec.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. decembra objavlja: Pravila o obliki, sestavi in ozna-menovanju uteži in o mejah njih točnosti — Pogoje za brezcarinski uvoz premoga za plinarne po odločbi ministrskega sveta iz 1.1939. — Razglas o potrditvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1940. — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Naročajte »Trgovski list«!
Sejmi
18. decembra: v Kostanjevici, Dolnji Lendavi.
19. decembra: v Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Brežicah, Teharjib, Dolnji Lendavi.
20. decembra: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah.
21. decembra: v škocijanu, Šmi-hel-Stopičah, Krašnji pri Kamniku, Laškem, Turnišču, Dolnji Lendavi.
22. decembra: v Mariboru.
23. decembra: v Brežicah, Celju, Trbovljah.
Prof. inž. Friderik Degen:
Denar
(Nadaljevanje.)
Bistvo papirnatega denarja oziroma bankovcev je zamenljivost. V ta namen je določeno kritje, ki je predpisano po zakonu o denarju. V glavnem imajo bankovci zlato kritje in devizno kritje ali pa nima denar nobenega kritja. Tak denar je inflacijske prirode, kroži pa le iz razloga, ker mu da država prisilni tečaj in predpiše, da se mora sprejemati kot plačilno sredstvo. Res je, da je zlato najprimernejše sredstvo kritja, ima pa tako kritje tudi svoje slabe strani. Je to mrtva naložba glavnice, ker ne donaša nikakih obresti; kajti to zlato moramo imeti stalno na zalogi. Z devizami pa se sicer lahko manipulira ter
špekulira. Pa tudi, če je treba kritje zvišati oziroma znižati, se to laže stori s pomočjo deviz kakor pa, če je uvedena čista zlata podloga. Bankovec mora biti zamenljiv. Po našem, preje navedenem zakonu, je naša Narodna banka dolžna zamenjati zlato za bankovce le onemu, ki jih predloži za 250.000 din. Zaradi gospodarskih razmer, nastalih v tem deceniju, je bila ta zamenljivost odpravljena ter imajo bankovci prisilen tečaj. Na ta način ostane zlato v državi. Isto stanje vlada danes tudi v večini drugih držav. Ce pa je denar nezamenljiv, pravimo, da imamo papirnato valuto. V skoro vseh državah Rvrope je danes v veljiivi papirnata valuta. Za časa vojne ter v prvi povojni dobi se je izdajal denar ob minimalnem kritju oziroma tudi brez slehernega kritja. Primanjkovalo je ple-
menite kovine. Tak denar ni imel
nikake prave vrednosti in je rodil inflacijo; popoln padec vrednosti denarja in težak porast cen vseh dobrin, zlasti nepremičnin.
V vojnem času se je uporabljalo zlato ter srebro v vojne namene — plačevalo se je z njima. Države so tiskale denar kar na debelo. Tak denar ni imel nikake stvarne vrednosti (bil Je nezamenljiv), slonel je le na kreditu države, to se pravi na celotnem narodnem premoženju. Tak denar nestalne vrednosti in brez kritja je omajal celoten gospodarski red. Gospodarstvo ter promet potrebujeta denar stalne vrednosti in z zdravo podlago. Le prva leta po vojni je vladal tak kaos v denar-stvu, ali kaj kmalu so države zopet vpostavile zlato (delno tudi srebro) za osnovo denarnega kritja.
S poživljenjem ter reorganiza-
cijo celotnega gospodarstva je bilo
to mogoče. Razvijajoče se trgovina, obrt ter industrija so ustvarjale zlato (srebro), ki je zopet postalo glavni činitelj kritja. Valuta na tej osnovi se pa imenuje zlata valuta. Taka valuta je tudi naš dinar. Države imajo danes v glavnem zlato valuto ali brez obveze zamenljivosti. Kot zadnje so pristale na to načelo države tako zvanega zlatega bloka, ki so šele pred nekaj leti odpravile zamenljivost. To so bile predvsem USA, Anglija, Francija ter Holandska. Na ta način se preprečijo razne špekulacije z zlatom na škodo veljave same ter gospodarstva vob-če. Kritje navadno ni višje od 50—60°/o. Cim višje je kritje, tem večja je vrednost bankovca, a odločujoče značilnosti pa je tudi novčna mera kovanca.
(Konec prihodnjič.)
Dr. Maček o izvozu živine
Na zahtevo nekega delegata, da dobi Gospodarska sloga izključno pravico prodaje živine, je odgovoril predsednik dr. Maček naslednje: »Da bi to bilo dobro, sem vedel tudi že takrat, ko sem sklepal sporazum. Toda zaradi današnjega stanja na svetu ne moremo mi sami nikjer nastopati kot faktor. Vidimo, kako izginjajo pred našimi očmi male države, kako jih pozobljejo, kakor pozobljejo purani koruzo. V moji izjavi, ki je pred dnevi izšla v madžarskih listih sem dejal, da ni zadosti, če se združijo Srbi in Hrvati, temveč je potrebno, da se gospodarsko združimo tudi z Madžari in z Romuni, tla bi skupno mogli konkurirati drugim.«
K tem besedam bi dostavili le to, da bi bilo zlasti potrebno mnogo skupnega dela med nami samimi, da bi že enkrat postavili svoje gospodarsko življenje na zdrava tla in da bi se to razvijalo brez nepotrebnih trenj med nami samimi. Še vedno drug drugega bolj oviramo kakor pa podpiramo v delu za zboljšanje našega gospodarstva.
(rgcvinski register
Vpisale so se naslednje izpre-mcmbe in dodatki:
Bantan Josip, družba z o. z., drnca, p. Hrastnik. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja dosedanja poslovodja Josip Neumann, bančni direktor v Zagrebu, in Pisker Vojeslav, bančni direktor v Beogradu.
\Vogg Viktor, trgovina z mešanim blagom v Celju. Zaradi smrti se izbriše javni družbenik Anton Majer, namesto njega pa se vpiše javni družbenik Gunther Majer.
Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., Maril>or. Zaznamuje se, da sta poslovodji družbe Deutsch Fric in Pavel menjala kraj svojega bivališča Dvur Kra-lovd na Labi in se nastanila v Zolllikonu pri Ziirlchu.
JUDknrzi-jora^
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Ivana Kelbiča v Mariboru. Poravnalni sodnik Haber-muth, poravnalni upravnik odvetnik dr. Fornazarič. Narok za sklepanje poravnave dne 15. januarja ob 10., rok za oglasitev do 5. januarja.
Poravnalni postopek trgovca Franja Puncerja v Celju je končan.
Zagrebški železniški most
ie delo domačih rok in ves iz domačega
materiala
Fred dnevi smo objavili malo razveseljivo povest o železniških mostovih, ki jih postavlja družba »Batignolles«. Več, kakor bi smeli, nas veljajo ti mostovi, poleg tega pa jih delajo tujci in iz tujega materiala. Tuji ljudje imajo zaslužek, naši pa ostajajo brez zaslužka. Kako je to popolnoma nepotrebno, dokazuje novi železniški most pri Zagrebu, ki je bil v nedeljo izročen prometu. Mnogo večji je ta most, kakor pa so mostovi, ki jih postavlja družba : Batignolles«, saj je novi most dolg nič manj ko 300 metrov in širok 9'5 metra. In vendar je la most narejen le iz domačega materiala ter od projektantov pa do zadnjega delavca so bili vsi naši domači judje.
To je v svojem slavnostnem govoru naglasil tudi železniški minister ing. Bešlič, ki je poudaril, da so most napravili izključno samo naši domači inženirji in domači delavci in iz samo domačega materiala. Prva jugoslovanska tovarna vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu je v družbi stavbne družbi1 v Mariboru izdelala železno konstrukcijo mosta, potrebno jeklo pa je dobavila Kranjska industrijska družba na Jesenicah. 2700 ton železa je bilo treba za most in s tem je dovolj jasno poudarjeno, kako velik je ta most
in kako veliko delo pomeni njegova postavitev. Preizkušnja mostu, ki jo je izvršil tudi naš rojak, inž. Boš iz Šida, je dokazala, da je most odlično narejen ter da je svojim ustvariteljem v ponos.
Prvič se je zgodilo, da je bilo veliko javno delo napravljeno izključno z domačini materialom in od domačih ljudi. Velik napredek pomeni zato za nas zagrebški železniški most, hkrati pa nam je tudi v resen opomin, da je popolnoma odveč, da bi nam le en most delali v bodoče tujci. Mostovi družbe »Batignolles« so postali v Jugoslaviji nesodobni — pravi anahronizem.
Zato pa se tudi ne sme več dogajati, da bi oddajali tujcem dela, ki jih moremo izvršiti sami. Na vsej črti se mora to pravilo začeti uveljavljati ter izkoristiti napredek, ki smo ga dosegli kljub vsem nerednostim v naših razmerah.
Zagrebški železniški most je obračunal z bajko o nenadomestljivih tujcih in zato mora veljati zlasti za vsa javna dela v bodoče zakon, da mora biti vsako javno delo oddano domačim ljudem, ki pa morajo izvesti to delo z domačimi ljudmi in domačim materialom. Na ta način se bo napredek, ki smo ga dosegli z zagrebškim železniškim mostom, še zadovoljivo dvignil.
Doma in po svetu
Ob zaključku zasedanja arhierej-skega sabora je priredil patriarh Gavrilo kosilo, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Cvetkovič, dr. Maček ln drugi ministri. V svojem pozdravnem govoru se je zahvalil patriarh vladi, da je izpolnila svoje obveznosti do pravoslavne cerkve. Nato je govoril min. predsednik Cvetkovič, ki je naglasil, da je to storila vlada narodnega sporazuma. Nato je govoril niški škof Jovan, ki je zlasti pozdravil dr. Mačka, ki je uresničil želje velikega škofa Stross-majerja.
Dr. Maček je nato govoril o pomenu slovanstva. Dejal je, da iz-gleda, kakor da so Slovani narodi 10. vrste. Toda on veruje z Dostojevskim v slovanstvo. Zapadni narodi imajo morda več znanosti, Slovani pa imajo božjo intuicijo. Hrvatje so se 20 let borili za priznanje svoje narodne individualnosti. Sedaj so se sporazumeli s Srbi in naša bodočnost je sedaj v edinstvu in skupni zajednici s Srb in Slovenci. Sedaj lahko s polno
Matiufaktureia veletrgovina in na drobno
F. Hrehorič
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 28
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2 °/o H Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdrav J el Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
V
tistega as rdetiml srci,
našo naibollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užlfekl
Pozor trgovci!
Damske in otroške predpasnike iz klota
kretona, ripsa in batista kakor tudi razno drugo damskd konfekcijo izdeluje na veliko tvrdka
F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
paro zavozimo v slovanstvo in jugoslovanstvo.
Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je. sklical za nedeljo Jne 17. decembra v Beograd sestanek vseh radikalov, da bi se dosegla enotnost radikalov. Ni pa verjetno, da bi se njegov poskus posrečil. Radikali iz Skoplja so tudi že njegovo povabilo odklonili.
Slovenski železničarji so praznovali te dni 3Uietnlco ustanovitve svoje organizacije. V teh letih so slovenski železničarji v vseh težkih trenutkih dokazali svoj velik patriotizem in svojo visoko strokovno kvalifikacijo. Zal pa se ni njih trud honoriral tako, kakor bi zaslužili. Ob jubileju jim želimo da bi bile tudi njih upravičene zahteve že enkrat izpolnjene, ker so tudi oni Izpolnili vse svoje dolžnosti do države in naroda.
Muzejsko društvo za Slovenijo,
najstarejše znanstveno društvo Slovenije, praznuje v soboto svojo stoletnico. Za razvoj naše domače zgodovine si je pridobilo društvo nevenljivih zaslug,
Z uredbo ministrskega sveta se oprošča plačevanja banovinske trošarine amoniakova soda, ki se uporablja za izdelovanje stekla, zato pa se uvede banovinska trošarina 'na steklo in sicer od 0,10 do 0,30 din.
V vrsti davčnih reform, ki se pripravljajo, se namerava tudi zelo poostriti kazen za davčne utajbe. Kdor ne bi svojih dohodkov pravilno prijavil, se bo kaznoval ne samo denarno, temveč tudi z zaporno kaznijo do 2 let. Uvedba tako stroge kazni se utemeljuje s tem, da se davki plačujejo mnogo preslabo.
Nov okrožni urad za zavarovanje delavcev se bo ustanovil za Črno goro, Boko in Sandžak.
Sporazum med delavstvom in vodstvom trboveljske cementarne je bil dosežen. Dnevna mezda bo zvišana v prvi kategoriji za 5, v drugi, tretji in četrti za 3 50 in v peti kategoriji za 3 din. Vse dosedanje doklade ostanejo še naprej v veljavi.
V Beogradu so bile demonstracije levičarjev. Policija je aretirala 60 oseb in jih kaznovala z zaporom po 30 dni.
Pred urugvajsko obalo je prišlo v sredo zjutraj do pomorske bitke med nemško križarko »Admiral v. Spee« ter tremi angleškimi križarkami, ki pa niso imele topov tako velikega kalibra ko nemška križarka. Boj je trajal štiri ure ter je bila v boju nemška križarka precej težko poškodovana, enako pa tudi ena angleška manjša križarka. Nemška križarka se je zatekla po boju v pristanišče Montevideo, dočim so se angleške vojne ladje usidrale pred pristaniščem, da preprečijo beg nemške križarke. V boju je bilo na nemški križarki ubitih 36 mornarjev, nad 80 pa ranjenih, ki so jih prepeljali v bolnišnico.
Nemška križarka »Admiral v. Spee« je precej močno poškodovana. Topovi v enem stolpu so čisto neporabni. Križarka je zaprosila urugvajske inženirje, da pomagajo pri popravilu ladje, kar pa so ti odklonili. Prav tako je ladjedelnica odklonila dobavo oklopnih plošč. Križarka sme ostati v pristanišču še 24 ur, če v tem času ne zapusti pristanišča, bo internirana. Pred izhodom pristanišča
čakalo na križarko vse tri angleške
ladje, ki so se z njo bojevale. Njim pa so se pridružile še nove angleške vojne ladje. Ameriški poročevalci pišejo, da pomeni bitka, zmago angleških vojnih ladij.
Zopet je bila potopljena cela vrsta ladij. Angleška podmornica, ki je prizanesla nemški ladji »Bremen«, je kasneje potopila neko nemško podmornico ter torpedirala neko nemško križarko, ki pa se ni potopila. Potopila se je švedska ladja »Manlichten«, ki je na-
II
Židovska ul. 4 Stari trg it. 2 Tvrieva c. 22
RELOG
KARL
Ljubljana
Najugodnejši in najcenejši nakup perila za dame, gospode, kakor tudi za otroke, volne, bombaža, svile, nogavic, rokavic, pletenin i. t. d., i. t. d.
letela na mino. Nadalje so se potopile: švedska petrolejska ladjal »Albol«, angleška 4000tonska trg. ladja »Depfort« in mali angleški parnik_ »Warwieck Head«.
Nemški parnik »Henning Oiden-dorff«, ki je plul pod videzom ruskega parnika, je bil od angleških vojnih ladij zaplenjen.
Nemška vlada je naročila svojim, ladjam, da se ne približajo finski' obali bolj ko na 20 kilometrov. S tem je Nemčija kot prva država priznala sovjetsko blokado Finske.
Britanski podkonzul v Helsinku je odstopil ter zaprosil finsko vlado za dovoljenje, da organizira legijo tujcev, ki bi se borila s Finci proti sovjetskim četam.
V Nemčiji pripravljajo uredbo, s katero bodo v knjigotrštvu prepovedana vsa francoska in angle-l ška dela.
V Franciji nameravajo uvestil dva brezmesna dneva na teden, in sicer v ponedeljek in petek ter brezjajčni dan v torek.
Ruska potniška ladja »Endigir-ke« se je potopila severno od japonskega otoka Hohadda. 750 ljudi je utonilo.
V tovarni celuloze v Brešovu V Romuniji je nastala eksplozija kotla z več tisoč litri klorovega plina. Nato pa je eksplodiralo še več drugih kotlov. Vsa tovarna je pogorela. Zaradi plina je število smrtnih žrtev zelo visoko. Eksplozija je najbrže delo neke tolpe, ki v zadnjem času, neprestano vznemirja Romunijo z vedno novimi atentati. Vsi petrolejski vrelci so zato sedaj zastraženi po vojakih.
Dobava.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje vdrugič dobavo 2000 m svinčenega kabla 10X2X0 6 mm in 2000 m svinčenega kabla 5X2X0 6 mm z direktno pogodbo na dan 21. decembra t. 1. Pogoji po din 10— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg št. 2/1, soba št. 41.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1
Za čuvanje praviee zavarovan-
cev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjave brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Prof. inž. Friderik Degen:
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠHfl TRGOVSKA
d. z o. z. LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
KNIIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
B reg. zadr. z o. zav. E
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d i e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.